akróstih akróstiha in akrostíh akrostíha samostalnik moškega spola [akróstih] in [akrostíh] iz literarne vede beseda, niz besed, sestavljen iz prvih črk zaporednih verzov v pesmi, navadno kot posvetilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Akrostichon, frc. acrostiche in srlat. acrostichis) iz gr. akrostikhís, iz ákros ‛vrh, konica’ + ↑stih
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
akrostíh -a tudi akróstih -a m (ȋ; ọ̑) slovstv. Prešernov ~ Primičevi Juliji
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
álbum -a m (ȃ) 1. knjiga za vlaganje fotografij, znamk: listati po albumu s fotografijami;
družinski album;
filatelistični album
♦ pravn. album hudodelcev nekdaj s fotografijami večjih hudodelcev2. spominska knjiga: pesmi in risbe v dekliškem albumu 3. umetniški zbornik: album francoskih impresionistov / Prešernov album
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
álbum -a m (ȃ) ~ slik; Prešernov ~ zbornik; pešaj. vpis v ~ v spominsko knjigo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
artístičen -čna -o prid.(í) nanašajoč se na artiste ali artizem:a) artistična cirkuška skupina b) artistična dognanost slike;
dovršena artistična obdelava risanega filma;
Prešernov Sonetni venec je vrhunec njegovega artističnega mojstrstva / gledališka predstava ni bila problemska, ampak predvsem artistična / evropske artistične smeri artístično prisl.:
artistično dognan opis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
črtomírstvo in čŕtomirstvo -a s (ȋ; ȓ) knjiž. lastnosti, usoda, kakršno je imel Prešernov Črtomir: problem našega črtomirstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
dán1 dnéva m, rod. mn. dní tudi dnévov, daj. mn. stil. dném; daj., or. dv. stil. dnéma; v prislovni rabi:, rod. ed. dné, or. ed. dnévom in dném; rod. mn. dní, tož. mn. dní, mest. mn. dnéh in dnévih; tož. dv. dní tudi dnéva (ȃ ẹ̑) 1. čas štiriindvajsetih ur, ki se začne ob polnoči in traja do polnoči: leto ima 365 dni;
od takrat je minilo štirinajst dni;
pridem čez dva dni, čez teden dni;
pred (nekaj) dnevi je odšel;
večkrat na dan se oglasi;
prvi, zadnji dan v mesecu, tednu;
dela vsak dan, vsak drugi dan;
dan pozneje se je zgodilo;
dan pred praznikom;
nekaj dni po tem / štirinajst dni morja mu je dovolj / ekspr. nevarnost je vsak dan, z vsakim dnem večja / ekspr.: dogodek dneva najpomembnejši dogodek; bil je junak dneva najpomembnejša osebnost / pri datiranju: Ljubljana, (dne) 7. julija; star. na dan 27. junija
♦ rel. sodni dan čas, ko bo Kristus sodil ljudem// s prilastkom ta čas, določen za posebne namene, opravila: plačilni dan; vsak petek je semanji, tržni dan; uradni dan določen za uradovanje s strankami / delovni dan delovnik / rojstni dan / informativni dan dan, ko se na kaki ustanovi, zlasti šolski, dobi informacije o možnosti šolanja in možnostih za zaposlitev z izobrazbo, pridobljeno na tej ustanovi; dan odprtih vrat predstavitev dela, načina življenja, delovanja kake ustanove na kraju samem na določen dan// s prilastkom ta čas, posvečen spominu na kaj: Prešernov dan; dan zmage; dan žena; dan samostojnosti in enotnosti državni praznik v Republiki Sloveniji, ki se praznuje 26. decembra in obeležuje razglasitev rezultatov plebiscita o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije, ki je bil na ta dan leta 19902. čas svetlobe od sončnega vzhoda do zahoda; ant. noč: dan je že;
dan se daljša, krajša;
