Tiskanje

alimentácija -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

alimênti tudi aliménti -ov m mn. (é ē; ẹ́ ẹ̄)
denarni prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati, preživnina: nezakonski oče mora plačevati alimente; prejemati alimente; tožila ga je za alimente

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bívanjski -a -o prid.

1.

ki je v zvezi z materialno ali duhovno navzočnostjo v stvarnosti

SINONIMI:

eksistencialni

2.

ki je v zvezi z materialno osnovo za življenje, preživljanje

SINONIMI:

eksistenčni

GLEJ ŠE: okolje, razmere

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

čezméren -rna -o prid. (ẹ́ ẹ̄)
1. ki presega določeno, običajno mero: čezmerne obresti; čezmerna proizvodnja; čezmerno izkoriščanje gozdov
♦ biol. čezmerno razmnoževanje razmnoževanje, ki ni v skladu z možnostmi za preživljanje
2. ki je, nastopa v preveliki meri: čezmerna radovednost; utrujen od čezmernega dela; čezmerno sončenje je škodljivo; posledice čezmernega uživanja alkohola

čezmérno

prisl.:

čezmerno popivati

čezmerno je zaposlen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

délo -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dopustovánje -a s

preživljanje letnega dopusta, počitnic

SINONIMI:

počitnikovanje, knj.izroč. letovanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

dosmŕtno prežívljanje -ega -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dreti2 derem (drejti, dreti) nedovršni glagol

1. kdo; čemu, kaj odstranjevati kožo z živali, navadno z ostrim predmetom; SODOBNA USTREZNICA: dreti, odirati

2. ekspresivno, kdo; koga_tož. izkoriščati, izrabljati koga z zelo visokimi cenami, dajatvami; SODOBNA USTREZNICA: odirati

2.1 kdo; koga_tož., (skozi koga) pridobivati denar od koga s pomočjo laži, prevare

3. brezoseb.; koga_tož. [smiselni osebek] čutiti krčevite, sunkovite bolečine

4. ekspresivno, kdo; koga/kaj, s prisl. določilom kraja z dejavnostjo dosegati, da kdo/kaj pride na kako mesto; SODOBNA USTREZNICA: spravljati

5. kdo; kaj s silo delati, da kaj ni več celo; SODOBNA USTREZNICA: razdirati, podirati

5.1 kdo; koga/kaj od česa s silo ločevati od česa; SODOBNA USTREZNICA: trgati

6. ekspresivno, kdo/kaj; koga/kaj povzročati, da je kdo v zelo neprijetnem, težkem položaju, navadno z nasilnimi dejanji; SODOBNA USTREZNICA: napadati, mučiti

FREKVENCA: 63 pojavitev v 16 delih

FRAZEOLOGIJA: dreti kruh od ust

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

eksisténca -e ž (ẹ̑)
1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti; obstajanje, obstoj, bivanje: dokazati, zanikati eksistenco kake stvari; eksistenca naroda; konec biološke eksistence / preteklost mu greni eksistenco v novi družbi; komisija je z delom opravičila svojo eksistenco; individualna in družbena eksistenca
♦ filoz. eksistenca po eksistencialistični filozofiji kar določa človeka kot človeka; filozofija eksistence
2. materialna osnova za življenje, za preživljanje: s trudom si je ustvaril eksistenco; boriti se za eksistenco; odvisnost delavčeve eksistence od delodajalca / gospodarska kriza je uničila njegovo eksistenco; nima še nobene prave eksistence zaslužka, položaja / s tem si je zagotovil umetniško eksistenco med rojaki
3. nav. slabš. človek, oseba: v tem lokalu se zbirajo sumljive eksistence; izgubljena, ponesrečena eksistenca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Izobraževanje v živo, delo v pisarni
V času, ko je delo od doma oz. delo na daljavo postalo še pogostejše kot prej, se za delo v pisarni oz. delo na delovnem mestu delodajalca uporabljajo različni izrazi. Zanima me, kateri slovenski izraz bi bil nevtralen za opis ne samo dela, ampak tudi izobraževanja, kadar ne gre na daljavo ali po spletu, npr. kaj bi bilo nasprotje izobraževanja na daljavo oz. izobraževanja po spletu . Pojavljata se izraza, kot sta v živo in na štiri oči , ki sta precej ekspresivna, primerna samo v določenem kontekstu. Obstaja tudi izraz osebno , npr. ponujanje storitev osebno. V angleščini se uporabljajo npr. izrazi face-to-face , directly , in direct contact , in person .

