bèzeg bèzgainbezèg bezgàsamostalnik moškega spola[bə̀zək bə̀zga]in[bəzə̀k bəzgà]
1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat.Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanikečrni bezeg
1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg ETIMOLOGIJA: = hrv.kajk.bezek, nar.srb.bázag, sorodno še hrv.bàzga, čak.bȃzd, nar.rus.bóz, češ.bez < pslov.*bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide.*bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
bívolica bívolicesamostalnik ženskega spola[bívolica]
7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivnokonjič, manj formalno, ekspresivnokonjiček
1. iz biologije lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni; primerjaj lat.Agaricus; SINONIMI: šampinjon
pítbul pítbula; tudipít bullsamostalnik moškega spola[pídbul]
1. kratkodlak pes s krepkim telesom, večjo glavo z neizrazitim čelom in privihanimi uhlji; SINONIMI: pitbul terier
2. slabšalno kdor je zelo agresiven, nepopustljiv ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: pitbul terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl.pit bull (terrier) iz pit v pomenu ‛bojišče’ in ↑bul(dog)
samostálnik samostálnikasamostalnik moškega spola[samostálnik]
1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku navadno osebek ali predmet, izraža spol, osebo, sklon in število ter označuje bitja, predmete ali pojme
1.1.iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki zamenjuje navadno samostalnik, pridevnik ali prislov ter se nanaša na nezaimenske ustreznike v besedilu
1.1.iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: kazalni zaimek, osebni zaimek, oziralni zaimek, svojilni zaimek ETIMOLOGIJA: po zgledu lat.prōnōmen (iz lat.pro..‛pred, za, namesto’ ali gr.pró‛pred, za, v korist, namesto’ + nōmen‛ime’, ‛samostalnik’) iz zveze za im(e), ker zaimek nadomešča samostalnik, tj. imensko besedo, stoji namesto imena, za ime - več ...
ástma ástmesamostalnik ženskega spola[ástma]
kronična vnetna bolezen dihalnih poti, za katero so značilni piskanje, občutek dušenja, tiščanja v prsih in kašelj; SINONIMI: naduha
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek lat.asthma iz gr.ãsthma, nejasnega izvora - več ...
1. ki je v zvezi z alergijo
čílost čílostisamostalnik ženskega spola[čílost]
1. stanje, lastnost koga, da ima moč, voljo za dejavno življenje, zlasti v starosti
1.1. stanje, lastnost človeka, da je zdrav, ima voljo za delo, dejavno življenje
ETIMOLOGIJA: ↑čil
dvój dvója dvójemnožilni števnik[dvój]
1. izraža količino, vrednost dve ali dve vrsti česa
1.1.pri množinskih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in navadno dve vrsti česa
1.2.pri snovnih, skupnih in pojmovnih samostalnikih izraža táko količino, vrednost in poudarja dve vrsti česa
1.3.pri števnih samostalnikih poudarja dve vrsti česa
2. kot samostalnik v obliki dvoje kar je iz dveh enot, dveh vrst, ponuja dve možnosti česa
2.1.kot samostalnik, v predložni prislovni zvezi takó, da je vidna prisotnost dveh različnih enot, sestavljenost česa iz dveh delov
1. organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat.Fungi; SINONIMI: goba
1.1. nadzemni, vidni del tega organizma, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: goba
STALNE ZVEZE: lesna gliva ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.gljȉva, nar.rus.glíva‛vrsta hruške’, češ.hlíva‛drevesna goba’ < pslov.*gliva‛goba’, prvotno ‛sluzasta’, kot litov.gléivės‛sluz’ iz ide. korena *glei̯H-‛mazati, lepiti se, biti gladek ali lepljiv’ - več ...
gorílnik gorílnikasamostalnik moškega spola[gorílnik]
1. grelna naprava, ki omogoča nadzirano gorenje plinskih ali tekočih goriv