Tiskanje

barjánski prášič -ega -íča m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bárski prášič -ega -íča m

Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bečelič

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bekón -a m (ọ̑)
agr. prašič mesnate pasme za pitanje: zaklati bekona; pitanje, vzreja bekonov
// ed. meso takega prašiča: prodali so tisoč ton kvalitetnega bekona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bekón -a m živ. (ọ̑) |prašič|; snov. prodati več ton ~a |mesa|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bekọ̑n -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

belák -a m (á)
zastar. bel prašič:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

belúš -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

berkshirski

Predlog

berkshirska berkshirsko pridevnik

IZGOVOR: [bárkširski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bêrkširec -rca m z -em živ. (ȇ) vet. žarg. prašič (berkširske pasme)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

brȃv bravȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

bráv -á m prašič: ednoga tücsnoga bravá SIZ 1807, 6; moja bráveta KAJ 1870, 149

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cépljenec -nca m (ẹ́)
1. kdor je cepljen: nega cepljenca
2. cepljena rastlina: cepljenci imajo bujno rast
3. usnj. pri cepljenju dobljeni spodnji del kože ali usnja: proizvodnja cepljenca
4. zastar. prašič križanec:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

cvíliti -im nedov., cvilíla tudi cvílila (í)
1. oglašati se z zelo visokim glasom: pes, prašič cvili / ženske so preplašeno vreščale in cvilile
// dajati cviljenju podobne glasove: zmrzli sneg cvili pod nogami; vlažna drva cvilijo v peči / kolo cvili; vrata, zavore cvilijo
2. slabš. (polglasno) jokati: otrok je bolan, pa vso noč cvili; nehaj že cviliti!
● ekspr. tepli smo se s fašisti, da je vse cvililo zelo, srdito bojevali

cvilèč

-éča -e:

pes je cvileč zbežal

govoriti s cvilečim glasom

cvileč sopran

prisl.: ženske so se cvileče hihitale

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

črnopásast -a -o (ȃ)
črnopásasti -a -o (ȃ) ~ prašič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

dêbel -éla -o prid.

1.

ki ima med najbližjima nasprotnima ploskvama razmeroma veliko razsežnost

SINONIMI:

ekspr. zajeten

2.

v zvezi s človekom ki ima na pogled na telesu razmeroma veliko tolšče

SINONIMI:

ekspr. bunkast, ljubk. debelcan, ekspr. debeluhast, knj.izroč. korpulenten, ekspr. masten, star. mastit, ekspr. mesarski, ekspr. mesnat, evfem. obilen, med. prekomerno hranjen, ekspr. razvaljen, ekspr. rejen, ekspr. salast, pog. špehast, pog. špehat, ekspr. telesen, zastar. telesnat, knj.izroč. tolst, star. tolščat, ekspr. zajeten, ekspr. zamaščen, ekspr. zavaljen, knj.izroč. znaten, knj.izroč. životen, star. žmulast

3.

v zvezi z domačimi živalmi, gojenimi zaradi mesa ki ima na telesu (zaželeno) veliko količino tolšče, mesa

SINONIMI:

rejen, ekspr. masten, star. mastit, pog. špehast, pog. špehat, knj.izroč. tolst, star. tolščat

GLEJ ŠE SINONIM: nespodoben, zamolkel
GLEJ ŠE: suh1, tanek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

dêbel-éla -opridevnik

razsežen, obsežen
- kaj biti debel od–do česa, koliko
- , kaj biti debel okoli/okrog česa, koliko
tolst, rejen, masten
- kdo/kaj biti debel kot kdo/kaj

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

debelejši od

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

debelóst -i ž (ọ̑)
1. značilnost debelega: zaradi debelosti ni mogel hoditi; prevelika debelost / nagibati se k debelosti / prašič je dosegel predpisano debelost
2. zastar. debelina: izmeriti debelost deske

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

domàč -áča -e prid. (ȁ á)
1. nanašajoč se na dom 1:
a) domači in sosedovi otroci; domača hiša; živel je v težkih domačih razmerah; biti pri kom kakor domač / domače ime ime domačije, ki ga uporablja bližnja okolica; domači praznik praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič
b) domač pridelek; domača hrana, klobasa; domače vino / domača zdravila doma pripravljena zdravila, navadno iz zdravilnih rastlin, zelišč
c) domača nega bolnikov; krava domače reje; domača vzgoja; domača zabava; domača dela, opravila / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; čevlji domačega dela ročnega
č) kmetje so lahko sekali le za domače potrebe; pridelujejo za domačo rabo in še jim ostane za prodajo / domača halja halja za nošenje doma, v stanovanju; domača lekarna omarica z najnujnejšimi zdravili
2. nanašajoč se na ožjo ali širšo domovino: domači fantje; domači film; rad sem v domačem kraju; domači in tuji tekmovalci; nisem domač v tem kraju; domača industrija; domače novice; domača občina / slabš. domači izdajalec med narodnoosvobodilnim bojem okupatorjev sodelavec; domači jezik jezik lastne jezikovne skupnosti; domači kapital; domači turizem turizem, ki ne vključuje tujih, inozemskih turistov; domače tržišče tržišče znotraj države
// ki je po izvoru od tam, kjer živi: priseljenci in domači prebivalci / domača rastlina
3. ki živi, raste ob človeku, pod njegovim nadzorstvom: divje in domače živali
4. krotek, nenapadalen: nikar se ne bojte, pes je čisto domač
5. navadno v povedni rabi ki ne kaže strahu pri sporazumevanju, v stikih z ljudmi: že čez nekaj dni je postal domač; drugič je bila z njim čisto domača / gostje so se napravili domače
// ki vzbuja občutek ugodja: majhen prostor je bolj domač kot velik
● ekspr. že dolgo ni prestopil domačega praga ni bil doma; iron. domači prijatelj ženin ljubimec; kar vstopi, nič nas ne motiš, saj si domač do tebe imamo skoraj tak odnos kot do člana družine; vrnil se je pod domačo streho domov; pesn. domače ognjišče dom, družina; ekspr. stopiti spet na domača tla vrniti se v domovino
♦ ekon. domače delo pod vodstvom podjetja organizirana proizvodnja za trg v zasebnih stanovanjih; etn. domače platno platno, ki je ročno tkano iz ročno predene preje; gastr. domači prijatelj trdo, na rezine razrezano pecivo z orehi in rozinami; obrt. domači kruh z moko potresen in v pletenih košaricah vzhajan pekovski kruh; šol. domači učitelj nekdaj učitelj, ki poučuje otroke bogatejših staršev na njihovem domu; domača naloga pisne obveznosti učencev, ki jih morajo opraviti doma; domače ali obvezno branje literarna dela, ki jih morajo učenci prebrati doma

