anhitêrij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
arháični člôvek -ega -éka m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ascendènt1 -ênta tudi -énta m (ȅ é, ẹ́)
pravn. sorodnik v ravni črti nazaj, prednik: ascendenti in descendenti
pravn. sorodnik v ravni črti nazaj, prednik: ascendenti in descendenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ascendènt -ênta tudi ascendènt -énta m, člov. (ȅ é; ȅ ẹ́) |prednik|
ascendêntka -e tudi ascendéntka -e ž, člov. (ȇ; ẹ̑)
ascendêntka -e tudi ascendéntka -e ž, člov. (ȇ; ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ávktor -ja m z -em člov. (á; ȃ) pravn. prednik
ávktorjev -a -o (á; ȃ) pravn.
ávktorjev -a -o (á; ȃ) pravn.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
avstralopítek -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
brátec Frazemi s sestavino brátec:
pívski brátec, tôpli brátec, vínski brátec
pívski brátec, tôpli brátec, vínski brátec
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
človečnják -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
déd tudi dèd déda m, im. mn. dédje in dédi (ẹ̑; ȅ ẹ́)
1. stari oče: moj ded je dočakal visoko starost; podedovati po dedu; njegov ded po očetu je bil zdravnik
2. nav. mn. prednik: tu so živeli že naši dedje
3. nar. severovzhodno moški, navadno starejši; dedec: gostilna je bila polna dedov
// (zakonski) mož: dobila je mladega deda
1. stari oče: moj ded je dočakal visoko starost; podedovati po dedu; njegov ded po očetu je bil zdravnik
2. nav. mn. prednik: tu so živeli že naši dedje
3. nar. severovzhodno moški, navadno starejši; dedec: gostilna je bila polna dedov
// (zakonski) mož: dobila je mladega deda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dirékten -tna -o prid. (ẹ̑)
ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden: direkten kontakt; direkten vpliv; pog. ravnatelj ima direkten telefon / poskrbeti za direkten prevoz potnikov; peljati se z direktnim vlakom z vlakom, ki omogoča potovanje brez prestopanja; do Ljubljane imate direktno zvezo / direkten radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; direktna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev
// ki ničesar ne prikriva, jasen: fant se izmika direktnemu odgovoru; postaviti direktno vprašanje / direktna pesniška izpoved izpoved, ki ni podana v metafori; odkrita pesniška izpoved
● pog., ekspr. tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem popolnoma nasprotna
♦ alp. direktna smer plezalna smer, ki poteka od vznožja stene do vrha v kar najbolj ravni črti; astron. direktno gibanje gibanje nebesnih teles od zahoda proti vzhodu; biol. direktni prednik; direktna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; jezikosl. direktni govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; premi govor; direktni objekt predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; ped. direktna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. direktna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; pravn. direktni davek davek od dohodkov in premoženja; direktna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; strojn. črpalka na direktni pogon; šport. direktni udarec udarec pri boksu s sprožitvijo roke naravnost naprej
ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega, neposreden: direkten kontakt; direkten vpliv; pog. ravnatelj ima direkten telefon / poskrbeti za direkten prevoz potnikov; peljati se z direktnim vlakom z vlakom, ki omogoča potovanje brez prestopanja; do Ljubljane imate direktno zvezo / direkten radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; direktna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev
// ki ničesar ne prikriva, jasen: fant se izmika direktnemu odgovoru; postaviti direktno vprašanje / direktna pesniška izpoved izpoved, ki ni podana v metafori; odkrita pesniška izpoved
● pog., ekspr. tvoja trditev je v direktnem nasprotju s splošnim mnenjem popolnoma nasprotna
♦ alp. direktna smer plezalna smer, ki poteka od vznožja stene do vrha v kar najbolj ravni črti; astron. direktno gibanje gibanje nebesnih teles od zahoda proti vzhodu; biol. direktni prednik; direktna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; jezikosl. direktni govor navajanje tujega sporočila v izvirni obliki; premi govor; direktni objekt predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; ped. direktna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. direktna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; pravn. direktni davek davek od dohodkov in premoženja; direktna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; strojn. črpalka na direktni pogon; šport. direktni udarec udarec pri boksu s sprožitvijo roke naravnost naprej
- diréktno
prislov od direkten: direktno izraziti svoje mnenje; blago jim pošiljajo direktno iz tovarne
// pog., ekspr. poudarja trditev: ob tem dogodku je direktno podivjal
♦ jezikosl. direktno prehodni glagol glagol s predmetom v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
eohíp -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fosílen -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na fosil: fosilni ostanki; fosilne najdbe / fosilne praprotnice, školjke
♦ antr. fosilni človek neposredni prednik današnjega človeka, ki je živel proti koncu ledene dobe; geol. fosilno gorivo gorivo organskega izvora, nastalo pri razkroju organizmov v zemlji
nanašajoč se na fosil: fosilni ostanki; fosilne najdbe / fosilne praprotnice, školjke