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

jelénovec -vca m (ẹ́)
bot. grmičast lišaj belkasto sive barve, Cladonia rangiferina: preživljanje severnih jelenov z jelenovcem
♦ bot. rastlina s pernatimi listi in rdečkastimi ali belimi cveti v kobulih, Laserpitium; lov. velik nož za odstranjevanje drobovja veliki divjadi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kmetíja -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kmetovánje -a s

preživljanje z obdelovanjem lastne zemlje

SINONIMI:

ekspr. kmetija, knj.izroč. kmetovalstvo, zastar. kmetstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

koloníja -e ž (ȋ)
1. dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere je prostorsko ločena: kolonije se borijo za neodvisnost; britanska, francoska kolonija; eksploatiranje kolonij
2. v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države: obiskati kolonijo; nekdanje britanske kolonije
3. zlasti prva leta po 1945 organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine: organizirati kolonijo / iti v kolonijo / počitniška kolonija; zdravstvena kolonija
4. večja skupina po enotnem načrtu zgrajenih stanovanjskih hiš: stanovati v koloniji / delavska, rudarska kolonija / stanovanjska kolonija
5. zool. veliko skupaj živečih živali iste vrste: kolonija pingvinov / čigra gnezdi v kolonijah
♦ um. slikarska kolonija organizirano krajše skupno bivanje in delo slikarjev; zgod. kolonija pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih mestna naselbina, ki leži zunaj strnjenega državnega ozemlja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

koloníja -e ž

1.

dežela, ki je pod oblastjo gospodarsko močnejše države, od katere je prostorsko ločena

SINONIMI:

kolonialna dežela

2.

v etnično tujem okolju živeča skupina pripadnikov kake narodnosti, države

SINONIMI:

naselbina

3.

organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine

SINONIMI:

počitniška kolonija, zastar. ferialna kolonija

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

letovíščarstvo -a s (ȋ)
preživljanje letnega dopusta, počitnic zunaj stalnega bivališča: velik razmah letoviščarstva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

letovíšče -a s (í)
1. kraj, primeren, ustrezno urejen za preživljanje letnega dopusta, počitnic: to letovišče ima vse možnosti za razvoj; oditi v letovišče; dobro obiskano letovišče; letos so vsa letovišča polna tujcev / klimatsko, obmorsko, zimsko letovišče / zastar. prodati letovišče ob morju letoviško, počitniško hišico
2. star. letni dopust, počitnice, letovanje: iti na letovišče v toplice; biti na letovišču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

letovíšče -a s

kraj, primeren, ustrezno urejen za preživljanje letnega dopusta, počitnic

SINONIMI:

letoviški kraj, počitniški kraj

GLEJ ŠE: hišica

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

letovíšče -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nabirálništvo -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

načêlo sociálne pravíčnosti -a -- -- s

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nèpreskrbljêni otròk -ega -ôka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nèpreskrbljêni zakónec -ega -nca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

obstòj -ôja m (ȍ ó)
1. materialna ali duhovna navzočnost v stvarnosti: s poskusom dokazati obstoj kake snovi; biološki, telesni obstoj; obstoj države / snov, ki je potrebna za obstoj organizma / društvo je opravičilo svoj obstoj; mesto praznuje obletnico obstoja nastanka, ustanovitve; pravica do obstoja; publ. dileme človekovega obstoja
2. materialna osnova za življenje, za preživljanje: boriti se za svoj, ekspr. za goli obstoj / gospodarska kriza je ogrozila njegov obstoj
● vse življenje se je moral boriti za svoj obstoj težko je živel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

