Práznik -a m, oseb. i., psp (á)
Práznikovka -e ž, oseb. i. (á) ljud.
práznik1 -a m (á) čestitati k ~u, za ~, ob ~u; priti na ~; za ~e oditi kam; ob ~ih se obiskovati; božični ~i; državni, kulturni ~; ~ dela |1. maj|; poud. Izid knjige je bil zanj velik ~ |veliko zadovoljstvo|
práznik2 -a m, člov. (á) zgod. polsvobodnjak
bájram -a m, pojm. (ȃ) |muslimanski praznik|
bínkošti -i ž mn. (í; ȋ) |praznik|: priti na, za ~i, ob ~ih
fébruar -ja m s -em (ẹ̑) prireditve (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; osmi ~ |slovenski kulturni praznik|
fiésta -e [ije] ž (ẹ̑) |praznik|
florálije -ij ž mn. (á ȃ) |praznik na čast boginje Flore|
gód -ú in gód -a m -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ọ̑ ȗ; ọ̑) dati za ~; star. na ~ svetega Petra na praznik; redk. povabiti na ~ na godovanje
Gospódov -a -o (ọ̑) ver.: ~ dan |nedelja|; ~a molitev očenaš; razglašenje ~o |praznik|
ílinden -a m, pojm. (ȋ) |makedonski praznik vstaje proti Turkom|
jernêjevo -ega s, pojm. (é) na ~ |praznik|
jóžefovo -ega s, pojm. (ọ̑) na ~ |praznik|
júrjevo -ega s, pojm. (ú) na ~ |praznik|
katarínino -ega s, pojm. (ȋ) na ~ |praznik|
máj -a m z -em (á) opraviti delo do konca ~a; vrniti se (meseca) ~a, v (mesecu) ~u; prvi ~ |praznik dela|
martínovo -ega s, pojm. (í) na ~ |praznik|
mŕtev -tva -o tudi mŕtev -tva -ó (ŕ; ŕ ŕ ọ̑) ~ človek; najti vojaka ~ega; poud.: ~ park |prazen, pust|; ~a barva |bleda, neizrazita|; ~e noge |hrome, ohromele|; greti si ~e roke |otrple, premrle|; ~a tišina |popolna|; preveč ~ za vzgojiteljski poklic |brez čustev, volje, živahnosti|; napol ~ |zelo izčrpan, oslabel|; poud. mrtev od česa biti napol ~ ~ strahu |zelo prestrašen|; poud. mrtev na koga/kaj biti (ves) ~ ~ klobase |zelo rad jih jesti|; biti ~ ~ starine |zelo se zanimati zanje|; (Vsa) ~a je nanj |zelo ga ljubi|; poud. mrtev za koga Nasprotnik je zanje že ~ |sklenili so ga ubiti|; Ta ženska je zanj ~a |ne ljubi je več|
mŕtvi -a -o (ŕ) avt. ~ kot
mŕtvi -ega m, člov. (ŕ) pokopati ~e; dan spomina na ~e |praznik|
do mŕtvega mer. prisl. zv. (ȓ) pretepsti koga ~ ~; poud. ~ ~ se napiti |do nezavesti|
na mŕtvo mer. prisl. zv. (ȓ) knj. pog., poud. ~ ~ si prizadevati |zelo|
mŕtvost -i ž, pojm. (ŕ)
oznanjênje -a s, pojm. (é) ver. Gospodovo, Marijino ~ |praznik|
pásha -e ž, pojm. (ȃ) |judovski pomladanski praznik|
prážnji -a -e (á) star.: ~ dan praznični dan, praznik; ~a obleka praznična, boljša obleka
prážnje -ega s, pojm. (ȃ) star. preobleči se v ~ v praznično, boljšo obleko
rókovo -ega s, pojm. (ọ̑) na ~o |praznik|
sláva -e ž, pojm. (á)
1. želeti si ~e; pisateljska ~; praznovati ~o |srbski pravoslavni praznik|; poud. neprenehoma peti komu ~o |ga slaviti|
2. ~ mu; ~ njegovemu spominu
svét2 -a -o; -êjši -a -e (ẹ̑ ẹ́ ẹ́; ȇ) ~o bitje; ver. ~o rešnje telo v teoloških in bogoslužnih besedilih tudi ~o Rešnje telo |zakrament; posvečena hostija|; poud. delati se ~ega |dobrega, pravičnega|; poud.: svet komu/čemu Ta stvar mu je ~a |ima zanj zelo veliko vrednost|; svet za koga/kaj Ta kraj je zanj ~ |ima zanj zelo veliko vrednost|
svéti -a -o (ẹ́) ver. ~ večer
svéti -ega m (ẹ́) vsi ~ in vsi svêti |praznik|
svéto -ega s, pojm. (ẹ́) odkriti kaj ~ega
svetóst -i in svétost -i ž, pojm. (ọ̑; ẹ́) poud. ~ življenja |zelo velika vrednost|
svétek -tka m, člov. (ẹ́) zastar. praznik; poud. v petek in ~, ob petkih in ~ih |za delovne in praznične dni|
šentjánževo -ega [še in šə] s, pojm. (á) na ~ |praznik|
štéfanovo -ega s, pojm. (ẹ́) na ~ |praznik|
télovo -ega s (ẹ́) pokr. praznik svetega rešnjega telesa
valentínovo -ega s, pojm. (ȋ) |praznik|
čestítka -e ž (ȋ) ~e za praznik
dionízičen -čna -o [ijo] (í) neobč. zanesen, razbrzdan: čisto ~
dionízični -a -o [ijo] (í) ~ praznik
dionízičnost -i [ijo] ž, pojm. (í)
domàč -áča -e; bolj ~ (ȁ á á) biti, postati ~; čisto ~; domač z/s kom biti ~ s sosedi
domáči -a -e (á) ~ praznik; ~a naloga; ~e vino; pesn. ~e ognjišče dom, družina