♦ antr. fosilni človek neposredni prednik današnjega človeka, ki je živel proti koncu ledene dobe; geol. fosilno gorivo gorivo organskega izvora, nastalo pri razkroju organizmov v zemlji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
gláva Frazemi s sestavino gláva:
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo
báti se za svôjo glávo, belíti si glávo [s čím], bíti [bòlj] počásne gláve, bíti brez gláve in répa, bíti brez répa in gláve, bíti ob glávo, brez gláve in répa, brez répa in gláve, čez glávo je kjé čésa, čez glávo zrásti kómu, délo je zráslo kómu čez glávo, dobíti jíh po glávi, dobíti króglo v glávo, [êno] kolésce [v glávi] mánjka kómu, gláva [kóga] je kot sód, gláve bódo letéle, glávo za glávo, iméti čésa čez glávo, iméti čésa prek gláve, iméti glávo in rèp, iméti glávo kot čebèr, iméti glávo kot sód, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti glávo za kàj, iméti kàj na glávi, iméti kàj [vèč] solí v glávi, iméti máslo na glávi, iméti pólno glávo čésa, iméti prázno glávo, iméti rèp in glávo, iméti slámo v glávi, iméti sršéne v glávi, in če se [vsì] na glávo postávijo, íti z glávo skozi zíd, izgubíti glávo, kàj je ráslo kómu čez glávo, kàj je zráslo kómu čez glávo, kàj (vsè) je obŕnjeno na glávo, kàj (vsè) je postávljeno na glávo, kákšen koléšček [v glávi] mánjka kómu, kómu se je posvetílo v glávi, kot kúra brez gláve, krí je búhnila kómu v glávo, krí je gnálo kómu v glávo, krí je pognálo kómu v glávo, krí je sílila kómu v glávo, krí je šínila kómu v glávo, krí je šlà kómu v glávo, krí je udárila kómu v glávo, króna ne bo pádla kómu z gláve, krónana gláva, mísliti bòlj s sŕcem kot z glávo, nakopáti kómu kàj na glávo, nakopáti kómu [právega] vrága na glávo, nakopáti si kàj na glávo, ne belíti si gláve [s čím], ne iméti [dovòlj, niti tróhice] solí v glávi, ne iméti ne gláve ne répa, ne iméti ne répa ne gláve, ne razbíjati si gláve [s čím], ne védeti, kjé se drží gláva kóga, [nójevsko] skrívanje gláve v pések, [nójevsko] skrívati glávo v pések, [nójevsko] tiščánje gláve v pések, [nójevsko] tiščáti glávo v pések, nosíti glávo napródaj, nosíti glávo v tórbi, nosíti kàj na glávi, obŕzdati vróče gláve, od gláve do nôg, od gláve do pêt, od pêt do gláve, odnêsti célo glávo, ohladíti vróče gláve, opráti kómu glávo, pámetna gláva, plačáti z glávo, pognáti kómu króglo v glávo, pognáti si króglo v glávo, pomáhana gláva, posípati si glávo s pepélom, postáviti kàj na glávo, postáviti se na glávo, postáviti vsè na glávo, potrésti si glávo s pepélom, prázna gláva, rásti kómu čez glávo, razbíjati si glávo [s čím], ríniti z glávo skozi zíd, rínjenje z glávo skozi zíd, sedéti kómu na glávi, síliti z glávo skozi zíd, skríti glávo v pések kot nój, tiščáti glávo v pések kot nój, vróča gláva, vsè je na glávi, z glávo skozi zíd, zahtévati glávo kóga, zméšati kómu glávo, zrásti kómu čez glávo
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
hamit
Predlog
hamita samostalnik moškega spolapripadnik severnoafriške jezikovne skupine
IZGOVOR: [hamít], rodilnik [hamíta]
BESEDOTVORJE: hamitov
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
heidelberški člôvek -ega -éka m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
hirakotêrij -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Izvor priimka »Delčnjak«
Na Vas se obračam s posebno prošnjo. Zelo vesela bom, če mi boste lahko pomagali. Ali ste se morda kdaj dotaknili izvora priimka Delčnjak. Po podatkih SURS nas je trenutno le 38 nosilcev tega priimka v Sloveniji. Število oseb s priimkom Delčnjak: 38 Med vsemi priimki je priimek Delčnjak po pogostnosti uvrščen na 9010. mesto. Po ustnem izročilu naših starejših sorodnikov, izvira naš priimek s Češke. Baje naj bi pred mnogimi leti nekdo s tem priimkom kot potujoči tkalec tekstila prišel s Češke v kraj Ruše pri Mariboru. Ker so v tistih časih tkali po domovih, je ta naš prednik Delčnjak, prišel tudi v vas Trnovlje pri Socki pri Novi Cerkvi. Tam mu je bilo tako všeč, da je tam kupil posestvo. Delčnjakovi tam živijo še danes. Verjetno se je začetni priimek Delčnjak takrat zapisoval drugače, morda kot DELCHNAK, DELCHNIK ... Zagotovo pa se je priimek Delčnjak v tej obliki zapisa enako kot danes zapisoval že leta 1929, iz časa ko obstaja poročni list mojega dedka in babice.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kacík -a m (ȋ) v latinskoameriškem okolju
1. nav. slabš. vaški bogataš: biti odvisen od kacika
2. v indijanskem okolju, nekdaj (plemenski) poglavar: njegov prednik je bil kacik
1. nav. slabš. vaški bogataš: biti odvisen od kacika
2. v indijanskem okolju, nekdaj (plemenski) poglavar: njegov prednik je bil kacik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
knjížni prédnik -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja]
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
- 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
- 2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
- 4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
- 5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
- 6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
- 7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
meníčni prédnik -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
merihíp -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mezohíp -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mìš míši samostalnik ženskega spola [mìš]
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