otróški dodátek -ega -tka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Otroški uporabnik
Zanima me slovenski ustreznik za termin child user , ki se uporablja v novem predlogu uredbe o boju proti spolni zlorabi otrok in označuje mladoletno osebo, ki uporablja storitve informacijske družbe ter zaradi svoje starosti potrebuje dodatno zaščito. Pojavlja se slovenski termin otroški uporabnik , vendar nekateri menijo, da poimenovanje ni dovolj natančno, saj bi lahko to označevalo tudi osebo, ki »uporablja« otroke, zato predlagajo otrok uporabnik . Kakšno je vaše mnenje?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

párk -a m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pesján pesjána samostalnik moškega spola [pesján] in [pəsján]

1.

ekspresivno pes, navadno večji

2.

slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno prašič, slabšalno pujs

3.

kot medmet, neformalno, slabšalno uporablja se, ko govorec psuje koga, tako da mu pripisuje negativne lastnosti, navadno v jezi

ETIMOLOGIJA: ↑pes

počítniška híša -e -e ž

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

počítniški -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na počitnice:
a) počitniški meseci / počitniški tečaji tujih jezikov / (počitniška) kolonija zlasti prva leta po 1945 organizirano preživljanje počitnic otrok in mladine / Počitniška zveza množična organizacija za mladino, ki svojim članom omogoča cenejša potovanja, izlete, preživljanje počitnic
♦ šol. počitniška proizvodna praksa v socializmu delo v kaki delovni organizaciji med počitnicami kot posebna oblika strokovnega izobraževanja
b) počitniški doživljaji / je ves počitniški brezskrben, vesel; počitniško razpoloženje / počitniški dom dom, ki omogoča cenejše preživljanje dopusta, počitnic zlasti članom določene delovne organizacije; počitniška hišica manjša hiša na deželi za preživljanje počitnic, prostega časa

počítniško

prisl.:

biti počitniško razpoložen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pomóžni stanovánjski pròstor -ega -ega prostóra m

Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ponočevánje -a s

preživljanje noči v zabavi, navadno v kakem javnem lokalu

SINONIMI:

star. nočevanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

potrében-bna -opridevnik

nujen
- kdo/kaj biti potreben kot kaj/kdo
- , kdo/kaj biti potreben komu/čemu
- , kdo/kaj biti potreben za kaj/koga
- , kaj/kdo biti potreben zaradi česa/koga
- , kaj/kdo biti potreben pri čem/kom, kje
- , kaj/kdo biti potreben v/na čem, kje, kako
zadosten
- kaj/koliko biti potreben za kaj
- , kaj/kdo biti potreben pri čem/kom, kje
- , kaj/kdo biti potreben v/na čem, kje
osiromašen za
- kaj/kdo biti potreben česa/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prenéhanje pravíce do prežívljanja -a -- -- -- s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prenočevánje -a s

preživljanje noči, navadno kje zunaj doma

SINONIMI:

prenočišče, prenočitev, knj.izroč. nočevanje, knj.izroč. prenočnina

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

prenočeváti -újem nedov.

1.

preživljati noč, navadno speč

SINONIMI:

knj.izroč. nočevati, knj.izroč. nočiti, pog. spati

2.

koga omogočati, da kdo dobi prostor za preživljanje noči, spanje

SINONIMI:

dajati prenočišče komu, knj.izroč. nočiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

prenočíšče -a s

prostor za preživljanje noči, za spanje

SINONIMI:

prenočevališče, knj.izroč. nočišče

GLEJ ŠE SINONIM: prenočevanje
GLEJ ŠE: prenočevati, prenočiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

preskrbljêni otròk -ega -ôka m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

preskrbnína -e ž (ī)
nekdaj denarni prispevek za preživljanje: dobivati preskrbnino za starost; preskrbnina po padlem v vojni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prezimovánje -a s

preživljanje zime

SINONIMI:

zimovanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

prežívljanje -a s (í)
glagolnik od preživljati: preživljanje prostega časa / preživljanje kriz / sredstva, stroški za preživljanje družine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prežívljanje, n. das Ernähren, die Erhaltung: p. svojih ljudi, DZ.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prežívljanje -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prežívljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prežívljanje (í) koga/kaj ~ veliko družino; ~ počitnice na morju
prežívljati se -am se (í) z/s čim ~ ~ s težkim delom; neobč. ~ ~ z rastlinsko hrano jesti, uživati jo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

preživnína -e ž (ī)
(denarni) prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati: dobivati preživnino; plačevati preživnino za otroka, za razvezanega zakonca; sodno določiti višino preživnine; spori zaradi preživnine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

preživnína -e ž

(denarni) prispevek za preživljanje, ki ga je kdo dolžen plačevati

SINONIMI:

vzdrževalnina, knj.izroč. alimenti, star. preskrbnina, star. preživitek

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

preživnína -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

preživnínski upravíčenec -ega -nca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

preživnínski zavézanec -ega -nca m

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prostočásna ínfrastruktúra -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

razmnoževánje -a s (ȃ)
glagolnik od razmnoževati: ukvarjati se z razmnoževanjem cvetlic; razmnoževanje rastlin z gomolji / razmnoževanje tiskovin; stroj za razmnoževanje / proučevati razmnoževanje živali / čezmerno razmnoževanje ki ni v skladu z možnostmi za preživljanje; nespolno, spolno razmnoževanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

razvedrílno smúčanje -ega -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

redníštvo -a s (ȋ)
preživljanje koga, skrb za koga: zaradi dolgoletnega redništva ga je imel za očeta
● star. občina je podpirala redništvo rejništvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Rimske terme

Predlog

Rimskih term množinska samostalniška zveza ženskega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

zdravilišče v Sloveniji

IZGOVOR: [rímske têrme], rodilnik [rímskih têrm] in [rímskih têrəm]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sámohranílstvo sámohranílstva samostalnik srednjega spola [sámohranílstvo] in [sámohraníu̯stvo]

preživljanje, vzgoja otroka v enostarševski družini

ETIMOLOGIJA: ↑samohranilec

sámohranílstvo -a [samohraniu̯stvo tudi samohranilstvo] s (ȃ-ȋ)
preživljanje otroka, otrok v enostarševski družini: porast samohranilstva; status samohranilstva; dodatek za samohranilstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

smúčanje -a s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

smúčanje za zabávo -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

smúčati -am nedov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

smúčati se -am se nedov.

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sociálna kúhinja -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sredogórje sredogórja samostalnik srednjega spola [sredogórje]

hribovito območje, ki sega do zgornje gozdne meje

ETIMOLOGIJA: iz sred(nje velika) gora po zgledu ↑visokogorje

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

subjektívno néto načêlo -ega -- -a s

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tórba-esamostalnik ženskega spola

pripomoček za prenašanje
- torba česa
- , torba s čim
- , torba za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

víkend -a m (ȋ)
1. pog. sobota in nedelja, ko se navadno ne dela; konec tedna: vikende preživlja v naravi / zadnji vikend je bil doma; kam greš za vikend / dolgi vikend s prostim petkovim popoldnevom in ponedeljkovim dopoldnevom kratki vikend s prosto samo soboto in nedeljo
2. manjša hiša na deželi za preživljanje počitnic, prostega časa, počitniška hišica: imeti, postaviti si vikend; lastniki vikendov; v prid. rabi: vikend paket vikendpaket; vikend hiša, hišica; gradnja vikend naselja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vȋkend -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vikendáštvo -a s (ȃ) pog.
preživljanje prostega časa v vikendih in počitniških hišicah: zimsko vikendaštvo / kultura vikendaštva
// preživljanje prostega časa ob sobotah in nedeljah na izletih in piknikih: družinsko vikendaštvo; razmah vikendaštva