dan se dela dani se;
dan raste postaja daljši;
deževen, jasen, lep, meglen, sončen dan;
jesenski, pomladni dan;
kot noč pa dan sta zelo različna / ves dan je hodil okrog; ekspr. ves ljubi, božji dan sedi; zjutraj je bilo oblačno, čez dan se je zjasnilo; še za dne je prišel domov ko je bil še dan; z dnem je pritisnil mraz ko se je zdanilo / ekspr. beli dan zgodilo se je sredi belega dne; ob, pri belem dnevu si je upal to storiti podnevi; ne skrivaj, javno; jasno kakor beli dan / vasi sta dan hoda narazen / kot pozdrav dober dan! 3. mn., s prilastkom omejeno trajanje v življenju, bivanju: potekajo mu brezskrbni dnevi;
burni, veseli dnevi;
to so bili zanj odločilni, usodni dnevi / ekspr. črni, pasji dnevi zelo neprijetni, hudi / slabo mu gre na stare dni / ekspr., z oslabljenim pomenom: do konca (svojih) dni ti bom hvaležen; dneve mladosti je preživel na deželi // omejeno trajanje z razmerami, okoliščinami, stvarnostjo vred: spomini na partizanske dni; dnevi okupacije / v davnih, nekdanjih dneh / star. njega, svoje dni včasih, nekdaj
● jutri je še en dan misliti je treba tudi na prihodnost; še je čas; tudi ta dan je napočil čas, ko se je izpolnilo pričakovanje; ekspr. dnevi so mu šteti kmalu bo umrl; ekspr. človek ne ve ne ure ne dneva ne ve, kdaj bo umrl; ne ve, kaj se mu bo zgodilo; na dan vse pride na dan vse se izve, pojasni; ekspr. kar na dan z besedo povej, kaj misliš; ni hotel z resnico na dan povedati resnice; voda je udarila na dan nenadoma, z veliko silo pritekla iz odprtine; dan na dan, dan za dnem hodi sem kar naprej, zelo pogosto; ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. leto in dan je čakal zelo dolgo; približno eno leto; iz dneva v dan mu govori isto kar naprej, ves čas; ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno, tja v en dan tjavendan; ekspr. govoriti tja v tri dni brez smisla, neumnosti; knjiž. knjiga je zagledala beli dan je izšla; ekspr. v nedeljo so imeli nogometaši črn dan doživeli so neuspeh; igralec je imel včeraj (dober) dan dobro je igral; lepega dne se je vrnil nenadoma, nepričakovano; pasji dnevi čas od 23. julija do 23. avgusta; ekspr. takrat smo imeli pasje dneve dneve hude vročine; ekspr. pravi sodni dan je bil velika zmeda, razdejanje; ekspr. tega še svoj živ(i) dan nisem videl še nikoli; ekspr. za vse svoje žive dni si bom zapomnil za vse življenje; preg. ne hvali dneva pred večerom ne izrekaj pohvalnega mnenja o tem, kar se še ni končalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
danPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [dán], rodilnik [dnéva] in [dné]
ZVEZE: dan državnosti, dan Primoža Trubarja, dan reformacije, dan Rudolfa Maistra, dan samostojnosti in enotnosti, dan spomina na mrtve, dan suverenosti, dan svetega Patrika, dan upora proti okupatorju, dan vrnitve Primorske k matični domovini, dan združitve prekmurskih Slovencev, dan Zemlje, dan žena/žensk, materinski dan, mednarodni dan maternega jezika, Prešernov dan, svetovni dan boja proti aidsu, svetovni dan Downovega/downowega sindroma, zahvalni dan
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
dán1 dnéva m, ed. tudi dán dné -évu -- -évu -ém; -éva dní -éma -éva -éh -éma; -évi dní -ém dní -éh -évi (ȃ ẹ̑)
1. tretji ~ v letu; ~ in noč; sončen ~; čez dva dni; Dober ~ |pozdrav|; brezskrbni ~evi; ~evi mladosti
2. rojstni ~; uradni ~evi; Prešernov ~; ~ državnosti; urad. dopis z dne 10. maja; Ljubljana, dne 26. 5.