- 1. manjši glodalec s koničastim gobcem, zaobljenimi ušesi in daljšim golim repom; primerjaj lat. Mus
- 2. z dlanjo vodljiva naprava, navadno s tipkami in kolescem, za premikanje kazalca po računalniškem zaslonu in izvedbo ukazov; SINONIMI: miška
FRAZEOLOGIJA: igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, igrati se slepe miši (s kom, s čim), kot siva miš, moker kot miš, ni ne tič ne miš, reven kot cerkvena miš, siva miš, tih kot miš, tiho kot miš, Ko mačke ni doma, miši plešejo., Mačka miško, miš pšeničko., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši., Tresla se je gora, rodila se je miš.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. myšь, hrv., srb. mȉš, rus. mýšь, češ. myš < pslov. *myšь = stind. mū́ṣ-, gr. mȳ̃s, lat. mūs, alb. mi, stvnem. mūs, nem. Maus, ags. mūs, angl. mouse < ide. *mūs-, to verjetno iz *meu̯s- ‛hitro se premikati’ in ‛krasti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
nèposréden -dna -o prid., nèposrédnejši (ȅ-ẹ̑)
1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca
// ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom
2. ki je zelo malo oddaljen
a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje
b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti
// ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti
♦ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jezikosl. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; pravn. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central
1. ki je brez posredovanja, brez česa vmesnega: neposreden stik, vpliv; ostra beseda je bila neposreden vzrok za prepir; ostali so v neposredni zvezi z zaledjem / ima neposredne dokaze za njihovo krivdo / neposredni poslušalci koncerta ki so navzoči pri koncertu / neposredni radijski prenos tekme prenos s tekmovališča istočasno s tekmo; neposredna razsvetljava razsvetljava, pri kateri padajo žarki svetila naravnost na osvetljeno ploskev; nekatere rastline ne prenesejo neposrednega sonca
// ki ima odkrit, sproščen odnos do okolja: zelo neposreden človek je / želel si je bolj neposrednega pogovora z očetom
2. ki je zelo malo oddaljen
a) krajevno: stanuje v neposredni bližini avtobusne postaje
b) časovno: vse se bo pojasnilo v neposredni prihodnosti
// ki se lahko zgodi v določenem položaju, ob določenem času: neposredna vojna nevarnost je minila / rešil ga je iz neposredne nevarnosti
♦ biol. neposredni prednik; neposredna delitev delitev celice na dva enaka dela brez razpada jedra na kromosome; ekon. neposredni proizvajalec proizvajalec, ki dela v proizvodnji in ustvarja materialne dobrine; neposredna menjava menjava, ki poteka po načelu blago za blago; jezikosl. neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; mat. neposredni dokaz dokaz, pri katerem se izvede izrek tako, da se izhaja iz že znanih resnic; ped. neposredna metoda učenje tujega jezika brez uporabe maternega jezika; polit. neposredna demokracija demokracija, v kateri med voljenimi predstavniki in volivci ni političnih strank kot vmesnega člena; pravn. neposredni davek davek od dohodkov in premoženja; neposredna volilna pravica pravica voliti brez posrednika; neposredne volitve; ptt neposredna zveza zveza brez posredovanja vmesnih pošt ali telefonskih in telegrafskih central
- nèposrédno prisl.:
vedno govori zelo neposredno; neposredno voliti; neposredno vprašati; biti neposredno odgovoren; dobiti kaj neposredno iz tovarne; publ.: neposredno po vojni takoj; neposredno pred odhodom tik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
očák -a m (á)
1. rel. vsak pomembnejši prednik judovskega naroda v stari zavezi od Abrahama dalje: očak Jakob; očaki in preroki / svetopisemski očaki; očaki stare zaveze
// nav. mn., star. prednik sploh: hotel je poravnati krivico svojih očakov
2. knjiž., navadno s prilastkom kdor je najstarejši in navadno najvplivnejši med delavci na določenem področju: Vodnik je očak slovenskega pesništva
3. ekspr. star, častitljiv mož: pred cerkvijo so se zbrali vaški očaki / ta drevesa so res pravi očaki
4. ekspr., s prilastkom zelo visoka, mogočna gora: zadaj so kipeli beli očaki; očak Triglav / gorski očaki
● zastar. oglejski očak patriarh
1. rel. vsak pomembnejši prednik judovskega naroda v stari zavezi od Abrahama dalje: očak Jakob; očaki in preroki / svetopisemski očaki; očaki stare zaveze
// nav. mn., star. prednik sploh: hotel je poravnati krivico svojih očakov
2. knjiž., navadno s prilastkom kdor je najstarejši in navadno najvplivnejši med delavci na določenem področju: Vodnik je očak slovenskega pesništva
3. ekspr. star, častitljiv mož: pred cerkvijo so se zbrali vaški očaki / ta drevesa so res pravi očaki
4. ekspr., s prilastkom zelo visoka, mogočna gora: zadaj so kipeli beli očaki; očak Triglav / gorski očaki
● zastar. oglejski očak patriarh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
očak ► ȯˈčaːk -a m
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ôče -éta m, im. mn. očétje tudi očéti (ó ẹ́)
1. moški v odnosu do svojega otroka: njegov oče je umrl za rakom; ima še očeta in mater; ubogati očeta; dober, skrben oče; dragi, ljubi oče; materin oče; skrbi zanj kot pravi oče požrtvovalno / po očetu so si v sorodu / ekspr. svojim učencem je bil drugi oče / kot nagovor počakaj, oče
// moški, ki ima otroka: je oče dveh otrok; postal je oče / domnevni oče; družinski oče; biološki, nadomestni oče; nezakonski oče ki ob rojstvu otroka ni poročen z otrokovo materjo
// (živalski) samec, ki ima mladiča: oče konja / mati in oče nagrajenega psa imata odličen rodovnik
