predelovánje -a s (ȃ) glagolnik od predelovati: predelovanje lanu, sadja / predelovanje mleka v sir / predelovanje prvotnega zapisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
industríjski -a -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na industrijo:
- a) industrijski izdelki / pospeševati industrijski razvoj; industrijska koncentracija; industrijska dejavnost, panoga, proizvodnja / industrijski kraji; industrijsko-agrarne države; veliko industrijsko mesto; industrijsko podjetje / industrijska kemija, tehnologija; industrijska politika; industrijska špijonaža
- b) industrijski delavci; industrijski proletariat / industrijske odplake odplake iz tovarn in drugih industrijskih obratov
// industrijski tir tir, ki povezuje industrijske objekte s tiri za splošni promet; industrijske norme za posamezno državo obvezni enotni predpisi za mere, kakovost izdelkov; standardi; nemške industrijske norme
// namenjen za predelovanje v industriji: industrijski les; gojiti industrijske rastline / industrijski krompir krompir, ki vsebuje veliko škroba
- 2. ki se izdeluje pretežno s stroji in v večjih količinah: ročne in industrijske pletenine / industrijska hrana; v šolah so uvedli industrijsko malico; industrijsko vino umetno vino
// industrijsko izdelovanje, predelovanje
♦ arhit. (industrijsko) oblikovanje dajanje oblike predmetu z upoštevanjem skladnosti med funkcionalnostjo, estetiko in tehnološkim procesom; ekon. industrijski kapital kapital, naložen v proizvodna sredstva, industrijo; (prva) industrijska revolucija hitra sprememba ročne proizvodnje v proizvodnjo z uporabo strojev; tretja industrijska revolucija hitra kvalitativna sprememba delovnih sredstev z avtomatizacijo proizvodnje, z uporabo jedrske energije, umetnih mas; gastr. industrijska juha juha iz mesnega koncentrata, posušene zelenjave, začimb; jur. industrijska lastnina izključna pravica koga do izdelovanja, prodajanja določenih izdelkov ali do uporabe določene varstvene znamke; ped. industrijska pedagogika pedagogika, ki se ukvarja s strokovnim izobraževanjem delavcev v industriji; psih. industrijska psihologija psihologija, ki proučuje psihološko problematiko v industriji; soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; industrijska družba sodobna globalna družba z narodnim dohodkom od 600 do 1.500 dolarjev na prebivalca; šol. industrijska šola šola za usposabljanje kvalificiranih delavcev v industriji
industríjsko prisl.: industrijsko izdelovati; industrijsko močna država; industrijsko gašeno apno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kôžuh -úha m (ó ú) - 1. koža živali z gostejšo, daljšo dlako: žival je imela črn kožuh; kožuh medveda / pozimi ima lisica gost kožuh gosto dlako
// ta koža za predelovanje v krzno: prodajati, zbirati kožuhe / predelovanje kožuhov - 2. vrhnje oblačilo iz kože, navadno ovčje: nositi kožuh in kučmo; pastir se je pokril s kožuhom in zaspal / kratek ovčji kožuh / plašč, podložen s kožuhom s krznom
// ekspr. vedno ima kak kožuh na sebi zelo debelo obleko
// krznen plašč: kupila si je nov kožuh; lisičji, zajčji kožuh; kožuh iz bobrovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
mléko -a s (ẹ́) - 1. bela tekočina, ki se izloča pri samicah sesalcev določen čas po porodu kot hrana za mladiče: mladič sesa mleko pri materi; za otroka je najboljše materino mleko; pasje mleko
// taka tekočina pri domači živali, zlasti kravi, kot hrana sploh: mleko se sesiri, skisa; kuhati, piti mleko; posnemati mleko; te krave dajejo, imajo izvrstno mleko; kozje, kravje, ovčje mleko; namolsti golido mleka; predelovanje mleka; na mleku kuhana kaša; bela je kot mleko / jutranje, večerno mleko od jutranje, večerne molže; kislo, kuhano mleko; pinjeno mleko tekočina, ki ostane pri izdelavi surovega masla; mleko v prahu - 2. navadno s prilastkom mleku podobna tekočina: iz drevesa se je cedilo gosto mleko / očistiti si obraz s čistilnim mlekom; kokosovo mleko užitna tekočina v kokosovem orehu
● ekspr. tam se cedi med in mleko je vsega dovolj; je zelo dobro; ekspr. njega se pa še mleko drži je še zelo mlad, neizkušen; ekspr. ta pa še po mleku diši je še zelo mlad, neizkušen; ekspr. samo ptičjega mleka jim še manjka vsega imajo (v izobilju), kar si poželijo; vznes. brat po mleku človek, ki ga je dojila ista ženska
♦ agr. homogenizirati mleko povzročati, delati, da je maščoba enakomerno porazdeljena po vsej tekočini; leno mleko ki se težko usiri; polmastno ki mu je odvzet del maščobe, polnomastno mleko ki ima vso maščobo; bot. ptičje mleko rastlina s črtalastimi pritličnimi listi in belimi cveti v grozdih ali češuljah, Ornithogalum; geol. jamsko mleko mehka siga (v kraških jamah); grad. apneno mleko (gostejši) apneni belež; cementno mleko redka zmes cementa in vode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
klét -í ž, daj., mest. ed. kléti (ẹ̑) - 1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji: klet je hladna, vlažna; obokana klet; šel je v klet po drva / dati jabolka, ozimnico v klet / pog. stanuje v kleti v kletnem stanovanju
