blebetáč -a m (á) slabš. kdor nespametno, nepremišljeno govori: čisto navaden blebetač je;
veljal je za blebetača;
neresen, površen blebetač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
do predl., z rodilnikom - 1. za izražanje meje v prostoru
- a) do katere sega dejanje: priteči do cilja; ne morem do njih; voda sega do pasa; do roba poln kozarec / kako daleč je do tja / z drugim predlogom: v vodi do nad kolen; zapet je do pod brade; do pod vrh hriba je še dobro uro; pren. priti do prepričanja; pomagati do uspeha; ključ do spoznanja
- b) redko proti kateri je dejanje usmerjeno: imam prošnjo do vas; obrni se do župana na župana
- 2. za izražanje meje v času, do katere sega dejanje: do tega časa, trenutka se še ni vrnil; bedeti do jutra; vztrajati do konca; bil je pri zavesti do zadnjega (trenutka); koliko (dni) je še do praznikov; ura je pet (minut) do dvanajstih 1155
// do takrat bo vse drugače; do včeraj je bil še zdrav; do nedavna je bilo podjetje še močno donedavna
// otroci do petega leta starosti; čas do počitnic / s prislovno predložno zvezo: cesta bo asfaltirana do pod konec jeseni; do pred tremi dnevi se še ni vedelo; do pred kratkim je delal v tovarni - 3. za izražanje količine: tehtnica je do tisočinke grama natančna; zapor do treh dni
// z nesklonljivim izrazom količine za izražanje- a) dosežene mere: našteti do deset
- b) skrajne dosegljive mere: za ta prekršek je določena kazen do pet tisoč dinarjev / gorovje se vzpenja do tri tisoč metrov; vinograd daje do deset hektolitrov
- c) približne mere: drevesa so do trideset korakov vsaksebi
- 4. v zvezi z od za izražanje začetne in končne meje: vlak vozi od Ljubljane do Beograda / dela od šestih do dveh; prodaja vstopnic od 9. do 11. ure; odprto (od) 7-20 / nočne temperature se gibljejo od minus dve do plus tri
// včasih v zvezi z od za izražanje približne, vmesne mere: takrat je imelo mesto od osem do deset tisoč prebivalcev; ležal bo pet do deset dni / publ. jutri bo rahlo do pretežno oblačno - 5. za izražanje načina, posledice dejanja: dež jih je do kože premočil; smejati se do solz; urezati se do krvi
// za izražanje visoke stopnje, intenzivnosti: odkrit do brezobzirnosti; do dobrega se seznaniti s problemi; do grdega sta se sprla zelo, hudo
// dogodek ga je do dna pretresel popolnoma, čisto - 6. za izražanje razmerja, navadno čustvenega: dekletu ni dosti do plesa; veliko nam je do tega, da pridete; ljubezen do domovine; ima veselje do glasbe; usmiljen do trpečih / obveznosti do družbe; pravica do pokojnine
● ekspr. sestradan do brezumja popolnoma, čisto; ekspr. ni vse do črke tako, kot so te učili popolnoma, čisto; ekspr. vsi do enega so prišli prav vsi; ekspr. težav ne premagaš od danes do jutri kmalu, hitro; ekspr. do kraja naveličan popolnoma; ekspr. zna do malega vse vse; skoraj vse; knjiž., redko stali so mož do moža tesno skupaj; publ. cesta bo do nadaljnjega zaprta dokler ne bo odlok preklican; ekspr. do skrajnosti površen zelo; ekspr. do vraga je vroče zelo, silno; preg. zrno do zrna pogača, kamen do kamna palača iz vztrajnega drobnega dela nastanejo velike stvari
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
flírt -a m (ȋ) površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkanje: z dekletom je začel flirt;
bil je preresen za flirt / odnos med njima je samo flirt; pren. spustil se je v sramežljiv flirt s to idejno skupino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
flírtati -am nedov. (ȋ) imeti površen, neresen ljubezenski odnos, ljubimkati: poleti je flirtala v kopališču z mladim lepotcem / plešejo in flirtajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
frfotàv -áva -o prid. (ȁ á) - 1. ki plapola, vihra: frfotava perjanica / ekspr. dobro pozna svet frfotavih kril
- 2. ekspr. lahkomiseln, površen: frfotava ženska / frfotava gonja od zabave do zabave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
fŕfra -e ž (ȓ) ekspr. površen, lahkomiseln človek: le kam je gledal, da je vzel to frfro;