2. v zvezi stari oče oče očeta ali matere: varuje ga stari oče; obiskati starega očeta
// nav. mn., ekspr. prednik: naši očetje so živeli tu; zavreči vero očetov
3. zlasti v kmečkem okolju naslov za starejšega poročenega moškega, navadno gospodarja: sosedov oče so mi to povedali; hišni oče; oče župan
4. član samostanskega reda, ki je duhovnik: častiti očetje so se zbrali / očetje frančiškani / kot pristavek k imenu oče [o.] Marko Pohlin
// rel. naslov za duhovnika: oče spovednik
5. ekspr., s prilastkom idejni utemeljitelj, pobudnik: je oče eksistencialistične filozofije; oče lirike / prav oni so očetje vsega gorja povzročitelji / duhovni oče vstaje
● ekspr. lahko bi ji bil oče v primeri z njo je star; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ekspr. fant je cel, izrezan oče zelo mu je podoben; star. duhovni oče duhovnik; krušni oče očim; ekspr. mestni očetje člani mestne uprave; ekspr. oče naroda moški, navadno starejši, ki med ljudmi zaradi svojih zaslug velja za voditelja naroda; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
♦ rel. beli očetje red, ki se ukvarja z misijonskim delom v Afriki; cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; koncilski oče kardinal, škof, vrhovni redovni predstojnik kot zakoniti odločujoči udeleženec na koncilu; nebeški Oče Bog; sveti oče papež
1. moški v odnosu do svojega otroka: njegov oče je umrl za rakom; ima še očeta in mater; ubogati očeta; dober, skrben oče; dragi, ljubi oče; materin oče; skrbi zanj kot pravi oče požrtvovalno / po očetu so si v sorodu / ekspr. svojim učencem je bil drugi oče / kot nagovor počakaj, oče
// moški, ki ima otroka: je oče dveh otrok; postal je oče / domnevni oče; družinski oče; biološki, nadomestni oče; nezakonski oče ki ob rojstvu otroka ni poročen z otrokovo materjo
// (živalski) samec, ki ima mladiča: oče konja / mati in oče nagrajenega psa imata odličen rodovnik
2. v zvezi stari oče oče očeta ali matere: varuje ga stari oče; obiskati starega očeta
// nav. mn., ekspr. prednik: naši očetje so živeli tu; zavreči vero očetov
3. zlasti v kmečkem okolju naslov za starejšega poročenega moškega, navadno gospodarja: sosedov oče so mi to povedali; hišni oče; oče župan
4. član samostanskega reda, ki je duhovnik: častiti očetje so se zbrali / očetje frančiškani / kot pristavek k imenu oče [o.] Marko Pohlin
// rel. naslov za duhovnika: oče spovednik
5. ekspr., s prilastkom idejni utemeljitelj, pobudnik: je oče eksistencialistične filozofije; oče lirike / prav oni so očetje vsega gorja povzročitelji / duhovni oče vstaje
● ekspr. lahko bi ji bil oče v primeri z njo je star; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; ekspr. fant je cel, izrezan oče zelo mu je podoben; star. duhovni oče duhovnik; krušni oče očim; ekspr. mestni očetje člani mestne uprave; ekspr. oče naroda moški, navadno starejši, ki med ljudmi zaradi svojih zaslug velja za voditelja naroda; preg. ti očeta do praga, sin tebe čez prag slabo ravnanje s starši se zelo maščuje
♦ rel. beli očetje red, ki se ukvarja z misijonskim delom v Afriki; cerkveni očetje krščanski pisatelji iz prvih sedmih stoletij; koncilski oče kardinal, škof, vrhovni redovni predstojnik kot zakoniti odločujoči udeleženec na koncilu; nebeški Oče Bog; sveti oče papež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
očétov -a -o (ẹ́) ~ prednik; poud.: zapustiti ~o hišo |rojstno hišo, dom|; biti čisto ~ |podoben očetu|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
očétov -a -o prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024
očétovski -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na oče 1: to je njegova očetovska dolžnost; očetovska ljubezen, skrb; zlorabljati očetovsko oblast / je zelo očetovski / sosedu je dal očetovski nasvet / očetovski prednik prednik po očetu
♦ pravn. očetovska pravda pravda za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva; soc. očetovsko pravo dejstvo, da se določa sorodstvo samo po očetu
nanašajoč se na oče 1: to je njegova očetovska dolžnost; očetovska ljubezen, skrb; zlorabljati očetovsko oblast / je zelo očetovski / sosedu je dal očetovski nasvet / očetovski prednik prednik po očetu
♦ pravn. očetovska pravda pravda za ugotovitev ali izpodbijanje očetovstva; soc. očetovsko pravo dejstvo, da se določa sorodstvo samo po očetu
- očétovsko prisl.:
očetovsko opominjati; po očetovsko skrbeti za koga; biti očetovsko dober
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica]
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
- 1. umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates
- 2. igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
- 3. slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici
FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica
ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
opičják opičjáka tudi ópičjak ópičjaka samostalnik moškega spola [opičják] tudi [ópičjak]
- 2. slabšalno omejen, predrzen človek, po vedenju ali telesni konstituciji podoben opici; SINONIMI: slabšalno opičnjak
- 3. opici podoben človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik; SINONIMI: človeška opica, opičji človek, opičnjak
- 4. veliki opici ali predniku človeka podobno domnevno bitje v odročnih predelih Azije, Severne Amerike; SINONIMI: opičji človek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji]
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: ↑opica
- 1. ki je v zvezi z opicami 1.
FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen
ETIMOLOGIJA: ↑opica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
opičnják opičnjáka samostalnik moškega spola [opičnják]
- 1. zaprt prostor, kletka za opice
- 3. slabšalno omejen, predrzen človek, po vedenju ali telesni konstituciji podoben opici; SINONIMI: slabšalno opičjak
- 4. opici podoben človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik; SINONIMI: človeška opica, opičjak, opičji človek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
parentéla -e ž
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pliohíp -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
poséstni prédnik -ega -a m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
práčlôvek práčlovéka samostalnik moškega spola [práčlôvek]
- človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
práčlôvek -éka m ed. in dv. (ȃ-ó ȃ-ẹ́)
antr. človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik: okostje pračloveka / krapinski pračlovek; prim. praljudje
antr. človekov prednik ali njegov izumrli najožji sorodnik: okostje pračloveka / krapinski pračlovek; prim. praljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prádéd prádéda tudi prádèd prádéda samostalnik moškega spola [prádét prádéda] tudi [prádèt prádéda]
- 2. navadno v množini, ekspresivno davni prednik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prádéd tudi prádèd -déda m, im. mn. prádédje in prádédi (ȃ-ẹ̑; ȃ-ȅ ȃ-ẹ́)
1. stari oče očeta ali matere: ta del hiše je prezidal že njegov praded
2. nav. mn., ekspr. davni prednik: naši pradedje so se priselili sem z vzhoda
1. stari oče očeta ali matere: ta del hiše je prezidal že njegov praded
2. nav. mn., ekspr. davni prednik: naši pradedje so se priselili sem z vzhoda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
práôče -éta m, im. mn. práočétje tudi práočéti (ȃ-ó ȃ-ẹ́)
1. knjiž. začetnik rodu: imeti skupnega praočeta / naš praoče po bibliji Adam
// nav. mn., ekspr. davni prednik: tu so živeli že naši praočetje
// praded: smrt njegovega praočeta
2. ekspr., s prilastkom idejni utemeljitelj, pobudnik: praoče materializma
1. knjiž. začetnik rodu: imeti skupnega praočeta / naš praoče po bibliji Adam
// nav. mn., ekspr. davni prednik: tu so živeli že naši praočetje
// praded: smrt njegovega praočeta
2. ekspr., s prilastkom idejni utemeljitelj, pobudnik: praoče materializma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
práópica -e ž (ȃ-ọ̑)
knjiž. prvi, najstarejši prednik (človeku podobne) opice: človeški prednik se skoraj ni razlikoval od praopice; lastnosti praopic
knjiž. prvi, najstarejši prednik (človeku podobne) opice: človeški prednik se skoraj ni razlikoval od praopice; lastnosti praopic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
práven -vna -o prid. (ā)
nanašajoč se na pravo: pravni predpisi; spoštovati pravne norme / pravne posledice; pravno-politično vprašanje / pravni termin; pravna zgodovina / pravni študij; pravna fakulteta / pravni akt odločitev oblastnega organa, po kateri se pravno določajo zahtevane pravice, dolžnosti, posledice
♦ pravn. pravni interes pravno zaščitena osebna ali premoženjska korist; (pravni) naslednik kdor neposredno po kom drugem pridobi njegovo premoženje ali določene pravice; pravni naslov pravni predpis, dokument, na osnovi katerega se lahko uveljavlja določena pravica; pravni običaj običaj, pri katerem se je zaradi ustaljene rabe uveljavilo pravno prepričanje o njegovi obveznosti; pravni pouk pouk o pravicah in dolžnostih pravnega subjekta; del odločbe o možnem pravnem sredstvu zoper to odločbo; pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga; pravni red skupek vseh pravnih pravil, ki veljajo na določenem ozemlju; pravni spor; pravni subjekt nosilec pravic in dolžnosti; pravna dobrota; pravna moč učinek odločbe, proti kateri ni več pritožbe; pravna oseba pravni subjekt, ki ni fizična oseba; pravna oseba; pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; pravno dejstvo dogodek, ki ima pravne posledice; pravno pravilo pravilo o vedenju in ravnanju ljudi v družbi; pravno razmerje; pravno sredstvo; pravno varstvo varstvo, ki ga uživa posameznik kot stranka pravnega razmerja pred sodiščem ali drugim pravnim organom
nanašajoč se na pravo: pravni predpisi; spoštovati pravne norme / pravne posledice; pravno-politično vprašanje / pravni termin; pravna zgodovina / pravni študij; pravna fakulteta / pravni akt odločitev oblastnega organa, po kateri se pravno določajo zahtevane pravice, dolžnosti, posledice