3. Za dne je prišel; K ~u zvoni; spati čez ~; Večkrat na ~ ga vidi; Z dnem je pritisnil mraz |proti jutru|; Ves ~ se potepa; ~ na ~, ~ za dnem, iz ~eva v ~, noč in ~ misli na to |kar naprej, neprenehoma|
4. poud.: Svoj živ(i) ~ tega še nisem videl |še nikoli|; Do konca svojih dni ti bom hvaležen |do smrti|; Na ~ z besedo |povej, kaj misliš|; govoriti tja v en ~ |brez premisleka|; Pri belem ~evu se je zgodilo |podnevi; ne skrivaj, javno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Dan »žena« ali dan »žensk«?
Ali voščimo pripadnicam ženskega spola ob (mednarodnem) dnevu žena ali žensk? Zadnje se zdi bolj logično, vendar je raba mešana. Na Gigafidi dan žena prevladuje pred dnevom žensk, v zvezi z mednarodni pa je več zadetkov z ženskami. Kakšno je ozadje nastanka tega imena? So o vprašanju že potekale razprave? Vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
dognáti -žênem dov., doženíte (á é) 1. z razmišljanjem, raziskovanjem priti do česa: premišljeval je, a dognati ni mogel ničesar;
poskušal je dognati kaj stvarnega;
dognati resnico;
zdravnik je dognal vnetje;
hotel bi dognati, če dogovor še drži;
dognal je, da mora nalogo opraviti čim prej;
brez težave je dognal, kaj pomeni njeno vedenje;
dognati s poskusi
♦ pravn. dognati istovetnost osebe; dognati krivdo 2. knjiž. izoblikovati popolnoma, do konca: prevajalec je prevod res dognal / misli ni mogel vselej do kraja dognati; nekatere pesmi je dognal do take popolnosti, da so neprevedljive 3. star. narediti, izvesti kaj do konca: delo je srečno dognal;
dognati kupčijo, pravdo
● star. rad bi umrl, dognal sem prišel sem do konca življenja; star. dognala je svoje življenje umrla je4. star. skleniti, dogovoriti se: starši so dognali, naj se fant in dekle vzameta dognán -a -o:
Prešernov vpliv na druge pesnike je dognan; to je že dognana resnica; ta novela je najbolj dognana; pravda je dognana; stvar še ni dognana; oblikovno in vsebinsko dognan prevod; film je po izrazu dognan
● opazil sem, da so čevlji že močno dognani ponošeni, obrabljeni; ljudje so bili od dolge poti dognani do konca zelo utrujeni, izčrpani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
donések -ska m (ẹ̑) 1. s čimer kdo k čemu prispeva, zlasti v znanosti, umetnosti: študija je tehten donesek k razumevanju pisateljevega dela;
članek je zanimiv donesek za zgodovino slovenske kulture;
Prešernov donesek v slovensko poezijo 2. zastar. denarna vsota ali kakšna stvar, ki se za kaj da, prispeva; prispevek: plačevati mesečni donesek;
prostovoljni doneski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
epigrám epigráma samostalnik moškega spola [epigrám] iz literarne vede kratka zbadljiva pesem z duhovitim, satiričnim poudarkom
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Epigramm in lat. epigramma iz gr. epígramma ‛napis’, iz epígraphō ‛napišem’, iz epí ‛na, nad’ + gráphō ‛slikam, rišem, pišem, vklešem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Imena posebnih dnevov: »rektorjev dan« in »dan univerze«Vljudno prosim za odgovor, ali se rektorjev dan piše z veliko ali malo začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Imena praznikov: sveti trije kralji
Imam nekaj dilem v zvezi s poimenovanjem praznika, ki je zdaj že za nami. Ali je pravilno:
- okrog praznika svetih treh kraljev ali
- okrog praznika Svetih treh kraljev ali
- okrog praznika svetih Treh krajev?