domáče

prisl.:

prav domače se je vedla

po domače povedati preprosto, ne zapleteno; v domačem jeziku

biti po domače sprejet

/ Janez Kotar, po domače Maček

●

ekspr. tista proslava je bila – po domače rečeno – krokarija povedano brez olepšavanja; iron. v tovarni je šlo vse preveč po domače ni bilo prave delovne discipline in odgovornosti

domáči

-a -e sam.:

vsi domači so mu pomrli člani družine

prinesi merico domačega! doma pridelanega vina

pog. navija za domače domače tekmovalce

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

gláva vélike živíne -e -- -- ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

grohotati [grohotáti grohotȃm] in [grohọ́čem] nedovršni glagol

glasno se smejati; krohotati se
kruliti kot prašič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

hromiti [hromīti hromím] (hrometi2) nedovršni glagol

oglašati se kot prašič; kruliti

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

hudoúrnik Frazemi s sestavino hudoúrnik:
dréti kàkor hudoúrnik, drvéti kàkor hudoúrnik, privréti kàkor hudoúrnik, valíti se kàkor hudoúrnik, vréti kàkor hudoúrnik, vréti kot hudoúrnik

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

jesénec -nca m (ẹ́)
jeseni rojena žival, zlasti prašič: kupil je par jesencev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

jórkširec -rca m (ọ̑)
pog. prašič jorkširske pasme:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

jórkširec -rca m z -em živ. (ọ̑) vet. žarg. |prašič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

jórkširski tudi yorkshirski -a -o [jórkširski] prid. (ọ̑)
vet., v zvezah: jorkširski prašič prašič jorkširske pasme; jorkširska pasma pasma belega prašiča, ki se uporablja zlasti za vzrejo bekonov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kèrmec kèrmca m prašič za pitanje: Vu levi kermci BJ 1886, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kèrmlenik -a m prašič za pitanje: Zječmenom ino kukoricov se kermleniki kermijo BJ 1886, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš]

1.

domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus

1.1.

2.

podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom

3.

slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška

STALNE ZVEZE: štajerska kokoš
FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce?
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kralj je sestavina izrazov

Kmet je kralj, Kupec je kralj, Kupec je kralj, dokler se kraljevsko obnaša, Prašič je kralj živali, V deželi slepih je enooki kralj

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

kŕmljenik -a m (ŕ)
nar. prekmursko prašič za pitanje: zaklati krmljenika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

krškopóljski krškopóljska krškopóljsko pridevnik [kərškopólski]

1.

ki je v zvezi s krškopoljskim prašičem

1.1.

krškopoljskega prašiča

STALNE ZVEZE: krškopoljski prašič
ETIMOLOGIJA: po dolini Krško polje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

krúlec -lca m (ȗ)
ekspr. prašič: svinjak je bil poln krulcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lev

V VARIANTI IZRAZOV: Prašič je kralj živali

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

lôvnica2 -e ž (ȏ)
1. rib. mreža, ki se vleče ali nastavlja: polna lovnica
2. lov. past, v kateri ostane ujeta divjad nepoškodovana: jerebica, divji prašič se ujame v lovnico
3. močna ponjava za reševanje ljudi iz višjih nadstropij: gasilci so napeli lovnico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

máček Frazemi s sestavino máček:
hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, iméti mačka, iméti morálnega máčka, [kot] stàr máček, kupíti máčka v vréči, kupíti máčka v žáklju, máček v vréči, máček v žáklju, morálni máček, pregánjati máčka, pretêpsti kóga kot máčka, režáti se kot pečèn máček, ubíti kóga kàkor máčka, ubíti kóga kot máčka, ustrelíti kóga kot máčka

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mángalica, mángulica samostalnik ženskega spola

1.