♦ pravn. pravni interes pravno zaščitena osebna ali premoženjska korist; (pravni) naslednik kdor neposredno po kom drugem pridobi njegovo premoženje ali določene pravice; pravni naslov pravni predpis, dokument, na osnovi katerega se lahko uveljavlja določena pravica; pravni običaj običaj, pri katerem se je zaradi ustaljene rabe uveljavilo pravno prepričanje o njegovi obveznosti; pravni pouk pouk o pravicah in dolžnostih pravnega subjekta; del odločbe o možnem pravnem sredstvu zoper to odločbo; pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga; pravni red skupek vseh pravnih pravil, ki veljajo na določenem ozemlju; pravni spor; pravni subjekt nosilec pravic in dolžnosti; pravna dobrota; pravna moč učinek odločbe, proti kateri ni več pritožbe; pravna oseba pravni subjekt, ki ni fizična oseba; pravna oseba; pravna pomoč pomoč pri uveljavljanju in varstvu zakonitih pravic in koristi občana ali pravne osebe; pravno dejstvo dogodek, ki ima pravne posledice; pravno pravilo pravilo o vedenju in ravnanju ljudi v družbi; pravno razmerje; pravno sredstvo; pravno varstvo varstvo, ki ga uživa posameznik kot stranka pravnega razmerja pred sodiščem ali drugim pravnim organom
- právno prisl.:
pravno določati; pravno izobražen človek; pravno pomembno dejstvo; pravno veljavna odločba;
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pred predl. s tož. in or.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
predmenǫ̑jəc, -jca, m. = moj prednik, mein Vorgänger, C., Glas.; predmenojci, meine Vorfahren, Let.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prednámec -mca m (ȃ) nav. mn., ekspr.
1. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: kako velik čut za lepoto so imeli naši prednamci; prednamci in zanamci
2. kdor je pred kom kje bil, hodil: tu so prednamci naredili veliko škode / prednamci so na poti opešali
1. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: kako velik čut za lepoto so imeli naši prednamci; prednamci in zanamci
2. kdor je pred kom kje bil, hodil: tu so prednamci naredili veliko škode / prednamci so na poti opešali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prednámec -mca m s -em člov. (ȃ) poud. |prednik|
prednámka -e ž, člov. (ȃ) poud. |prednica|
prednámčev -a -o (ȃ) poud.
prednámka -e ž, člov. (ȃ) poud. |prednica|
prednámčev -a -o (ȃ) poud.
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prẹ̑dnica – glej prẹ̑dnik
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prédnik -a m (ẹ̑)
1. sorodnik v ravni črti nazaj: vsi moji predniki so bili kovači; davni predniki; prednik po materini, očetovi strani; predniki in potomci / družinski predniki; kult prednikov / pes ima čistokrvne prednike; pren. jezikovni predniki slovenščine
// začetnik rodu: imeti skupnega prednika
// biol. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov: strunarji so predniki vretenčarjev / predniki človeka
2. nav. mn. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva: tu so živeli že njihovi predniki; naši slovanski predniki
3. predhodnik: moj prednik v pisarni / ogledal si je, kaj so napisali na klop njegovi predniki
♦ pravn. pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga
1. sorodnik v ravni črti nazaj: vsi moji predniki so bili kovači; davni predniki; prednik po materini, očetovi strani; predniki in potomci / družinski predniki; kult prednikov / pes ima čistokrvne prednike; pren. jezikovni predniki slovenščine
// začetnik rodu: imeti skupnega prednika
// biol. organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov: strunarji so predniki vretenčarjev / predniki človeka
2. nav. mn. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva: tu so živeli že njihovi predniki; naši slovanski predniki
3. predhodnik: moj prednik v pisarni / ogledal si je, kaj so napisali na klop njegovi predniki
♦ pravn. pravni prednik kdor neposredno prenese premoženje ali določene pravice na koga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prédnik -a m, člov. (ẹ̑) ~ po očetovi strani; naši slovanski ~i; neobč. njegov ~ v službi predhodnik; živ. ~i vretenčarjev
prédnica -e ž, člov. (ẹ̑) ~ po materi; sestra ~; nečlov. ~e današnjih dvoživk
prédničin -a -o (ẹ̑)
prédnica -e ž, člov. (ẹ̑) ~ po materi; sestra ~; nečlov. ~e današnjih dvoživk
prédničin -a -o (ẹ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prédnik -a m
1.
3.
4.
organizem, vrsta, skupina organizmov, iz katere so se razvili drugi organizmi, vrste, skupine organizmov
SINONIMI:
knj.izroč. zarodnik
GLEJ ŠE SINONIM: predhodnik
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024
prẹ̑dnik -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prẹ̑dnik, m. 1) der Vormann, Jan.-Cig. (T.); — der Vorgänger, Cig., Jan.; — der Vorfahr, Cig., Jan., Pohl. (Km.); predniki, die Ascendenten, Cig. (T.); — 2) der Obere, Mur.; der Vorstand, Jan., Navr. (Kop. sp.); občinski p., Vrt.; der Prior, Cig., Jan.; — 3) die Schürze, Št.-Cig.; — 4) der Vorschuh, Str.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prédnik -a m prednik: Jeli de V. Murad nácsisi cslovek, kak szo nyagovi predniki bili AIP 1876, br. 7, 3; tak i on scsé pri szvojih Prednikov priszegi osztáti KOJ 1848, 116
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prednik [prẹ̑dnik] samostalnik moškega spola
predstojnik
PRIMERJAJ: sprednik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prejnik, m. der Nagel, der die Wage an der Deichsel festhält, der Fährnagel, Cig.; (nam. prednik?).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pripásati, -pȃšem, vb. pf. um den Leib binden, angürten; p. prednik, sich umschürzen, Cig.; p. si meč, sabljo, sich das Schwert umgürten; konju sedlo p., Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
prókónzul -a m (ọ̑-ọ̑)
1. zgod., pri starih Rimljanih civilni in vojaški upravitelj province, ki je bil prej konzul: bil je prokonzul v Mali Aziji; prokonzul je zbiral legije za boj
2. antr. izumrla opica, najverjetnejši prednik šimpanza in gorile: prokonzuli in primati
1. zgod., pri starih Rimljanih civilni in vojaški upravitelj province, ki je bil prej konzul: bil je prokonzul v Mali Aziji; prokonzul je zbiral legije za boj
2. antr. izumrla opica, najverjetnejši prednik šimpanza in gorile: prokonzuli in primati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
rodovitnik [rodovȋtnik] samostalnik moškega spola
prednik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
sprédnik -a m (ẹ̑)
zastar. prednik: postaviti spomenik pokojnemu spredniku / tu so živeli že naši spredniki
● zastar. njegov sprednik v službi predhodnik
zastar. prednik: postaviti spomenik pokojnemu spredniku / tu so živeli že naši spredniki
● zastar. njegov sprednik v službi predhodnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
sprednik [sprẹ̑dnik] samostalnik moškega spola
predstojnik
PRIMERJAJ: prednik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
stàr stára -o prid.
1. star, ki ima razmeroma veliko let: Sztari ABC 1725, A3b; kai ſztári Ádam má vu náz vmreiti TF 1715, 33; ka ſze te ſztári Ádam má ftáplati KŠ 1754, 191; Ar ſzam jaſz ſztar KŠ 1771, 162; kakda ſze more cslovik poroditi ſztári bodoucsi KŠ 1771, 271; gda je ſztar, i ſzlab grátao KM 1790, 76; Sztári zamedlani Dühovnik KOJ 1845, 3; Prouti ſztáromi vucsiteli to'zbe notri ne vzemi KŠ 1771, 641; Sztáromi skolniki sze je od toga kihati zacsnilo KOJ 1845, 4; Trucz toi ſztároi kacſi SM 1747, 76; Dai dabi toga ſztároga Csloveka doli mogel obleicsi SM 1747, 53; i tak toga ſztároga csloveka vnami zadávlajmo KŠ 1754, 28; pelavſi nikoga ſztároga vucsenika KŠ 1771, 408; nyim pa dá sztároga sepavoga psza KOJ 1848, 8; Králesztvo v-sztároj dóbi je v-Pannonio bila omejjana KOJ 1848, 3; Na pôti sze je z-ednim sztárim cslovekom szrécsao KAJ 1870, 8; i obá ſzta bilá ſztara vu dnévi ſzvoji KŠ 1771, 161; uu naſſem pak rázumi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; Vſzi ſztári i mládi poſteni lidjé KŠ 1754, 31; nacsi ſze raſzpráscsijo te ſztáre poſzoude KŠ 1771, 29; Komi je ſzlobodno ete knige ſteti? Vſzejm lidém, ſztárim i mládim KŠ 1754, 4
2. značilen za starega človeka: Moi obráz ie ſztar posztano ABC 1725, A8a
3. z izrazom količine izraža število let, preteklih od rojstva: Gda bi pa ſtirideſzét lejt vrejmena ſztar bio KŠ 1771, 360; ſztou, i dvej leti ſztar bodoucſi premino je KM 1796, 71; eden mládi 16 lêt sztar szin te odtirane kralice na trônus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3; ár je bila dvanájſzet lejt ſztara KŠ 1771, 117; dête, stero je pol leta sztaro bilo AI 1875, kaz. br. 7; ſzpomouro je vſzo deczo od dvej lejt i ni'ze ſztaro KŠ 1771, 8