Še dilema pri sopomenskem poimenovanju praznika:
- ali okrog praznika Gospodovega razglašenja ali
- okrog praznika gospodovega razglašenja?
Že pri samem poimenovanju se mi zdi nenavadno, da ima SP 2001 zapisano Sveti trije kralji (tudi npr. Sveta družina), medtem ko gre pri besedi sveti dejansko za naziv (pišemo npr.: sv. Janez, sv.Barbara itd.).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Ime praznika: »dan Zemlje«Zanima me, kako pravilno zapišemo: dan zemlje ali dan Zemlje, ki ga praznujemo 22. aprila?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Ime slovenske himne: Zdravljica ali Zdravica?
Slovenska himna se uradno imenuje ZDRAVLJICA (izhaja iz besede zdravlje, ki nikoli ni bila slovenska beseda in je Prešernov France ni zapisal). Kdo je torej ukradel verze Franceta Prešerna in jih uporabil v svojem zmazku? Kolikor zanesljivo vem, je Prešernov France napisal pesem Zdravica, ki izhaja iz slovenske besede zdravje.
Vesel bom vašega odgovora, če veste kdo je ta plagiator. Prepričan sem, da jih imamo v Sloveniji že čisto preveč in bi bilo prav, da se stvari postavijo na pravo mesto.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
jêdro -a s (é) 1. notranji del semena: pregriznila je zrno, jedro je bilo že trdo;
jedro in lupina / tolkla sta orehe in jedla jedra jedrca; pren. Poznam nekaj njegovih kolegov, povsem praznih ljudi, brez čustev in fantazije. Sama lupina brez jedra (T. Svetina) // notranji, središčni del česa sploh: betonsko jedro stebra; jedro vrvi je iz žice / razpoke vodijo v jedro ognjenika 2. navadno s prilastkom največji ali najpomembnejši del česa: našteti proizvodi so jedro naše kovinske industrije;
jedro prebivalstva so v mestih predstavljali obrtniki;
jedro reprezentance, sporeda, sprevoda / jedro naselja // kar je za kaj najvažnejše, najpomembnejše: ugotoviti, v čem je jedro problema, spora; približati se jedru stvari; najti pot do jedra pojavov; prodreti v jedro narodnosti / ekspr. k jedru, nič besedičenja k bistvu / oče in sin sta v jedru enakega značaja // najdejavnejša, vodilna skupina kakega kolektiva, skupnosti: vodstvena jedra komisij; najeli so nekaj ljudi, ki bodo jedro bodočega konservatorija / v boju med obema odklonoma se je izoblikovalo vodilno jedro gibanja 3. publ., navadno s prilastkom določena vsebina v kaki stvari, zlasti njene glavne značilnosti: izluščiti idejno jedro revije;
miselno jedro individualizma;
problemsko jedro novele ni bilo opaženo / bajke so tvorba žive fantazije brez stvarnega jedra vsebine// knjiž. tehtna vsebina: njegova misel ima jedro; ni brez jedra, kar je povedal // knjiž. osnovna nravstvena, nazorska načela koga: poglobiti se v duha in jedro dobrega pisatelja; v jedru je še nepokvarjen; zdravo jedro človeka, naroda / Prešernov svet je v svojem jedru globoko človeški / pretiran, a v jedru zdrav idealizem 4. kar je osnova, izhodišče kakega dogajanja, česa sploh: zrnca prahu so lahko jedra najrazličnejših procesov v atmosferi / tedaj so nastala prva naselitvena jedra središča / omenjeno delo vsebuje tri dramska jedra 5. fiz., kem., navadno v zvezi atomsko jedro pozitivno naelektren središčni del atoma: helijevo, uranovo jedro;
radioaktivna atomska jedra;
raziskovati zgradbo atomskega jedra 6. biol., navadno v zvezi celično jedro z mrenico oddeljeni del celice, navadno kroglaste oblike, ki je za obstoj celice nujno potreben: jedro se razpolovi;
sestava celičnega jedra;
spojitev celičnih jeder 7. teh. kar se namesti v formo, da nastane v ulitku votlina: namestiti, oblikovati jedra 8. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi do jedra popolnoma, čisto: spoznali so ga do jedra;
do jedra pokvarjen človek
● knjiž. iti, priti stvarem do jedra popolnoma jih spoznati; publ. spoznali so, da gre v jedru za povečanje človekovih sposobnosti pravzaprav, dejansko; v vsaki stvari je jedro resnice zrno