prašič z gosto volnato dlako, po izvoru iz Madžarske in Vojvodine v Srbiji

1.1

meso tega prašiča

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

másten -tna -o prid., mástnejši (á)
1. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti: mastni kosi mesa; mastni ocvirki; mastna pečenka / kupil je mastno kremo za obraz in roke; mastna šminka / masten zajtrk
// zelo zabeljen: žganci so bili rahli in mastni; rad ima mastne jedi
// nav. ekspr. zelo debel, rejen: vzredili so mastnega prašiča / človek z mastnimi lici
2. pokrit z maščobo: njegovi lasje so bili gladki in mastni / mastna površina / ekspr. masten kamen
// umazan od maščobe, masti: bil je masten okrog ust; mastna skleda, žlica
3. mehek, lepljiv: masten gnoj; mastna glina, zemlja; mastno apno, blato / mastne njive
4. ekspr. zelo velik, obilen: masten dobiček, zaslužek; masten plen; dati mastno napitnino / službo ima mastno zelo donosno
5. ekspr. nespodoben, nedostojen: pripovedovati mastne šale, zgodbice / mastna kletev, psovka
● ekspr. masten glas pretirano prijazen; publ. mastni tisk krepki in polkrepki tisk; nar. štajersko mastna nedelja pustna nedelja; ekspr. dobil je mastno zaušnico silovito, močno
♦ agr. prašič mastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje slanine; grad. mastna malta malta s povečano količino apna; kozm. mastna koža koža, ki izloča veliko maščobe; min. mastni sijaj sijaj kot pri z mastjo prevlečeni površini; usnj. mastno strojenje strojenje z ribjim oljem na irh

mástno

prisl.:

mastno in slastno se gostiti

to so morali mastno plačati

mastno je zaklel

mástni

-a -o sam.:

mastne pripovedovati

naložila sta mu precej mastnih

pojesti nekaj mastnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mêja Frazemi s sestavino mêja:
do skrájne mêje, do skrájnih mêj, iméti svôje mêje, preségati vsè mêje, tó preséga vsè mêje, v razúmnih mêjah, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

merjasec

Predlog

merjasca samostalnik moškega spola

žival

kitajsko horoskopsko znamenje

oseba, rojena v kitajskem horoskopskem znamenju merjasca

IZGOVOR: [merjásəc], rodilnik [merjásca]

BESEDOTVORJE: merjaščev

PRIMERJAJ: prašič

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

merjásec -sca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

merjasec [merjásǝc] samostalnik moškega spola

neskopljen prašič, merjasec, LATINSKO: Sus scrofa domestica mas.

PRIMERJAJ: prašič, svinja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mêsen1 -sna -o prid. (é)
nanašajoč se na meso:
a) izcejanje mesnega soka / mesni izdelki; kupiti mesno konzervo / rad ima mesne jedi; zelenjavna in mesna juha / imeli so dva mesna dneva
b) mesna stran kože / prašič mesne pasme mesnate
♦ agr. mesna moka krmilo iz posušenega in zmletega živalskega mesa; gastr. mesna solata zrezano kuhano ali pečeno meso, začinjeno z oljem in kisom

mêsno

prisl.:

mesno rdeča barva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mesnàt -áta -o prid. (ȁ ā)
1. nanašajoč se na meso: polipi so brez kosti, popolnoma mesnati / ta pes ima uhlje mesnate barve
2. ki ima (razmeroma) veliko mesa: mesnate živali; ekspr. mož je majhen, a precej mesnat / mesnat obraz debel; mesnate ustnice / letos so češnje, jagode zelo mesnate
3. bot. ki ima veliko tkiva, vsebujočega vodo: rastline z mesnatimi listi, stebli; kaktusi in druge mesnate rastline
♦ agr. prašič mesnate pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

mŕšavec -vca m (ŕ) ekspr.
1. suh, shujšan prašič: mršavci in pitanci
2. zelo suh, zelo shujšan človek: mršavec z udrtimi očmi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pásma -e ž (ȃ)
navadno s prilastkom živali iste vrste, ki se v določenih lastnostih razlikujejo od drugih živali iste vrste: gojil je samo eno pasmo krav; križati različne pasme konj; okrasna pasma golobov / čistokrvna pasma
♦ agr. osvežiti pasmo izboljšati jo s križanjem znotraj pasme; prašič mesnate pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa; vet. jersey pasma pasma rdeče rjavega goveda, ki daje dosti mleka z velikim odstotkom tolšče; jorkširska pasma pasma belega prašiča, ki se uporablja zlasti za vzrejo bekonov; leghorn pasma pasma lahke kokoši bele barve, ki se goji zaradi jajc; lipicanska pasma pasma plemenitega (belega) konja za vožnjo in jahanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pesján pesjána samostalnik moškega spola [pesján] in [pəsján]

1.

ekspresivno pes, navadno večji

2.

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs

3.

kot medmet, neformalno, slabšalno uporablja se, ko govorec psuje koga, tako da mu pripisuje negativne lastnosti, navadno v jezi

ETIMOLOGIJA: ↑pes

pítan -a -o (í; ȋ)
pítani -a -o (í; ȋ) ~ prašič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

podgána podgáne samostalnik ženskega spola [podgána]

1.

večji glodalec z dolgim golim repom; primerjaj lat. Rattus

2.

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs

3.

znamenje kitajskega horoskopa med prašičem in bivolom

3.1.

STALNE ZVEZE: črna podgana, podgana vrečarica, puščavska podgana, siva podgana
FRAZEOLOGIJA: an ban, pet podgan, leteča podgana, Podgane prve zapustijo potapljajočo se ladjo.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz neke roman. predloge < vulglat. *ponticāna, iz (mūs) Pontica ‛pontska (miš)’ po lat. Pontus ‛Črno morje’ - več ...