mož ni videti frfra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
fŕfrast -a -o prid. (ȓ) ekspr. površen, lahkomiseln: bila je zelo frfrasta;
frfrasto dekle / frfrasto življenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
frfráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. - 1. biti hiter in površen pri čem: kaj pa tako frfraš, premisli malo; preveč je frfrala, zato ima toliko napak
- 2. plapolati, vihrati: lasje so mu frfrali v vetru; pajčolan ji je frfral okrog glave
- 3. redko frfotaje letati; frfotati: vrabci frfrajo z veje na vejo / vsa jezna je frfrala po hiši tekala
- 4. redko kazati ljubezensko vznemirjenost, biti zaljubljen: dekle je začelo frfrati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
frfràv -áva -o prid. (ȁ á) ekspr. površen, lahkomiseln: frfravo dekle / frfrav razgovor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
frfrávec -vca m (ȃ) ekspr. površen, lahkomiseln moški, navadno mlajši: na takega frfravca se pa res ne moreš zanesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
koketírati -am nedov. (ȋ) - 1. nav. ekspr. izražati naklonjenost, simpatijo do osebe drugega spola, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledovati se: sedela sta v slaščičarni in koketirala / rad je koketiral z mladimi dekleti / igralec je koketiral z občinstvom
// izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos; ljubimkati: vse poletje sta koketirala / koketira s sošolcem - 2. ekspr., v zvezi z z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: koketirali so z idejo trializma / koketira z mislijo na uspeh / ta filozofija koketira z idealizmom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
lahkomíseln -a -o [səl] prid. (ȋ) - 1. ki v ravnanju, odločitvah premalo misli na možne posledice: preveč je lahkomiseln, da bi bil lahko gospodar / lahkomiselna mladost / to je bilo lahkomiselno dejanje / len ni, le malo lahkomiseln površen, brezskrben
- 2. ki moralno ni neoporečen: lahkomiselna ženska
lahkomíselno prisl.: lahkomiselno gledati na problem; lahkomiselno se igra z življenjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
lahkožív -a -o prid. (ȋ í) - 1. ki moralno ni neoporečen: družiti se z lahkoživimi dekleti / lahkoživo življenje
- 2. ki ima površen, brezskrben odnos do življenja: lahkoživega mladeniča je nesreča zresnila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ljubímkati -am nedov. (ȋ) - 1. izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos: ljubil ni, ampak ljubimkal; poleti je z njim ljubimkala v kopališču
- 2. redko ljubkovati, božati: otroka je vzela v naročje in ga ljubimkala in božala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nagíbati -am in -ljem nedov. (ī) - 1. spravljati kaj iz navpične, pokončne lege v poševno: veter je nagibal čoln zdaj na eno, zdaj na drugo stran; steber se nagiba v levo; ob vsakem zamahu sekire se je drevo bolj nagibalo / nagibala je posodo, dokler ni vsa tekočina odtekla
// spravljati kaj iz vodoravne lege v poševno: nagibal je mizo, da so svinčniki zdrseli na tla; zaradi dodane uteži se tehtnica nagiba / težki sneg je nagibal veje do tal upogibal
// ekspr. hrast nagiba veje na vse strani širi, razprostira - 2. knjiž. biti vzrok za kako dejanje, ravnanje: ta dejstva me nujno nagibajo, da ga obsodim; motivi, vzroki, ki nagibajo človeka k reševanju problemov / ljubezen ga nagiba k dobremu
// nagovarjati, prigovarjati: prijatelji so ga nagibali, naj se poroči / voditelji so z vsemi sredstvi nagibali volivce na svojo stran so jih skušali pridobiti
● ekspr. pridno nagibajo kozarce pijejo, navadno vino; ekspr. tehtnica se nagiba v njihovo korist imajo boljši, ugodnejši položaj
nagibati se - 1. sklanjati se: nagibati se nad vodo, skozi okno
- 2. v zvezi s k izražati, kazati