♦ arheol. jedro ostanek prodnika ali gomolja, od katerega so bili odbiti večji kosi kamnine; astron. kometno jedro srednji, središčni del kometa, sestavljen iz trdne snovi; elektr. (magnetno) jedro feromagnetni del magnetnega kroga; del magnetnega kroga, ki ga navadno obdaja navitje; geol. jedro vzorec kamnin, ki se dobi iz vrtin pri vrtanju; kameno jedro otrdela anorganska snov, nastala v notranjosti lupine ali hišice mehkužcev; zemljino jedro središčni del zemeljske oble; les. jedro trdnejši, gostejši les v sredini debla; lit. jedro osrednji, najpomembnejši del kakega dela, v katerem je podana njegova glavna vsebina; metal. kristalizacijsko jedro majhen, trden delec v talini, okrog katerega se začne strjevati kovina ali zlitina; kristalizacijska kal; meteor. jedro nizkega zračnega pritiska območje najnižjega pritiska v območju nizkega zračnega pritiska; jedro hladnega zraka območje z najhladnejšim zrakom v območju hladnega zraka; num. jedro novca žlahtna kovina v novcu; teh. jedro plamena ostro obrobljen del plamena ob šobi gorilnika; um. jedro kapitela kompaktni del kapitela brez okrasja; urb. mestno jedro del mesta z glavnimi poslovnimi, upravnimi in kulturnimi stavbami; jedro mesta prvotni, stari del mesta; usnj. jedro koža s hrbta živali ali usnje iz te kože; srednja plast kože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Kako napisati Prešernov vzdevek in dvobesedne vzdevke oseb nasploh
Za nami je slovenski kulturni praznik.
Kako pravilno zapisati vzdevek Franceta Prešerna: DOKTOR FIG FIG?
Pišemo prvo sestavino (doktor) z veliko ali malo začetnico? Kaj pa fig fig?
France Prešeren je dobil vzdevek Doktor fig fig/Doktor Fig fig/doktor Fig fig.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Kako pišemo »božič«Zanima me, ali še vedno velja, da pišemo imena praznikov v slovenščini z malo začetnico, razen, če je prva beseda svojilni pridevnik iz lastnega imena?
Sama nisem zasledila, da bi prišlo do spremembe zapisanega, vas pa vljudno prosim za odgovor, saj so me pred nekaj dnevi opozorili, da sedaj božič pišemo z veliko začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Ločila pri zapisovanju rimZanima me, kako bi pravilno zapisovali rime, mogoče z rabo poševnice ali pomišljajem? Npr. muha / suha ali muha – suha? Kaj predlagate?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
lokalíst -a m (ȋ) rel. duhovnik, ki službuje na lokaliji: Prešernov stric je bil lokalist na Kopanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
manifést -a m (ẹ̑) 1. javna, navadno slovesna izjava, razglas: izdati manifest;
pisati navdušene prvomajske manifeste / podpisati manifest / ekspr. Zdravljica je Prešernov politični manifest
♦ zgod. Komunistični manifest manifest komunističnega gibanja, ki sta ga sestavila Marx in Engels2. pravn. listina, v kateri je naveden tovor, ki ga prevaža ladja ali letalo v mednarodnem transportu: sestaviti manifest;
ladijski, letalski manifest
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
nagrajênec -nca m (é) kdor dobi nagrado: čestitati nagrajencu;
razglasiti nagrajence / nagrajenci natečaja, tekmovanja / Nobelov, Prešernov nagrajenec / ta film je letošnji nagrajenec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
oksimóron -a
m lit. besedna figura iz dveh izključujočih se pojmovSINONIMI:
lit. bistroumni nesmisel
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024
Pisanje praznikov v slovenščini in pomenskorazlikovalna vloga začetnice
Reševal sem nek jezikovni test in rečeno je bilo, da se pravilno piše božič in ne Božič, torej z malo začetnico. Sem malo podrobneje pogledal in res povsod piše, da imena praznikov pišemo z malo začetnico. Star sem 53 let in zelo dobro se spomnim, da so nas v osnovni šoli učili, da je potrebno razlikovati med Novo leto in novo leto. Če pišemo z veliko začetnico, mislimo na praznik oz. na praznični dan, kot npr. v zvezi Kje si praznoval Novo leto?, če pa pišemo novo leto, mislimo pač na leto, ki prihaja: V novem letu pričakujemo ...