pólh Frazemi s sestavino pólh:
dêbel kot pólh, spáti kot pólh

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pôlmásten -tna -o [pou̯mastən] prid. (ȏ-á)
ki ima, vsebuje (razmeroma) malo maščobe, masti: natreti kožo s polmastno kremo
♦ agr. polmastni sir sir, ki ima (v suhi snovi) od 25 do 35 odstotkov maščobe; prašič polmastne pasme prašič, ki se goji za pridobivanje mesa in masti; polmastno mleko mleko, ki ima 1,5 odstotka mlečne maščobe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

porcelȃn -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

poríti -ríjem dov., poríl in porìl (í ȋ)
1. krajši čas riti: prašič je poril po zemlji
2. nar. primorsko poruvati: plevel je treba poriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

poríti -ríjem dov., nam. porít/porìt; porítje; drugo gl. riti (í ȋ) Prašič je poril po zemlji; pokr. zah. poriti kaj ~ plevel populiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

poskusiti

V VARIANTI IZRAZOV: Prašič je kralj živali

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prasè praséta in práse praséta samostalnik srednjega spola [prasè] in [práse]

1.

neformalno prašič; SINONIMI: neformalno prasec, ekspresivno pujs

1.1.

neformalno

ekspresivno

;

SINONIMI:

prašič, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek

2.

neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs

FRAZEOLOGIJA: trinajsto prase
ETIMOLOGIJA: = cslov. prasę, hrv., srb. prȃse, belorus. parasjá, češ. prase < pslov. *porsę ‛prašič, mladič svinje’ < ide. *pork'o-, tako kot litov. par̃šas ‛skopljen prašič’, lat. porcus ‛prašič’, stvnem. far(a)h, morda iz ide. *perk'- ‛riti (po zemlji)’ - več ...

prasè in práse -éta s (ȅ ẹ́; á ẹ́)
1. ekspr. prašič: rediti praseta; cviliti kot prase / štiri tedne staro prase prašiček, pujsek
2. nizko ničvreden, malovreden človek: to prase mu ni dalo miru / kot psovka prekleto prase

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prasè -éta in práse -éta s (ȅ ẹ́; á ẹ́) poud. |prašič|; člov., nizk. |malovreden, ničvreden človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prasȅ1 -ẹ́ta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prase ► pˈrasẹː praˈsẹːta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prásec prásca samostalnik moškega spola [prásəc]

1.

neformalno prašič; SINONIMI: neformalno prase, ekspresivno pujs

2.

neformalno, slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno prašič, slabšalno pujs

3.

neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs

FRAZEOLOGIJA: kot prasec, Prekleti prasec!
ETIMOLOGIJA: ↑prase

prásec -sca m (á)
1. ekspr. prašič: lačen prasec kruli; krmiti, zaklati prasca; krma za prasce / odstaviti prasce prašičke, pujske
2. nizko ničvreden, malovreden človek: kateri prasec jih je izdal / kot psovka prekleti prasec
3. nizko umazan človek: umiti moram tega prasca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prásec -sca m s -em živ. (á) pešaj. prašič; člov., nizk. |malovreden, ničvreden človek; umazan človek|
prasíca -e ž (í) pešaj. svinja; člov., nizk. |malovreden, ničvreden človek; umazan človek|
práščev -a -o (á)
prasíčin -a -o (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prasec ► pˈraːsac -sca m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prasíca prasíce samostalnik ženskega spola [prasíca]

1.

neformalno svinja

2.

neformalno, slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič, slabšalno pujs

2.1.

neformalno

slabšalno

FRAZEOLOGIJA: kot prasica, Prekleta prasica!
ETIMOLOGIJA: ↑prase

prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič]

1.

domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs

1.1.

1.2.

;

SINONIMI:

neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek

2.

znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano

2.1.

3.

slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs

4.

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs

STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič
FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča.
ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...

prášič -íča m (á í)
1. domača žival s ščetinasto kožo in gobcem, podaljšanim v rilec: prašič cvili, kruli; krmiti, rediti, zaklati prašiča; debel, ekspr. masten prašič; debel kot prašič zelo / klavni, plemenski prašiči; pomanjkanje prašičev za meso; kotel za prašiče
● šalj. ričet je boljši, če je prašič vanj stopil če se je v njem kuhalo svinjsko meso
♦ agr. prašič mastne pasme ki se goji za pridobivanje slanine; prašič mesnate pasme ki se goji za pridobivanje mesa; prašič pitanec; zool. divji prašič v vlažnih gozdovih živeča žival s klinasto glavo in z dolgimi, naprej štrlečimi podočniki, Sus scrofa
// skopljen samec prašiča: prašič se hitreje debeli kot svinja
2. nizko pohoten, nasilen moški: stari prašič jo je spet nadlegoval / kot psovka daj mir, prašič nemarni
3. nizko umazan človek: ta prašič si ni umil rok

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prašič

Predlog

prašiča samostalnik moškega spola

žival

kitajsko horoskopsko znamenje

človek, rojen v kitajskem horoskopskem znamenju merjasca

IZGOVOR: [prášič], rodilnik [prašíča]

BESEDOTVORJE: prašičev

ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič

PRIMERJAJ: prašič

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prášič -íča m s -em živ. (á í) divji ~; ~ za zakol; ~ pitanec; člov., nizk. |pohoten, nasilen človek; umazan človek|; zmer. ~ nemarni
prašíčev -a -o (í) ~ rilec

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prášič -íča m

domača žival, ki se goji zlasti zaradi mesa in slanine

SINONIMI:

ekspr. krulec, ekspr. prase, ekspr. prasec, ekspr. prašiček, ekspr. pujs, ekspr. pujsek, ekspr. rilčar, ekspr. rilec, ekspr. svinče, ekspr. svine, ekspr. svinja, ekspr. ščetinar, ekspr. ščetinec

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

divji prašič

GLEJ ŠE SINONIM: pohotnež, umazan2, umazanec
GLEJ ŠE: hrana, klavec, ogoliti, ogoliti, ogoliti, ogoliti, ogoliti, ogoliti, ožigati, ožigati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

prašič je sestavina izrazov

Ni ga tiča čez prašiča, Prašič je kralj živali

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prášič prašíča m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prášič, m. das Schwein; (tudi: préšič); — menda nam. prasčič, praščič.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prašič [prašȉč prašíča] samostalnik moškega spola

žival prašič, LATINSKO: Sus scrofa domestica mas.