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vrtíček -čka m

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vrtíčkarsko nasélje -ega -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vŕtno pohíštvo -ega -a s

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zabȃva -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zdržávanje tudi zderžávanje -a s
1. izpolnjevanje: zdr'závanye zapouvid Bo'zi KŠ 1771, 502; zdr'závanya ni Kriſztuseve zapouvidi nejmamo KŠ 1754, 214; I vnouga, ſtera ſzo gori vzéli na zdr'závanye KŠ 1771, 122; Da bi sze zravnale szteze moje, na zdr'závanye násztave tvoje TA 1848, 98; bi mogao ſzpuniti jaſz po zdr'sávanyi tvojih ſz. Zapouvidi KM 1783, 140; vu nyi zdr'závanyi je veliki nájem TA 1848, 15; kai ſzmo mi pregreiſili tvoje ſzvéte Zapoveidi ne zdersávanyem SM 1747, 54; nej nám trbej tákse kákse návade zdr'závanyem zvelicsanya iſzkati KŠ 1754, 4; Priſzege zdr'závanye BRM 1823, VI
2. ohranitev, rešitev: vſze vüpanye je totá bilou od naſega zdr'závanya KŠ 1771, 425
3. vzdrževanje, preživljanje: vzemte ſzi hráno, Ár tou bode vám kvaſemi zdr'závanyi KŠ 1771, 426; naſſa hrána na zdr'závanye naſſega 'zitka zrendelüvana KŠ 1754, 205; Mam 'zitka zdr'závanye BRM 1823, 452; je primerne pravice na zdr'sávanje napravo KOJ 1848, 14
4. izogibanje: vnosenyej, i zdr'závanyi od hüdoga tiváriſtva KŠ 1754, 212

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zimovalíšče -a s (í)
1. knjiž. kraj, prostor, kjer kdo prezimuje; prezimovališče: poiskati si zimovališče / ptice se vračajo iz zimovališč / zimovališče ladij
2. publ. kraj, primeren, ustrezno urejen za preživljanje zimskega oddiha, zimskih počitnic: razvoj letovišč in zimovališč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zimovíšče -a s (í) knjiž.
1. kraj, primeren, ustrezno urejen za preživljanje zimskega oddiha, zimskih počitnic: tekmovanje v alpskem smučanju bo v znanem zimovišču / šolske prostore so med počitnicami preuredili v zimovišče
2. kraj, prostor, kjer kdo prezimuje; prezimovališče: poiskati si zimovišče