Zanima me, kdaj je prišlo do spremembe in od kdaj in zakaj imena praznikov pišemo z malo začetnico. Sicer pa me poimenovanje praznika z malo začetnico moti tudi kot kristjana – mislim da si iz spoštovanja omenjeni praznik (in to bi moralo veljati tudi za druge pomembne verske prazniki) zasluži zapis z veliko začetnico. Zahteva pisanja praznika z malo začetnico, kot verskega dogodka in ne kot nekega občega praznika, po mojem mnenju nekako sodi v kontekst prizadevanj za zmanjševanje pomembnosti vloge katerekoli vere, kar se tako ali tako dogaja vse od 1945 dalje.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
porómati -am dov. (ọ̑) 1. rel. oditi k romarski cerkvi, v sveti kraj: poromati v Lurd, Meko;
pren., ekspr. poromati na Prešernov grob 2. ekspr. odpotovati, oditi: še danes bom poromal k njemu / misel je poromala v rojstno vas / njegov pogled je poromal po sobi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
PrešerenPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogPRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
v prenesenem pomenu Prešernova dela
IZGOVOR: [prešérən], rodilnik [prešérna]
BESEDOTVORJE: Prešernov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Prešérnov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Franceta Prešerna: Prešernov humor;
Prešernov Krst pri Savici;
Prešernove pesmi / tako je bilo v Prešernovem času / Prešernov dan 8. februar; Prešernova družba slovenska založba, ki izdaja literarne in poljudnoznanstvene knjige, namenjene širokemu krogu bralcev; Prešernova nagrada najvišje slovensko priznanje za umetniške stvaritve ali za življenjsko delo umetnikov in poustvarjalnih umetnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
PrešernovPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [prešérnou̯], ženski spol [prešérnova], srednji spol [prešérnovo]
ZVEZE: Prešernov dan, Prešernova nagrada, nagrada Prešernovega sklada
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Prešernov smenj: kako sklanjamo besedo »smenj«V kranjski občini so si pred leti omislili prireditev z imenom Prešernov SMENJ. Zanima me, kako sklanjati to besedo.
V raznih letakih in drugem pisnem materialu sem našla čudne sklone – npr. Prešernovega smenja – po mojem bi bilo prav semnja, zato vas prosim za kvalificiran odgovor o sklanjanju te besede.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
PrimičevPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
PredlogIZGOVOR: [prímičeu̯], ženski spol [prímičeva], srednji spol [prímičevo]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Priredna pridevniška zveza iz dveh imen: »Mašera-Spasićeva ulica«Ali je oblika poimenovanja Mašera-Spasićeva ulica ustrezna?
Gre za ulico, imenovano po dveh osebah, ki se imenujeta Sergej Mašera, Milan Spasić.
Upam si ubesediti pomislek ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
slóg in slòg slóga m (ọ̑; ȍ ọ́) 1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: določiti, proučevati slog;
arhitekturni, glasbeni slogi;
umetnostni slogi;
slogi v književnosti / hiše v alpskem, panonskem slogu; biblijski slog; osebni slog pisanja / Jakopičev, Prešernov slog / ima jedrnat slog se jedrnato izraža2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, popravljati slog;
slog šolskih nalog 3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti svoj delovni slog;
zanimiv slog dirigiranja / publ. prilagoditi slog vožnje razmeram na cesti način4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in slog skoka / opraviti vaje v lepem slogu // šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline: plavalni slogi / plavati v slogu delfina; rokoborba v grško-rimskem slogu 5. nar. vzhodno del njive med dvema razoroma; ogon: letos ima tri sloge krompirja
● nar. zložiti drva v slog v skladovnico; ekspr. vse je bilo v slogu nogometne tekme hrupno, burno
♦ ptt odprti slog pri telegramih pisava z običajnimi črkami, številkami in drugimi znaki; tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; tisk. črkovni slog črkovne družine, ki imajo podobne značilnosti; um. časovni slog značilen za določen čas, določeno dobo; dorski, gotski slog; krajevni slog značilen za določen kraj, določeno območje; osebni slog značilen za posameznega ustvarjalca; plastični slog po lzidorju Cankarju za katerega je značilno poudarjanje plastičnosti; ploskoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje s črtami in ploskvami; slikoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje z barvnimi in svetlobnimi lisami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
sonét sonéta samostalnik moškega spola [sonét] pesem iz dveh kvartin in dveh tercin, sestavljenih navadno iz jambskih enajstercev
STALNE ZVEZE: magistralni sonet, repati sonet ETIMOLOGIJA: prevzeto prek it. sonetto in provans. sonet iz stfrc. sonet ‛(v verzih peta) pesmica’, iz son ‛glas, zvok’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
sredíšče -a s (í) 1. točka, ki je enako oddaljena od točk na obodu, robu zlasti pri okroglih predmetih: označiti središče plošče;
središče cevi, kolesa, luknje / zemeljsko središče // kraj, predel, ki je enako oddaljen od obrobij: zemljepisno središče Slovenije; v središču naselja je trg 2. del mesta z glavnimi poslovnimi, upravnimi in kulturnimi stavbami: preseliti se v središče (mesta);
publ. stanuje v strogem središču (mesta) / oblikovanje mestnega središča / publ.: udeležil se je srečanj v raznih evropskih središčih; državno središče glavno mesto3. s prilastkom kraj, prostor, kjer je osredotočena določena dejavnost: gospodarsko, industrijsko, upravno središče;
kulturno, športno središče;
nakupovalno središče veliko omejeno območje z različnimi trgovinami, poslovalnicami, restavracijami / delavsko središče; odpreti novo izobraževalno središče 4. s prilastkom kraj, kjer se kaj pojavi v veliki meri in od koder se širi: središče potresa / središče germanizacije; to območje je bilo središče vstaje / nastanek prvih naselitvenih središč 5. navadno s prilastkom najvažnejši, najpomembnejši del: bil je središče te vesele družbe / postati središče dogajanja / biti v središču pozornosti // kar je za kaj najvažnejše, najpomembnejše: središče dramskega dogajanja; središče pogovora; otrok je središče družine / središče vprašanja 6. knjiž., s prilastkom bistvo, jedro: prodreti do človekovega središča / Prešernov svet je v svojem središču globoko človeški
♦ anat. motorično središče celice v osrednjem živčevju, ki prevajajo vzburjenje k mišicam; geom. projekcijsko središče točka, skozi katero gredo vse projicirne premice; središče elipse presečišče njene velike in male osi; središče kroga točka, ki je enako oddaljena od vseh točk krožnice; središče krogle točka, ki je enako oddaljena od vseh točk na površju krogle; središče simetrije točka, glede na katero so si točke tvorbe ali točke dveh tvorb simetrične; meteor. središče nizkega zračnega pritiska se je premaknilo nad Skandinavijo območje najnižjega pritiska v območju nizkega zračnega pritiska; min. središče simetrije točka, skozi katero gredo vsi elementi simetrije; šah. (ožje) središče vsako od štirih polj v sredini šahovnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
SSKJ2: »m/Martinova gos« in »s/Silvestrov večer«
Lepo prosimo za pomoč pri razlagi/utemljitvi male začetnice za martinovo gos (in podobne besedne zveze). Pri zapisu praznikov in posebnih dnevov/datumov ni dvoma glede zapisov, torej z malo začetnico. Poznamo teorijo tudi za veliko začetnico: ko je v besedni zvezi svojilni pridevnik (Prešernov dan, Marijino vnebovzetje, Martinova gos), prvo sestavino besedne zveze pišemo z veliko začetnico. V SSKJ2 pa smo našli posebnost: ob martinovem je še Martinova gos (in podobne besedne zveze), pozornost pa nam je vzbudila martinova gos, dopušča torej obe možnosti: M/martinova gos.