domáči -ega m, člov. (á) naši ~i; knj. pog. navijati za ~e za domače tekmovalce
domáče -ega s, snov. (á) prakt.sp. kozarček ~ega |doma pridelanega vina|
po domáče nač. prisl. zv. (á) ~ ~ povedati; poud. To je, ~ ~ rečeno, neumnost |povedano brez olepšavanja|; iron. Tam gre vse preveč ~ ~ |ni prave delovne discipline, odgovornosti|
držáven -vna -o (á) Ta gozd je ~
držávni -a -o (á) ~ praznik; ~a meja
držávnost -i ž, pojm. (á)
dvójen -jna -o množil. štev. (ọ̑) dobiti ~o plačilo dvakratno; kovček z ~im dnom; ~o okno; Motnje so ~e: zunanje in notranje
dvójni -a -o (ọ̑) ~ ulomek; ~a številka; ~o poimenovanje; publ. ~ praznik |rojstni dan in god|; slabš. ~a morala |ki je dveh nasprotujočih si vrst|
dvójnost -i ž, pojm. (ọ̑)
enájsti -a -o vrstil. štev. (á) posneti ~ prizor; ~ega marca ‹11.›
enájsti -ega m (á) praznik 1. ~ega ‹11.› |1. novembra|
enájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Pridite po ~ |po 11. uri; po 23. uri|
krajéven -vna -o tudi krájeven -vna -o (ẹ́; ẹ̑; á)
krajévni -a -o tudi krájevni -a -o (ẹ́; ẹ̑; á) ~ praznik
krajévnost -i tudi krájevnost -i ž, pojm. (ẹ́; ẹ̑; á)
kultúren -rna -o; -ejši -a -e (ȗ; ȗ) ~i stiki med ljudmi; biti zelo ~
kultúrni -a -o (ȗ) ~ praznik; ~ spomenik; publ. razburiti vso ~o javnost
kultúrnost -i ž, pojm. (ȗ)
nèzapovédan -a -o (ȅẹ̑) ~a udeležba na prireditvi
nèzapovédani -a -o (ȅẹ̑) ver. ~ post, praznik
nèzapovédanost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
občínski -a -o (ȋ) ~ praznik; poud. Moje kolo ni ~o |Ne dovolim ga uporabljati komur koli|
óljkarski -a -o (ọ̑) ~ praznik
ôsmi -a -o vrstil. štev. (ó) ~ maj ‹8.›; (dne) ~ega oktobra; klicati po ~i uri |po 8. uri; po 8h; po 8.00; po 20. uri; po 20h; po 20.00|; ~ del celote osmina; poud. naložiti si ~ križ |biti star osemdeset let|
ôsmi -ega m (ó) praznik 15. ~ega ‹8.› |15. avgusta|
ôsma -e ž, rod. mn. -ih (ó) priti pred ~o |pred 8. uro; pred 20. uro|
ponedéljek -jka m (ẹ̑) v ~, 18. marca; ob ~ih; Praznik pride na ~
potrkávati -am nedov. -ajóč; potrkávanje (ȃ) potrkavati k/h čemu ~ k prazniku; potrkavati na kaj Dež ~a ~ okna; potrkavati za kaj ~ ~ praznik; potrkavati ob kaj ~ s palico ob tla; potrkavati po čem ~ ~ sodih
príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo
pŕvi -a -o vrstil. štev. (ȓ)
1. ~ dan v tednu; Aleksander I. |Prvi|; poud. zaljubiti se na ~ pogled |ob prvem srečanju|; hoditi v ~ razred; (dne) ~ega ‹1.› septembra; ubogati na ~o besedo takoj; zdrav. ~a pomoč; avt. dati v ~o prestavo; knj. pog. imeti kaj iz ~e roke |neposredno od proizvajalca|
2. rezervacija za ~ razred; cesta ~ega reda; poud.: ~a dama ZDA |žena predsednika ZDA|; Otroci so njena ~a skrb |najpomembnejša|; publ. igrati ~o violino |biti pri kakem dejanju vodilen, odločujoč|; zasesti ~o mesto; biti ~ na turnirju; ~a svetovna vojna
3. poud. ~ človek |(svetopisemski) Adam|; ~ krajec; ~a instanca, stopnja |najnižja, začetna|
4. sprednji: ~ sedež v avtomobilu; film. ~ plan |kar je na prizorišču gledalcu najbližje|; ~o kolo
pŕvi -ega m, člov. (ȓ) diplomirati med ~imi; nečlov. vrniti dolg ~ega v mesecu; praznik 6. ~ega ‹1.› |6. januarja|
pŕva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȓ) Od desetih so izbrali ~o; nečlov., avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v prvi prestavi
v pŕvo zapored. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ je najtežje prvič
prvomájski -a -o (á) ~ praznik
šmáren2 -rna -o (á)
šmárni -a -o (á) ~ praznik
trgátven -a -o (ȃ)
trgátveni -a -o (ȃ) ~ praznik
voščíti1 in vóščiti -im dvovid. vóšči -te in -íte, nedov. -èč -éča; vóščil -íla, vóščit, vóščen -a; vóščenje; (vóščit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) komu za kaj ~ prijatelju za rojstni dan; ~ ~ god, praznik; ~ srečno novo leto
zapovédan -a -o (ẹ̑) poud. Za to priložnost je ~a temna obleka |obvezna|
zapovédani -a -o (ẹ̑) ver. ~ praznik
zapovédano -ega s, pojm. (ẹ̑) kršiti ~
zapovédanost -i ž, pojm. (ẹ̑)