Tiskanje

mečkáti -ám [məč tudi meč] nedov. (á ȃ)

1. s stiskanjem povzročati, da postane kaj zgubano, stisnjeno: otrok mečka časopis; mečkati blago, papir; nervozno je mečkala robec / bolnik je z vročimi prsti mečkal odejo / ekspr. še vedno je mečkal v roki njeno pismo držal, imel
2. povzročati, da se kaj mehkega pod pritiskom stisne, razleze: otrok mečka borovnice; s prsti je mečkal jagode in jih jedel / mečkati prašičjo hrano, krompir / pred stiskanjem so grozdje mečkali
3. slabš. počasi delati: tesarji so sprva mečkali, nato pa jim je šlo delo hitro od rok / vsi so že naredili, ti pa še mečkaš
// nestrokovno delati: zidar nekaj mečka, pa vse skupaj ni nič; trto bom obrezal sam, ne dovolim, da bi kdo drug to mečkal
// obotavljati se, omahovati: ne mečkaj, odloči se že; kaj čakaš in mečkaš / vsi so že odšli, ti pa še mečkaš
4. ekspr. težko razumljivo ali nerazumljivo govoriti, pripovedovati: v zadregi je mečkal, če mu posodim tri tisoč; tako mečka, da človek komaj razume, kaj hoče
5. nav. slabš. ljubkovalno prijemati, tipati koga, navadno žensko: začel jo je mečkati; nekaj parčkov se je mečkalo v parku / otroci so psička mečkali in ga podajali iz rok v roke
● ekspr. sklenil je, da ne bo nič izdal, če ga bodo še tako mečkali mučili, trpinčili

mečkáti se

1. postajati zguban, stisnjen: krilo se mečka, če sedeš nanj; če plašča ne obesiš, se mečka
2. biti tak, da se (rad) zguba, stisne: to blago se ne mečka

mečkáje

mečkaje odide, potem se pa še enkrat ustavi sredi ceste

gledala je v tla, mečkaje rob predpasnika

prašíčjiSSKJ -a -e prid. (ȋ)

prašíčja grípa -e -e ž (ȋ, í)
nalezljiva akutna virusna okužba dihal prašičev, ki se z njih lahko prenese tudi na druge živali in človeka: izbruh prašičje gripe; virus prašičje gripe; Podobno kot okužba z virusom sezonske gripe tudi okužba s prašičjo gripo lahko poslabša osnovno, kronično bolezen

Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar novejšega besedja