mahálo -a s (á)
1. bot. velik list, zlasti praproti, palm: palmova mahala; mahalo praproti
2. nav. ekspr. priprava, ki maha ali s katero se maha: s papirnatim mahalom si je hladil obraz
// slabš. človek, ki med govorjenjem (rad) veliko maha z rokami: to mahalo še ne bo nehalo dopovedovati
práprotje -a s (á)
več praproti, praproti: jaso je preraslo praprotje; skriti se v gostem praprotju / hodili so po praprotju po svetu, poraslem s praprotjo
séme -éna in -na s (ẹ́ ẹ́, ẹ́) 1. del rastline, ki nastane po oploditvi iz cveta in se uporablja za razmnoževanje: veter trosi semena;
samo vsako tretje seme je vzklilo;
užitna semena;
plod z več semeni // ed. več takih delov, taki deli: seme se osipa, zori; to seme ne kali; luščiti, pobirati, sejati seme; drobno, veliko seme; okuženo, zdravo seme / bučno, laneno, makovo, sončnično seme; seme iglavcev, oljaric, žitaric / praprotno seme, bot. trosi praproti; pren., ekspr. sejati seme odpora; seme zla kali 2. navadno v zvezi z biti za, pustiti za setev, razmnoževanje: ta krompir je za seme;
pustiti žito za seme / letos so pšenico sejali le za seme le toliko, da jo bodo imeli za setev3. slabš., navadno s prilastkom človek z veliko slabimi lastnostmi: nisem vedel, kakšno seme je / čudno seme, ta fant / kot psovka: ti seme hudičevo, kaj iščeš tu; izgini, seme tatinsko
● bibl. seme je padlo na rodovitna tla nauk, nasvet je imel zaželen uspeh; ekspr. snega je komaj za seme zelo malo; ekspr. nekaj tega mora ostati za seme se naj ne uniči, odpravi; ekspr. s svojim početjem je zasejal seme razdora povzročil razdor
♦ agr. potrditi seme; elitno seme določene sorte s popolnoma izenačenimi lastnostmi, pridobljeno z načrtno odbiro; oskubeno seme ki so mu odstranjena krila; svetlo seme; biol. seme izloček moških spolnih organov, ki vsebuje semenčice; bot. seme s semensko lupino obdan embrio, iz katerega se razvije nova rastlina; ptičje seme rastlina s celorobimi listi in belimi ali rdečimi cveti v socvetju; železnik; med. izliv semena iztek semena pri nehoteni spolni nadraženosti
práprot2 -i ž (á)
rastlina brez cvetov, z velikimi pernato deljenimi listi, ki raste navadno v gozdu: žeti praprot; jasa, porasla s praprotjo; hoditi med visoko praprotjo / drevesasta praprot ki ima deblo; sobna praprot primerna za gojenje v sobi / skriti se v praprot; hoditi po praproti
♦ bot. orlova praprot z dolgopecljatimi, do 2 m dolgimi pernatimi listi, Pteridium aquilinum; praprot črnica
práproten -tna -o prid. (á)
nanašajoč se na praprot: praprotni listi; praprotne korenine / praprotno seme trosi praproti
práprotov -a -o prid. (á) praproten: praprotovi listi / praprotovo seme trosi praproti
čáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. čaroven, čudodelen: izgovoriti čarni izrek;
čarno seme praproti / čarna moč govornikovih besed 2. izredno privlačen, očarljiv: njen čarni smehljaj;
čarne oči čárno prisl.:
čarno lep večer
drevésast -a -o prid. (ẹ̑)
podoben drevesu: drevesaste praproti; drevesasta rastlina / drevesaste oblike koral
♦ bot. drevesasta resa večji sredozemski grm z bledo rožnatimi cveti, Erica arborea
karbónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na karbon: karbonske praproti / knjiž. karbonski papir karbon papir
koreníka -e ž (í) 1. bot. podolgovato, odebeljeno podzemeljsko steblo nekaterih rastlin: v zemlji ima koreniko;
iz korenike so pognale številne korenine;
korenika praproti, preslice 2. ekspr. osnova, temelj: njegova zavest se je izoblikovala iz istih teženj in korenik // začetek, izvor: njen mir ima svoje korenike v preteklih dogodkih 3. ekspr. krepek, trden človek: je prava kmečka korenika
● ekspr. iztrebiti kaj do zadnje korenike popolnoma, čisto
nasmúkati -am tudi -smúčem dov. (ú) 1. s smukanjem, trganjem priti do določene količine česa: nasmukati veliko praproti 2. ekspr. nalagati2,
prevarati: hotel ga je nasmukati;
pošteno jih je nasmukal
spóra -e ž (ọ̑) 1. bot. celica za nespolno razmnoževanje; tros: mahovi, praproti se razmnožujejo s sporami 2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija: uničevati spore
♦ med., vet. spore vraničnega prisada
trós -a m (ọ̑) 1. bot. celica za nespolno razmnoževanje: mahovi se razmnožujejo s trosi;
trosi praproti;
trosi pri glivah / glivični trosi 2. biol. zaradi neugodnih življenjskih razmer z odporno membrano ovita bakterija; spora: bakterija se spremeni v tros
triáda -e ž (ȃ) 1. skupina treh enot, trojica: uvrščati elemente v triade;
triade barv;
triada rimskih božanstev 2. šol. okvirno določeno triletno obdobje za preverjanje poteka in učinkovitosti pouka v devetletni osnovni šoli, triletje: v novem delu šole so štiri učilnice za učence druge triade;
šolanje, znanje po triadah / prva, druga, zadnja triada devetletke 3. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci; trias: ostanki plazilcev iz triade
♦ filoz. dialektična triada teza, antiteza, sinteza kot osnovne stopnje razvoja; kem. triada skupina treh elementov s podobnimi kemičnimi lastnostmi in približno enakimi razlikami v atomski masi
trías -a m (ȋ)
geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, prvi sesalci in dinozavri: trias, jura, kreda
trosíšče -a s (í)
bot. skupina trosovnikov, navadno na spodnji strani listov praproti: