prebiti -bijem dov. prebiti, tj. narediti luknjo: edn v' njega ſtreli, kugla prebye 3. ed. shelesnu oblazhilu ǀ S. Hieronymus s'enem shpizhestam kamenam po nagih perſah ſe tolzhe, de je zhudu de rebra neprebie +3. ed. ǀ David je bil niega s'enem kamenam v'uzhelu vdaril, zhipino prebil del. ed. m, inu kamen v'zheli je bil obtizhel ǀ S' tem sheblam Jael je bila prebila del. ed. ž glavo Siſaru