Glavni trgPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
IZGOVOR: [glávni tə̀rk], rodilnik [glávnega tə̀rga]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ígra -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kalvadós kalvadósa; tudi calvados samostalnik moškega spola [kalvadós] žgana pijača iz jabolk, po izvoru iz Francije
ETIMOLOGIJA: ↑calvados
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nalíšpanost -i ž (ȋ) star. lastnost nalepotičene ženske: nališpanost žensk / praznična nališpanost prostorov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
nóša -e ž (ọ́) 1. navadno s prilastkom oblačila, oprava, značilna za prebivalce kakega območja, dobe, pripadnike kakega sloja: delovna, praznična noša;
nekdanja kmečka, meščanska noša / ljudje so domačo nošo že zdavnaj opustili; gorenjska, vzhodnoalpska nemška noša / ljudska noša; narodna noša // ekspr. kdor je oblečen v narodno nošo: na čelu sprevoda je šlo deset narodnih noš 2. zastar. v določenem času uveljavljeni kroji oblačil, obutve, vzorci blaga, modni dodatki; moda: ženske je zlasti zanimalo, kakšna je najnovejša noša / pariška noša 3. knjiž. nošenje: noša tovora / noša kape ali rute je obvezna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
okrašênost -i ž (é) značilnost okrašenega: praznična okrašenost mesta / okrašenost posode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
okrašênost -i
ž dejstvo, da je kaj olepšano z dodajanjem okrasja SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024
písan -a -o prid. (í) 1. ki je zelo različnih barv: pisani cveti, listi;
kamenčki so ustvarjali pisane like;
pisani trakovi;
pisana obleka, preproga;
ptič s pisanim perjem;
rdeče, živo pisan / pisan travnik; opazoval je pisano gnečo na trgu; rož je bilo toliko, da je bilo vse pisano / rada nosi pisano perilo perilo, navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno2. nav. ekspr. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen; pester: spored je bil zelo pisan;
praznična številka časopisa je precej pisana;
ima zelo pisano delo / pisana preteklost; pisano življenje / pisana druščina / pisane barve; pisane kombinacije česa
● ekspr. ima pisan, zlat, židan čas veliko prostega časa; ekspr. pretepel te bom, da boš ves pisan zelo te bom pretepel; star. pisana mati mačeha
♦ vrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus; pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica; zool. pisana penica penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoriapísano prisl.:
pisano prebarvati kaj; pisano vezeni prtički
● ekspr. pisano ga je pogledala jezno, srepo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prázničen -čna -o prid. (á) nanašajoč se na praznik: nastopilo je praznično jutro / praznične prireditve / praznični dnevi / praznična obleka; praznično kosilo / ekspr.: praznični mir; praznično razpoloženje
● ekspr. biti praznične volje veselo razpoloženpráznično prisl.:
praznično oblečen; praznično pogrnjena miza; sam.: pri tem so občutili nekaj prazničnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prázničən, -čna, adj. festtäglich, Feiertags-, Fest-; praznična obleka, das Festkleid; festlich, feierlich, praznično obhajati, festlich begehen, Cig.; praznične volje biti, guter Laune sein, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
práznična ígra -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prážnji -a -e (á) star.: ~ dan praznični dan, praznik; ~a obleka praznična, boljša oblekaprážnje -ega s, pojm. (ȃ) star. preobleči se v ~ v praznično, boljšo obleko
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prilóžnostna ígra -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
slávnostna ígra -e -e ž
Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja] obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka
STALNE ZVEZE: zadnja večerja ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz ↑večer
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.