PRIMERJAJ: merjasec, svinja

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prašič (prašič, prešič) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

prašič -a m prašič: kadar bi ti bil en preſizh im. ed. bi prau govuril, ali dokler ſi en zhlovek ǀ pred suojm duoram v'podobo eniga preſhizha rod. ed. ſe preoberne ǀ nej drugiga per hishi imela, ampak eniga preshizha tož. ed. ǀ Ceſar Otto je tulikajn ludy redil, de vſak teden taushent preshizhu rod. mn., stu volu, taushent ſtariu phſenize, inu duajſeti Sodu vina je gori shlu ǀ je bil ſturil perpelat 1000. shtrauſu, 1000. Jelenu, 1000. diuyh preshizhou rod. mn. Prvi zapis morda kaže na še neasimilirano prasič. Vsi zapisi izkazujejo prehod nenaglašenega ra > re.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prašič -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prašič sam. m ♦ P: 2 (MD 1592, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prášič prašíča m

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prašič
Glej:

korito za prAšiče: 2/71 (korito: a) korito za vodo, b) korito za prašiče) / komentar / karta / gradivo h karti

Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prašič

geselski sestavek

TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prašič gl. koca, kocli, kočič, prase

kazalka

koca: geselski sestavek

kocli: geselski sestavek

kočič: geselski sestavek

prase: geselski sestavek

IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prašič gl. prase, prasec, puče, pučik

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prašíček prašíčka samostalnik moškega spola [prašíčək]

1.

navadno ekspresivno prašič, zlasti mladič

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno kar po obliki spominja na prašiča; SINONIMI: ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek

2.1.

2.2.

3.

manjši rak sive ali rjavkaste barve z rahlo vzbočenim telesom, ki živi na kopnem; primerjaj lat. Porcellio scaber

STALNE ZVEZE: divji prašiček, morski prašiček
FRAZEOLOGIJA: razbiti prašička, prašiček pri koritu
ETIMOLOGIJA: ↑prašič

prašíček -čka m (ȋ)
1. prašičji mladič: kupiti prašičke za vzrejo; prodati gnezdo prašičkov
// mlad samec prašiča: svinja je povrgla pet prašičkov in dve prasički
2. ekspr. prašič: rediti dve kravi in prašička
3. otr. hranilnik v obliki prašiča: spraviti denar v prašička; glinast prašiček
4. ekspr. umazan človek, zlasti otrok: umiti moram tega prašička / kot psovka kakšen si, prašiček nemarni
♦ zool. morski prašiček majhen brezrepi glodavec s čokatim telesom, ki prebiva v stanovanju, hiši, zlasti za družbo, Cavia porcellus; navadni prašiček rak, ki živi po kleteh, drvarnicah in pod lubjem, Porcelio scaber

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prašíčev – glej prášič

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prašíčji prašíčja prašíčje pridevnik [prašíčji]

1.

ki je v zvezi s prašiči 1. ali gojenjem prašičev 1.

ki je v zvezi s prašičem 2., 2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑prašič

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prašȋčji – glej prášič

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

práznik1 -a m (á)
1. dan, ko se navadno ne dela, posvečen kakemu pomembnemu dogodku ali spominu nanj: jutri bo praznik; označiti praznike na koledarju z rdečo barvo; bilo je ravno na praznik; čestitati delovnim ljudem k prazniku, za praznik, ob prazniku; za praznike je prišel domov; ob nedeljah in praznikih je hodil v hribe / domači praznik v okviru družine; dan, ko se pri hiši zakolje prašič; državni, krajevni, občinski praznik; publ. dvojni praznik rojstni dan in god; kulturni praznik; novoletni prazniki; praznik dela prvi maj / kot voščilo vesele praznike
// rel. dan, posvečen spominu na kak pomemben dogodek, osebo iz cerkvene zgodovine: veseliti se praznikov / božični prazniki božič, novo leto in (sveti) trije kralji; zapovedani prazniki ki se praznujejo kot nedelja; obhajati praznik praznovati / cerkveni praznik
// ekspr., v povedni rabi dan, ki je po čem tak kot praznik: ko se je sin vrnil, je bil zanjo velik praznik
● najino življenje bo en sam praznik veselo, brezskrbno; ni vsak dan praznik človek (pri delu) nima vedno uspeha
2. mn., zastar. počitnice: vsa leta je praznike preživljal pri stricu na deželi; ob praznikih je hodil na morje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

presič -a m → prašič

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prešič samostalnik moškega spola

GLEJ: prašič

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

prešič -a m → prašič

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

prešič -a samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

priríti -ríjem dov., priríl in prirìl (í ȋ)
1. z ritjem priti kam: divji prašič je priril do konca njive / krt je priril iz zemlje
2. ekspr. s težavo priti skozi kaj ovirajočega: možakar je priril skozi grmovje; pririti se v sredino gruče / sonce se je pririlo skozi oblake / iz sena je priril zaspan hlapec
● ekspr. da le pririjemo do pomladi, potem bo lažje prebijemo, vzdržimo; ekspr. resnica je vendarle pririla na dan je kljub nasprotnemu prizadevanju postala znana, se razvedela