- a) hotenje, voljo do določenega dela, dejavnosti: nagiba se k branju, filozofiranju; že kot otrok se je nagibal h glasbi / nagibati se k pitju / nagibati se k ljubosumju, pustolovstvu; nagiba se k samomoru; neustalj.: otrok nagiba k površnosti je nekoliko površen; pisateljica nagiba v idiličnost rada opisuje idilično življenje
- b) podobne, enake nazore, ideje, stališča: že dolgo se nagiba h komunistični partiji; nagiba se k naprednemu taboru / k takemu stališču se nagiba večina držav
// imeti možnost hitrejšega, pogostejšega obolenja: nagibati se k angini, tuberkulozi; neustalj. nagibati h krvavitvam / nagibati se k debelosti
- 3. ekspr. bližati se koncu: dan se že nagiba / jesen se je nagibala v zimo
● ekspr. krivulja njegove slave se je začela nagibati postaja manj slaven; ekspr. nagiba se k sladkarijam rad jih ima, je; ekspr. z ljubeznijo se je nagibala nad bolnim očetom ljubeznivo, skrbno mu je stregla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nèbrížen -žna -o prid. (ȅ-í ȅ-ī) knjiž. neskrben: površen, nebrižen delavec / nebrižno opravljanje dolžnostinèbrížno prisl.: nebrižno delati kaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nèglobòk -ôka -o prid. (ȅ-ȍ ȅ-ó) ki ni zelo globok: hiša je stala na robu negloboke grape;
negloboka vdolbina / neglobok, površen fant je / negloboka modrost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nerédnež -a m (ẹ̑) ekspr. nereden, površen človek: je nerednež in postopač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
nèvésten -tna -o prid. (ȅ-ẹ́ ȅ-ẹ̄) ki mu manjka vestnosti, natančnosti: površen, nevesten delavec / nevestno poslovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
opážati -am nedov. (á) z gledanjem zaznavati: človeško oko opaža mnogo več kot živalsko // zaznavati sploh: opaža, da mu pojemajo moči; vsi so opažali, da je huda
● knjiž. nehal jo je opažati se zanimati zanjo, jo ogovarjati // zaznavati, da kaj je, obstaja: opažati napake, pomanjkljivosti; med obema primerkoma ne opažamo bistvenih razlik; opaža se znižanje cen / publ.: v zadnjem času opažamo vse več takih tendenc; v poročilih se opaža površen odnos do položaja na ogroženem področju je viden, se kaže
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
podlégati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) kljub upiranju, pomislekom prihajati v položaj, da kaj odločilno vpliva na ravnanje, mišljenje: podlegati prepričevanju koga;
podlegati tujim vplivom / njegov razum je vse bolj podlegal strasti / publ. podlegati površnosti postajati površen // prihajati v položaj, ko zmaguje nasprotnik: moštvo je vse bolj podlegalo odličnemu nasprotniku / obrtniki so drug za drugim podlegali zaradi konkurence so propadali, izgubljali samostojnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
povŕhnji -a -e prid. (ȓ) ki je, se nahaja na vrhu, na površini: povrhnja plast kože, zemlje // ki se nosi povrhu drugih oblačil: povrhnje oblačilo
● knjiž. povrhnji opis dogodkov površen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
povŕšen -šna -o prid. (ȓ) - 1. ki opravlja svoje delo, naloge nepopolno: površen učenec; postal je površen; preveč je površna / pri delu je površen
// narejen, opravljen nepopolno, nenatančno: pregled je bil zelo površen; površno delo, učenje / površno dihanje - 2. ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti: površen prikaz stanja v podjetju; ta analiza, preiskava je samo površna / že površen opazovalec lahko to ugotovi
- 3. ki ni sposoben močno občutiti, doživeti: on je zelo globok človek, žena pa površna / površno doživljanje
// ki ne izraža, kaže globlje čustvene prizadetosti, doživetosti: imeti površen odnos do človeka, umetnosti / rad daje površne sodbe o ljudeh - 4. knjiž. ki je, se nahaja na vrhu, na površini: površni deli listov; dobil je več površnih ran
povŕšno prisl.: površno sklepati, soditi o čem; površno narejen izdelek; knjigo je prebral zelo površno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
površínski -a -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na površino: površinska oblikovanost / površinska gniloba, razpoka; površinske krvne žilice / površinska gostota snovi; površinska obdelava kovin / površinske in globinske kamnine; površinske vode nanašajo v jezero blato
