Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 11. 7. 2024.
pionír -ja m (í) 1. šport. kdor je vključen v športno društvo in je star približno od deset do štirinajst let: nastop pionirjev in mladincev 2. ekspr., navadno s prilastkom kdor prvi ali med prvimia) pride v do takrat še ne poznane, ne zavzete kraje, osvajalec: sprejem naših alpinističnih pionirjev b) začne delovati, ustvarjati na novem, neznanem področju znanosti, tehnike; pobudnik, začetnik: on je pionir slovenskega športnega letalstva;
v raketni tehniki so bili med pionirji;
slovenski filmski pionirji;
pionir plastične kirurgije / ta pesnik je pionir svobodnega verza 3. v socializmu član pionirske organizacije: biti, postati pionir;
pionirji in mladinci / pionir prometnik ki skrbi zlasti za varen prehod otrok čez prometno ulico / Zveza pionirjev družbenopolitična organizacija za otroke od sedmega do štirinajstega leta
♦ voj. vojak, izurjen zlasti za postavljanje ovir in opravljanje utrjevalnih del
pionírka -e ž (í) 1. šport. ženska, ki je vključena v športno društvo in je stara približno od deset do štirinajst let: pionirke so okrasile dvorano / tekmovanje pionirk v orodni telovadbi 2. ekspr., navadno s prilastkom ženska ali država, ustanova, ki prva ali med prvimia) pride v do takrat še ne poznane, ne zavzete kraje, osvajalka: alpinistična pionirka b) začne delovati, ustvarjati na novem, neznanem področju znanosti, tehnike; pobudnica, začetnica: pionirka gibanja za ženske pravice / pionirka v osvajanju vesolja 3. v socializmu članica pionirske organizacije: biti, postati pionirka;
partizanska pionirka
Število zadetkov: 2