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

priríti -ríjem dov., nam. prirít/prirìt; prirítje; drugo gl. riti (í ȋ) Prašič je priril do konca njive; poud. ~ do pomladi |prebiti, preživeti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

priríti -ríjem dov.

z ritjem priti

SINONIMI:

ekspr. pririniti

GLEJ ŠE SINONIM: preriniti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

probati

V VARIANTI IZRAZOV: Prašič je kralj živali

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pršútar -ja m (ȗ)
agr. prašič mesnate pasme, ki se goji za pršut: bekoni in pršutarji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pršútar -ja m s -em živ. (ȗ) |prašič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

puče ► ˈpuče -ta s

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pújs pújsa samostalnik moškega spola [pújs]

1.

ekspresivno prašič; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

prašič, neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujsek

2.

ekspresivno kar je po obliki podobno prašiču, zlasti hranilnik; SINONIMI: ekspresivno prašiček, ekspresivno pujsek

3.

slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno prašič

4.

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič

FRAZEOLOGIJA: debel kot pujs, jesti kot pujs, pujs pri koritu, zrediti se kot pujs
ETIMOLOGIJA: iz vabnega klica prašičem sloven., hrv. pujs-pujs - več ...

pújs -a m (ȗ)
1. ljubk. prašič: v hlevu je krulil pujs; zaklati pujsa / pri klicanju pujs, na
2. nav. slabš. umazan človek, zlasti otrok: umiti moram tega pujsa / kot psovka ti pujs nemarni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pujs

V VARIANTI IZRAZOV: Prašič je kralj živali

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pȗjs -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pújsa -e ž

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

pújsek pújska samostalnik moškega spola [pújsək]

1.

ekspresivno prašičji mladič

2.

ekspresivno prašič

3.

ekspresivno meso prašiča kot hrana, jed; SINONIMI: prašič, neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs

4.

ekspresivno kar je po obliki podobno prašiču, zlasti hranilnik; SINONIMI: ekspresivno prašiček, ekspresivno pujs

ETIMOLOGIJA: ↑pujs

pújsek -ska m (ȗ)
1. prašičji mladič: svinja in pujski
♦ vet. sesni pujsek
2. ljubk. prašič: zrediti debelega pujska / mamica, glej pujska
3. ekspr. umazan človek, zlasti otrok: sosedov fant je pujsek / kot nagovor umij se, pujsek

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

razríti -ríjem dov., nam. razrít/razrìt; razrítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj Divji prašič je razril travnik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rílčar -ja [riu̯čar tudi rilčar] m (ȋ)
ekspr. žival z rilcem, zlasti prašič: prodati zadnjega rilčarja iz hleva
♦ zool. v tropskih gozdovih Bornea živeča opica, katere samec ima zelo dolg nos, Nasalis narvatus

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rílčar -ja [u̯č tudi lč] m z -em živ. (ȋ) |opica|; poud. |prašič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

rohnẹ́ti -ím nedov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

slanína -e ž (í)
podkožno maščobno tkivo pri prašiču: ločiti kožo od slanine; prašič je imel debelo slanino / cvreti slanino za mast; nasoliti, prekaditi slanino
// tako tkivo kot hrana: jesti kruh in slanino; kosi pečene, prekajene slanine / na slanini pečena teletina
♦ gastr. hamburška slanina prekajena slanina s plastmi mesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

slanína -e ž

podkožno maščobno tkivo pri prašiču; tako tkivo kot hrana

SINONIMI:

pog. špeh, pog. špehek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

snopàt, -áta, adj. untersetzt, breit: snopat je prašič, velik pa ni, Ig (Dol.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

spomladánec -nca m (á)
spomladi rojena žival, zlasti prašič: spomladanci in jesenci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

spomladánec -nca m s -em živ. (á) |prašič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

spomladánec -nca m

spomladi rojena žival, zlasti prašič

SINONIMI:

ekspr. spomladanček

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

stopíti2 in stópiti -im dov. (ī ọ́ ọ̑)
1. narediti korak: stopil je enkrat, dvakrat, pa se je ustavil; kadar stopi, ga zaboli noga; previdno stopi, da ne padeš / na to nogo ne sme stopiti prenesti teže pri hoji, stanju; stopiti na celo stopalo pri hoji, stanju se s celim stopalom dotakniti podlage
// dati, položiti nogo na kaj, kam zlasti pri hoji: stopiti na gredico; stopiti na kačo, žebelj; stopil je na vsako stopnico posebej; pazi, kam stopiš
// z dajalnikom dati, položiti nogo na kaj z vso težo s slabim namenom: stopiti kači na glavo; stopil je premagancu na prsi
2. s korakom, koraki začeti biti kje: stopiti iz hiše na cesto; stopiti s stopnice; stopiti na hodnik; stopil je predenj in ga prosil; stopite bližje, malo naprej; stopiti vstran / ekspr. deževalo bo, stopi po dežnik pojdi
// s premikom prenehati ali začeti biti v kakem položaju: zaradi sunka je jermen stopil iz vdolbine / ekspr. oči so mu stopile iz jamic izbuljil je oči
3. pojaviti se zlasti na površju: pot mu je stopil na čelo / pri teh besedah so ji stopile solze v oči
4. z oslabljenim pomenom začeti biti v kakem obdobju: stopiti v novo leto; stopil je v devetnajsto leto pred kratkim je bil star osemnajst let
// izraža začetek stanja, kot ga določa samostalnik: zakon bo stopil v veljavo prihodnje leto začel veljati; stopiti v pokoj upokojiti se; s tem dnem so stopili v vojno; stopiti v zakon poročiti se / publ. stopiti v akcijo začeti akcijo / stopiti v učiteljski poklic postati učitelj
5. postati član česa: stopiti v društvo, stranko / stopiti v samostan postati redovnik, redovnica
6. ekspr. začeti delovati na kakem področju: v književnost je stopila nova generacija; stopiti v svet politike / stopiti pred javnost, v javnost
● ekspr. kri mu je stopila v glavo, lica zardel je; ekspr. utrujenost jim je stopila v noge od utrujenosti so začeli težko hoditi; ekspr. stopiti je treba z oblakov postati bolj stvaren, bližji konkretnemu življenju; ekspr. zelo mlada je stopila na deske začela igrati v gledališču; pog., ekspr. stopiti komu na jezik ukreniti kaj, da preneha negativno govoriti o čem; publ. stroji so stopili na mesto človeka so nadomestili človeka; knjiž. stopiti na Parnas začeti pesniti; knjiž. zdaj naj mladi stopijo na plan naj se izkažejo, se uveljavijo; ekspr. končno so mu le stopili na prste onemogočili, preprečili mu njegove slabe namene; publ. stopiti pred matičarja, star. pred oltar poročiti se; ekspr. v zadnjih dveh letih je stopil že tretjič pred sodnika je bil že tretjič obtoženec, obdolženec; šalj. ričet je boljši, če je prašič vanj stopil če se je v njem kuhalo svinjsko meso; pog. pohvala mu je stopila v glavo postal je domišljav, prevzeten; pog. vino mu je stopilo v glavo ga je (nekoliko) upijanilo; publ. ti problemi so stopili v ospredje postali pomembni, pereči; publ. v takih razmerah so osebne težave stopile v ozadje izgubile pomembnost, vrednost; ekspr. lasje so mu stopili pokonci zelo se je ustrašil; pog. stopili so skupaj in se dogovorili sestali, zbrali so se; pog. če boste še vi stopili zraven, bodo lažje delali če se boste pridružili; ekspr. če mački na rep stopiš, zacvili človek se oglasi, razburi, če kdo prizadene njegove koristi, interese

stopívši

zastar.:

stopivši iz hiše, se je napotil proti vrtu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

svínče -ta s (í)
ekspr. mlad prašič, prašiček: kupiti svinče za vzrejo
// prašič: zaklali so dvoje debelih svinčet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

svínče -ta s (í) ljubk. |mlad prašič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

svinè -éta s (ȅ ẹ́)
1. ekspr. prašič: tu pa tam je prodal kako prav debelo svine
2. nizko ničvreden, malovreden človek: to svine ni dalo miru

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

svinè -éta s (ȅ ẹ́) poud. |prašič|; člov., nizk. |malovreden človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

svinína glej svinjína

svínja -e ž (í)
1. samica prašiča: svinja je povrgla sedem prašičkov; zaklati svinjo; kruljenje svinje; pijan kot svinja zelo / doječa, plemenska svinja
// nav. mn. prašič: dati jesti svinjam; hlev za svinje
2. nizko umazan človek: kakšna svinja si, umij se
3. nizko ničvreden, malovreden človek: ta človek je čisto navadna, prava svinja / kot psovka svinja pijana
● bibl. metati bisere svinjam dajati, dati komu duhovno ali materialno dobrino, ki je ne zna ceniti; s knjigo dela kot svinja z mehom grdo, malomarno; vulg. poda se mu kot svinji sedlo nič se mu ne poda
♦ agr. pitovna svinja; etn. svinjo zbijati otroška igra, pri kateri igralci mečejo v stoječ predmet kamne, da bi ga prevrnili; metal. svinja sprimek kovine in žlindre na steni metalurške peči; vet. prasna svinja ki doji; zool. svinje parkljarji s ščetinasto kožo in gobcem, podaljšanim v rilec, Suidae; divja svinja divji prašič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

svínja SSKJ² samostalnik ženskega spola

STALNE ZVEZE: svinja bradavičarka

FRAZEOLOGIJA: sanja svinja o koruzi

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

svínja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

svinja [svínja] samostalnik ženskega spola

svinja, LATINSKO: Sus scrofa domestica fem.

PRIMERJAJ: merjasec, prašič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

šávsniti, šȃvsnem, vb. pf. schnappen; pes, riba, prašič, jastreb šavsne po čem; — prim. kavsniti, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ščetínar -ja m (ȋ)
1. ekspr. s ščetinami porasla žival, zlasti prašič: nakrmiti ščetinarje / divji ščetinar
2. nekdaj kdor nakupuje in prodaja ščetine:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ščetínar -ja m s -em živ. (ȋ) poud. |prašič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ščetínar -ja m

ekspr. s ščetinami porasla žival, zlasti prašič

SINONIMI:

ekspr. ščetinec, zastar. ščetinovec

GLEJ ŠE SINONIM: prašič

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024

ščetínec -nca m (ȋ)
ekspr. s ščetinami porasla žival, zlasti prašič: v hlevu so krulili lačni ščetinci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

ščetínec -nca m s -em živ. (ȋ) poud. |prašič|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

Škodljivost
Sem mentor diplomskega dela z naslovom Škodljivost divjega prašiča ( Sus scrofa ) v kmetijstvu. Težava je, da se študijska komisija s tem naslovom ne strinja in zagovarja ustreznost naslova Škoda zaradi divjega prašiča ( Sus scrofa ) v kmetijstvu. S tem naslovom se sam ne morem strinjati, saj bodo v diplomskem delu predstavljeni tako tipi poškodb, ki jih divji prašič povzroča (razritost travne ruše, polomljena koruza, objedeni koruzni storži idr.), kot tudi škoda, ki nastane zaradi poškodb na kmetijskih rastlinah (izpad pridelka, manjši dohodek pridelovalca idr.). Besedo škoda razumem kot ekonomski pojem (in tak pomen ima tudi na področju varstva rastlin), namen diplomskega dela pa ni zgolj preučiti ekonomski pomen škodljivca, ampak tudi tipe poškodb na rastlinah – torej preučiti škodljivost divjega prašiča v kmetijstvu. Študijska komisija namreč besedo škoda razume za nadpomenko besede škodljivost , sam pa menim, da je ravno obratno.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