In prav tu se nam začne zatikati. Predvidevam namreč, da se po vzorcu martinovega dopusti tudi možnost martinove gosi, pojedine ipd. Druga možnost pa je, da se lahko svojilni pridevnik Martinova gos razume v pomenu svojilnosti kot 'gos od Martina' ali 'gos, ki jo ima Martin na mizi', to bi seveda pisali z veliko začetnico, če pa želimo izraziti drugi, vrstni pomen, torej 'gos, kot (ali ki) se pripravi za martinovo', v takem primeru je smiseln zapis z malo začetnico. Zdi se mi, da je pri tem še najbolj ustrezen zapis martinova gos, prav zaradi vrstnosti.
Vendar sem nam pri tem odpre novo vprašanje – Silvestrov večer (za silvestrovo ni dvoma). V tem primeru pa ne ločujemo svojilnosti od vrstnosti in ohranjamo v vseh pomenih ('od Silvestra' proti '31. 12. zvečer') veliko začetnico; SSKJ2 navaja primera Silvestrov večer in Silvestrovo jutro.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
stíh stíha samostalnik moškega spola [stíh] 1. ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota kitice, ki obsega eno vrstico; SINONIMI: verz 1.1. v množini pesem iz teh enot; SINONIMI: verz
2. posamezna, navadno oštevilčena enota besedila v verskih knjigah; SINONIMI: verz
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. stíh iz gr. stíkhos ‛vrsta, bojna vrsta, vrstica, verz’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
triolét -a m (ẹ̑) lit. lirska pesem iz navadno dveh osemvrstičnih kitic, v katerih se prvi verz ponovi v četrti in sedmi vrstici: pisati triolete / Prešernov triolet Rotarjevima dekletoma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Velika ali mala začetnica – »Miklavžev večer«Se tako kot miklavžev čaj tudi miklavžev večer (5. decembra, večer pred praznikom sv. Miklavža) piše z malo začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
Velika ali mala začetnica pri pisanju bolezniPri pisanju bolezni z veliko začetnico me moti predvsem to, da jo s tem nekako povzdignejo, ji podelijo večjo moč, jo napravijo »bolj stvarno«, dejansko ustvarijo neke vrste »entiteto« ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
zabavljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) ~ človek; neobč. ~ izraz v očeh posmehljiv, zbadljivzabavljívi -a -o (í) neobč. Prešernov ~ napis epigram, puščicazabavljívost -i ž, pojm. (í)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
življenjepísec -sca m (ȋ) kdor (na)piše življenjepis: življenjepisec navaja zanimive podatke;
Prešernov življenjepisec;
življenjepisec skladatelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.
življenjepísec -sca m z -em člov. (ȋ) Prešernov ~življenjepíska -e ž, člov. (ȋ)življenjepíščev -a -o (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 6. 2024.