// navadno v zvezi vinska klet stavba, prostor za predelovanje, hranjenje vina: zgradili so novo vinsko klet - 2. nar. vzhodno manjša stavba v vinogradu za stiskanje, hranjenje vina; zidanica: iz kleti se je slišalo petje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kuhálnik -a m (ȃ) manjša prenosna naprava za kuhanje: vključila je kuhalnik;
lonec s krompirjem je postavila na kuhalnik;
na kuhalniku si je kuhal čaj / dvoploščni kuhalnik; električni, plinski kuhalnik; kuhalnik na butan, špirit
♦ papir. odprta ali zaprta posoda za pripravljanje, predelovanje papirne mase
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
obŕt -i tudi -í ž (ȓ) - 1. gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in v manjših količinah predeluje, proizvaja: pospeševati obrt; razvoj obrti / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; dodatna ali popoldanska obrt ki jo opravlja zaposleni občan v prostem času; družbena, zasebna obrt; storitvena obrt; umetna obrt s težiščem na umetniškem oblikovanju posameznih predmetov
// s prilastkom področje v taki dejavnosti: kovaška, mlinarska, slaščičarska obrt - 2. opravljanje storitev in predelovanje, proizvajanje v manjših količinah: izučiti se obrti; dobro obvladati mizarsko obrt; opustiti obrt
// ekspr. opravljanje določenega dela sploh, zlasti na umetniškem, znanstvenem področju: ta režiser (dobro) obvlada svojo obrt; pisateljska obrt - 3. pravica do opravljanja take dejavnosti: imeti obrt; vzeli so mu obrt / odjaviti obrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
prisvájanje -a s (á) glagolnik od prisvajati si: nasilno, protizakonito prisvajanje;
prisvajanje tuje lastnine / ustvarjalno prisvajanje marksizma; prisvajanje in predelovanje tujih vplivov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
žganjárna -e ž (ȃ) - 1. točilnica žganja: bil je natakar v žganjarni
- 2. obrat za predelovanje zlasti sadja v žganje: delati v žganjarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
obràt2 -áta m (ȁ á) navadno s prilastkom manjša proizvodna enota za določene delovne, tehnološke postopke: tovarna je ustanovila več novih obratov;
obrat za izdelovanje, predelovanje, pridobivanje, proizvodnjo česa / gostinski, gozdni, industrijski, lesni, rudarski, žagarski obrat; obrat družbene prehrane // prostor, stavba te enote: urediti obrat; obrat za likanje je v prvem nadstropju; gradnja obrata; higiena v obratu
● publ. restavracija je neprekinjeno v obratu obratuje, dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
bakrárna -e ž (ȃ) obrat za pridobivanje ali predelovanje bakra: zmogljivost bakrarne // delavnica za bakrenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
fužínarstvo -a s (ȋ) nekdaj pridobivanje in predelovanje železa v fužinah: razvoj fužinarstva na Slovenskem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
kafileríja -e ž (ȋ) vet. obrat za predelovanje klavniških odpadkov in trupel poginulih živali: poleg skladišča je tudi kafilerija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
konopljárna -e ž (ȃ) obrat za predelovanje konoplje: imajo novo konopljarno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
lésnopredeloválen -lna -o prid. (ẹ̄-ȃ) nanašajoč se na predelovanje lesa: lesnopredelovalna industrija / nekaj učencev se je odločilo za lesnopredelovalno stroko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
mlekárna -e ž (ȃ) podjetje, obrat za zbiranje, predelovanje mleka: zadruga je dobila novo mlekarno;
mestne mlekarne;
organizacija dela v mlekarni // prodajalna mleka in zlasti mlečnih izdelkov: mleko in kruh kupuje v bližnji mlekarni; prodajalka v mlekarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
planšaríja -e ž (ȋ) (navadno) manjša stavba za bivanje planšarjev in za predelovanje mleka: prenočil je v planšariji;
s skodlami krita planšarija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
plávžarstvo -a s (ȃ) predelovanje železove rude v plavžu: kovaštvo in plavžarstvo / razvoj plavžarstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
predelávanje -a s (ȃ) predelovanje: predelavanje kož / natančno predelavanje slovnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
predeloválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na predelovanje: predelovalni stroški / predelovalni postopek / predelovalni obrat; predelovalne naprave / predelovalna industrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
predeloválnica -e ž (ȃ) podjetje, obrat za predelovanje: predelovalnica mesa, sadja;
predelovalnica za ribe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
talílništvo -a s (ȋ) predelovanje rude v talilnici: rudarstvo in talilništvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
živílskopredeloválen -lna -o prid. (ȋ-ȃ) nanašajoč se na predelovanje živil: živilskopredelovalna industrija / živilskopredelovalna smer na fakulteti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.