špèh špêha m (ȅ é) pog.
1. slanina: prašič ima debel špeh / cvreti špeh / malicati kruh in špeh; pečen, prekajen špeh
2. ekspr. podkožno maščobno tkivo pri človeku: na trebuhu ima veliko špeha / začel je nabirati špeh začel se je rediti
3. ekspr. debela (umazana) knjiga, veliko (umazanih) popisanih listov: prebirati špeh; sto strani tega špeha sem že predelal
● pog., ekspr. knjiga se je v nekaj dneh spremenila v špeh je postala zelo umazana, zamaščena

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

špeháč -a m (á)
pog. prašič, ki se goji za pridobivanje slanine: zaklal je dva špehača

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

špeháč -a m živ. s -em (á) žarg. prašič, gojen za pridobivanje slanine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

špehár tudi špêhar -ja m (á; ȇ)
pog. prašič, ki se goji za pridobivanje slanine: rediti špeharje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

špehár -ja tudi špêhar -ja m živ. s -em (á; ȇ) žarg. prašič, gojen za pridobivanje slanine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

špehàt -áta -o prid. (ȁ ā)
pog. debel, rejen: vzredili so špehato svinjo; špehat je kot pitan prašič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

špehàt -áta -o; bolj ~ (ȁ á á; ȁ ȃ á) neknj. pog. ~ prašič |z veliko slanine|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tôlst -a -o [tou̯st] prid. (ȏ ó) knjiž.
1. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; debel: puran je tolst; tolsta krava; tolst kot prašič / tolst trebuh; tolsta zadnjica / tolsti prsti
2. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti; masten: tolsto meso / tolsto kosilo
● knjiž. tolst glas, smeh globok, nizek; knjiž., ekspr. imeti tolsto denarnico imeti veliko denarja
♦ etn. tolsti četrtek debeli četrtek; zool. tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

tolščàt -áta -o [tou̯ščat] prid. (ȁ ā)
star. debel: tolščat prašič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

véper -pra m (ẹ́)
knjiž. divji merjasec: veper in svinja / imeti v grbu vepra
// divji prašič: v gozdovih je dosti veprov / divji veper

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vẹ́per -pra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

vòl Frazemi s sestavino vòl:
délati kàkor vòl, délati kot vòl, garáti kot vòl, glédati kàkor zabôden vòl, láčen, da bi vôla pojédel, močán kàkor vòl, močán kot vòl, têpsti kóga kàkor vôla, zabít kot vòl

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]

1.

sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus

1.1.

1.2.

2.

sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec

2.1.

3.

podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami

4.

priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore

5.

znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem

5.1.

6.

manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka

7.

ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...

zakòl -ôla m (ȍ ó)
glagolnik od zaklati: pri zakolu je pomagalo več moških; dati žival v zakol; prašič je dovolj debel za zakol / teža pred zakolom / zakol na črno / letni, mesečni zakol število letno, mesečno zaklanih živali
● publ. v zakol gre preveč telet zakolje se; knjiž. ritualni zakol v judovski religiji zakol ob določenih praznikih, opravljen po verskih predpisih
♦ agr. zakol v sili

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zakrulíti in zakrúliti -im dov. (ī ú)
1. oglasiti se z zamolklim, hreščečim, pretrganim glasom: prašič zakruli / brezoseb. po trebuhu mu je zakrulilo
● ekspr. kadar so jim zakrulili želodci, so se ustavili in jedli kadar so postali lačni
2. slabš. z močnim, hreščečim, neprijetnim glasom
a) reči, povedati: kaj je zdaj to, jezno zakruli / zvočnik jim spet nekaj zakruli
b) zapeti: zakruliti pesem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zakrulíti in zakrúliti -im dov. zakrúljenje; drugo gl. kruliti (í/ȋ/ú ú) Prašič ~i; slabš. zakruliti kaj ~ pesem |zapeti z neprijetnim, hreščečim glasom|; brezos. zakruliti komu Po trebuhu mu je zakrulilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zredíti -ím dov., tudi zrédi; zrédil (ī í)
1. narediti, povzročiti, da postane kdo (bolj) debel: dobro krmi vole, da bi jih čim bolj zredil / ekspr. pri tako lahki službi hitro zrediš trebušček
2. vzrediti: letno zredi štiri prašiče / zrediti za meso / zrediti mladega sokola / zrediti najdenčka in svoje tri otroke / zrediti koga v poštenega, za poštenega človeka
● ekspr. zrediti veje odebeliti jih

zredíti se

1.

postati (bolj) debel:

ob dobri hrani se človek zredi

prašič, vol se je zredil

/ zrediti se v obraz, trebuh

/ ekspr.: denarnica se mu je zredila; spis se je zredil se je razširil, povečal

2.

zastar.

zrasti,

odrasti:

v tej deželi so se zredili, pa je nočejo več poznati

zrejèn

-êna -o:

v hiši zrejena ptica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

zrejèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) dobro ~ prašič
zrejênost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.

žival je sestavina izrazov

Prašič je kralj živali

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.