♦ fiz. površinska napetost na dolžinsko enoto preračunana sila, ki deluje na izbrano črto na površini tekočine; mont. površinski kop - 2. knjiž. ki ne zadeva bistva: z ljudmi ima samo površinske stike; njeno veselje je samo površinsko
// ki ne upošteva, zajema vsega, tudi podrobnosti; površen: površinske raziskave problema; površinsko ocenjevanje
površínsko prisl.: površinsko obdelati; površinsko gledani predmeti; nekateri poročevalci so poročali le površinsko
♦ metal. površinsko kaliti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
povŕšnež -a m (ȓ) ekspr. površen človek: fant je velik površnež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
prepovŕšen -šna -o prid. (ȓ) preveč površen: biti prepovršen pri delu / prepovršen pregled / prepovršna je, da bi to prav občutila / prepovršno doživljanjeprepovŕšno prisl.: prepovršno obravnavati, soditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
razčlenjeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor ugotavlja sestavne dele česa: dober, površen razčlenjevalec;
razčlenjevalec razmer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
salópen -pna -o prid. (ọ̑) zastar. neskrben, površen: oblika je bila ohlapna, slog salopen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
šlámpast -a -o prid. (á) nižje pog. površen, slab: biti šlampast pri delu / ne bodi tako šlampast ne bodi tako neurejen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
švíga švága prisl. (ȋ-á) izraža hitro premikanje v različne smeri, na vse strani: mravlje so šviga švaga tekale po razdrtem mravljišču / ekspr. če streljajo za teboj, teci šviga švaga cikcak
● ekspr. njun pogovor je bil preveč šviga švaga hitro spreminjajoč se in površen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
úren2 -rna -o prid., úrnejši (ú ū) ki zaradi gibčnosti, spretnosti lahko opravi kako pot ali delo v kratkem času: uren natakar;
brat je urnejši od mene;
res si uren, da si že nazaj;
biti uren pri delu;
uren kot blisk, podlasica / bodi uren, toda ne površen / imeti urne prste / star. uren potok hitro tekoč // ki ima veliko hitrost; hiter: urna hoja / iti z urnimi koraki / udarci so postajali vse urnejši pogostejši
● ekspr. biti urnih nog, imeti urne noge hitro hoditi; znati hitro hoditi; star. biti urne pameti, imeti urno pamet biti bister, domiseln; ekspr. rešile so ga urne pete s hitrim tekom, begom se je rešil; ekspr. pri tem delu bi potrebovali urne roke pridne, spretne delavceúrno - 1. prislov od uren: urno hoditi, se obračati; le urno, do tja je še daleč
- 2. izraža, da se dejanje zgodi v kratkem času; hitro: urno odgovoriti, oditi; zaklical je: urno vsi ven
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zadovoljeváti -újem nedov. (á ȗ) - 1. z dovolj veliko količino, mero česa potrebnega, zaželenega delati, da kdo preneha čutiti, imeti to, kar izraža dopolnilo: zadovoljevati nagone, potrebe; zadovoljevati želje po igri, plesu / zadovoljevati zahteve, publ. zahtevam izpolnjevati jih, ustrezati jim
- 2. delati, povzročati, da je kdo zadovoljen, ker to, kar izraža osebek, ustreza njegovim potrebam, željam, zahtevam: delo ga zadovoljuje; površen odgovor ne zadovoljuje pravega raziskovalca / publ.: poslano blago nas ne zadovoljuje s poslanim blagom nismo zadovoljni; učbenik zaradi številnih strokovnih napak ne zadovoljuje nima ustreznih kvalitet
- 3. povzročati, omogočati, da kdo doseže vrhunec in sprostitev spolne vzdraženosti: zadovoljevati svojega partnerja
zadovoljeváti se z orodnikom biti zadovoljen s čim slabšim, kot se želi, pričakuje: zamudniki se bodo morali zadovoljevati s slabšimi sedeži
zadovoljujóč -a -e: nadaljevati delo, zadovoljujoč se z delnimi uspehi; zadovoljujoča domačnost
● publ. izid meddržavnih razgovorov je zadovoljujoč zadovoljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.