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

živéti -ím nedov., žível (ẹ́ í)
1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano
2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja; prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe; take živali ne živijo več / alge in glive živijo skupaj v obliki lišajev / v pravljicah nekoč je živel kralj
3. biti v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: njegov oče še živi; samo enkrat živimo / bolnik komaj še živi; ne more ne živeti ne umreti / ekspr. ta roža je skoraj suha, a živi / človek ne živi dolgo brez hrane in vode
// s prislovnim določilom biti v takem stanju glede na časovno trajanje od rojstva do smrti: človek živi povprečno sedemdeset let; živel je komaj leto dni; s pravilno prehrano bi živeli dalj časa / pri tej hiši dolgo živijo / enodnevnice živijo samo nekaj ur
4. s prislovnim določilom biti, nahajati se kje kot v svojem življenjskem okolju: kamela živi v puščavi; raki živijo v potokih; na tem skalovju ne more živeti nobena rastlina rasti; Eskimi živijo daleč na severu
5. s prislovnim določilom imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: v tej vasi je živel njegov ded; živeti na deželi, v hribih, v mestu; ekspr.: živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju / v tem stanovanju živijo tri generacije; živi pri teti stanuje; živi s starši
6. s prislovnim določilom imeti določen življenjski način, določene življenjske razmere: živeti po načelih, po vesti; asketsko, brezskrbno, mirno, pošteno živeti / živeti v zakonu; samsko živeti / živeli so le ob kruhu in krompirju hranili so se le s kruhom in krompirjem; živeti v pomanjkanju, razkošju, revščini; tu ljudje dobro, udobno živijo; ekspr. razsipno živeti; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / kako živiš
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da je osebek v stanju, kot ga določa samostalnik: živeti v ljubezni; tisti teden je živela v pričakovanju obiska; živeti v velikem strahu; živeti v zmoti
7. biti dejaven, delujoč: zgodaj je začel spolno živeti / politično, vsestransko živeti / kraj gospodarsko in kulturno živi / ekspr. društvo ne živi / ekspr. ta kraj živi je naseljen; v njem poteka gospodarska in kulturna dejavnost
8. biti v skupnosti s kom: žena ne živi več z možem; z njimi se da živeti; ne more živeti skupaj z njo
// ekspr., v zvezi s s, z imeti spolno razmerje, navadno za daljši čas: pol leta je živel z njo; živi z več moškimi / pog.: živela je z njim kar tako brez zakonske zveze; živita na koruzi skupno življenje brez zakonske zveze
9. ekspr., v zvezi s s, z biti dejavno, čustveno povezan s čim: zemljo naj obdeluje tisti, ki živi z njo / živeti z gorami, naravo / živi s knjigami
// navadno v zvezi z za porabljati v veliki meri svoje sposobnosti, čas za kaj: živeti za glasbo; živeti za otroke, za svoj poklic; star. živel bom le tebi zate
10. imeti materialne možnosti za obstoj: na tej kmetiji ne more živeti; z invalidnino bo težko živeti; koliko zaslužiš? Toliko, da živim / živeti na tuje stroške, na škodo drugega
// v zvezi z od pridobivati materialna sredstva za preživljanje: živeli so od izdelovanja suhe robe; živeti od kmetijstva / knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja / ta dežela živi od turizma / ekspr.: njegov duh živi od umetnosti; živeti od iluzij
11. preh., pog. preživljati, vzdrževati: kdo bo živel ženo in otroke; živi se s tem, kar zasluži; s čim naj jih živi / publ. ta tovarna živi veliko ljudi
12. ekspr. vplivati, vzbujati zanimanje v kakem času: nekatere umetnine dolgo živijo / v svojih delih bo živel večno
// biti znan, uveljavljen: njegova glasba živi zunaj koncertnih dvoran; njegovo ime ne živi več
13. ekspr. pojavljati se, obstajati: ljudsko ustvarjanje živi v kolektivu / ta dogodek še živi v ustnem izročilu; rokovnjači živijo samo še v pripovedkah; v našem spominu bo živel / v tej hiši živi sreča; v njem živi želja po uveljavljanju
14. preh., knjiž. v življenju uresničevati: filozofije ni samo predaval, ampak jo je tudi živel; pesnik pesem ustvari in živi / upora ni nikoli živel / kje je svet, ki smo ga živeli; čutili so, kot bi še enkrat živeli svojo preteklost doživljali / z notranjim predmetom živeti svoje vsakdanje življenje
15. ekspr., v medmetni rabi izraža slavljenje, poveličanje: naj živi predsednik; naj živi svoboda
● ekspr. ni vreden, da živi slab, ničvreden je; ekspr. ta portret kar živi daje vtis, kot da je upodobljena oseba živa, resnična; knjiž. plaz je pričal, da stena živi da se v njej nekaj dogaja; iron. ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela za življenje jima bo potrebna materialna osnova; ekspr. ali živiš na luni slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; ekspr. večkrat živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo

živèč

-éča -e:

še živečemu avtorju izdati izbor njegovih del

na velikih ozemljih živeči narodi

svobodno živeča ženska

sam.: za tukaj živeče je to vsakdanji prizor

živét

-a -o:

predstava, ki ni bila igrana, ampak živeta

izrečene in živete resnice;

prim. živel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

živína Frazemi s sestavino živína:
délati kot [čŕna] živína, délati s kóm kot z živíno, garáti kot [čŕna] živína, gnáti se kot [čŕna] živína, ravnáti s kóm kot z živíno, [velíka] živína

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.