4. ki je obstajal, bil narejen pred drugim iste vrste: Preobrácsanya sztároga mertüka na nôvoga AI 1875, kaz. br. 6; I ete je tüdi te ſztáre vöre nyé návuk KŠ 1754, 9a; Zdáj preminé tüdi imé sztáre Pannonie KOJ 1848, 10; Vo ſcsiſztite tak te ſztári kváſz KŠ 1771, 498; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni KŠ 1771, A1a; Na ſztári ſzlovenſzki Jezik obrnyena KM 1796, 1; nego li ſztáro dobro navado, naſzledüjemo KŠ 1754, 211; piſem vám ſztáro zapovid KŠ 1771, 727; li tiſzto ſztáro vcsenyé vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 5b; sztári mertüki szo nam dugo szlü'zili AI 1875, kaz. br. 6; Peszmi, stere szo szti sztári piszm vküp pobráne SŠ 1796, 1; Sztári dugôcsni mertükov obracsunanye AI 1875, kaz. br. 6; ſzvoje ſztáre grejhe odürjáva KŠ 1754, 209; eti pa ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754; nego ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; i náj bole vu ſztári peſzmaj ſzam recsi nej vküp gliho BKM 1789, 4b; ptühinszke litere vu sztári rodovinszki iménaj sze nücajo AIN 1876, 6; da szo sztárimi mertükami zadovoljeni bili AI 1875, kaz. br. 6
5. v zvezi stari zakon prvi del Svetega pisma, ki obsega obdobje pred Kristusovim rojstvom: vſzi Sztároga i nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; nad ſtejnyem ſztároga Zákona KŠ 1771, 534; História sztároga Testamentoma KM 1796, 3; Na Bo'ze imé ſzo ſze pa nej ſzamo vu ſztárom zákoni nanizávali KŠ 1754, 149; vu ſztárom Zákoni po Prorokaj KŠ 1771, A2b
staréjši tudi staréši -a -e starejši: Bio je pa nyegov ſzin ſztarejſi na nyivi KŠ 1771, 223; Gde ſzem ſztarejſi vſzak dén vtejli BKM 1789, 368; Ádama ſztarejsi ſzin Kájn KM 1796, 8; Stera je med tejmi trejmi Perſonami ſztarejſa KMS 1780, Bb; ár je sztarêsa bila od brata KAJ 1870, 17; Sztarejsega csloveka ne ſtrájfaj KŠ 1771, 640; Dvá sztarejsiva Átilova sziná szta osztala KOJ 1848, 5; Vſzak dén Sztarejſi ſzmo vu 'zitki BKM 1789, 48
nájstaréjši -a -e najstarejši: Med poszlavci najsztaresi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1
stári -a -o sam.
1. stari: Kakda na zemli 'zivéjo Sztári i mládi ſzvéjtom KŠ 1754, 271
2. prednik: Ti ſztári ſzo ga z Ezek pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8; Posebno veliko lübézen májo ti stári k mládim AI 1878, 7; ta ſztára ſzo prejsla KŠ 1771, 537; a. ti ſztári KŠ 1771, 656; kaj je nikſi prorok zti ſztári ſztano gori KŠ 1771, 198; tem spajéčim lidém i stárim krv scéca AI 1878, 7
staréjši -a -e sam.
1. starejši: nego i ſztareiſi bi mogli ſzvoje vucsiti SM 1747, 1
2. starešina, predstojnik: Pri Kajfáſi ſzo ſze vküp ſzpravili ſztarejſi toga lüſztva KM 1796, 107
3. starši: Tou potribüje kaibiſze naſſe ſztareiſſe ino Goſzpodo ne odürjávali TF 1715, 15
1. star, ki ima razmeroma veliko let: Sztari ABC 1725, A3b; kai ſztári Ádam má vu náz vmreiti TF 1715, 33; ka ſze te ſztári Ádam má ftáplati KŠ 1754, 191; Ar ſzam jaſz ſztar KŠ 1771, 162; kakda ſze more cslovik poroditi ſztári bodoucsi KŠ 1771, 271; gda je ſztar, i ſzlab grátao KM 1790, 76; Sztári zamedlani Dühovnik KOJ 1845, 3; Prouti ſztáromi vucsiteli to'zbe notri ne vzemi KŠ 1771, 641; Sztáromi skolniki sze je od toga kihati zacsnilo KOJ 1845, 4; Trucz toi ſztároi kacſi SM 1747, 76; Dai dabi toga ſztároga Csloveka doli mogel obleicsi SM 1747, 53; i tak toga ſztároga csloveka vnami zadávlajmo KŠ 1754, 28; pelavſi nikoga ſztároga vucsenika KŠ 1771, 408; nyim pa dá sztároga sepavoga psza KOJ 1848, 8; Králesztvo v-sztároj dóbi je v-Pannonio bila omejjana KOJ 1848, 3; Na pôti sze je z-ednim sztárim cslovekom szrécsao KAJ 1870, 8; i obá ſzta bilá ſztara vu dnévi ſzvoji KŠ 1771, 161; uu naſſem pak rázumi ſztári ino moudri lüdje boimo TF 1715, 8; Vſzi ſztári i mládi poſteni lidjé KŠ 1754, 31; nacsi ſze raſzpráscsijo te ſztáre poſzoude KŠ 1771, 29; Komi je ſzlobodno ete knige ſteti? Vſzejm lidém, ſztárim i mládim KŠ 1754, 4
2. značilen za starega človeka: Moi obráz ie ſztar posztano ABC 1725, A8a
3. z izrazom količine izraža število let, preteklih od rojstva: Gda bi pa ſtirideſzét lejt vrejmena ſztar bio KŠ 1771, 360; ſztou, i dvej leti ſztar bodoucſi premino je KM 1796, 71; eden mládi 16 lêt sztar szin te odtirane kralice na trônus sztôpo AI 1875, kaz. br. 3; ár je bila dvanájſzet lejt ſztara KŠ 1771, 117; dête, stero je pol leta sztaro bilo AI 1875, kaz. br. 7; ſzpomouro je vſzo deczo od dvej lejt i ni'ze ſztaro KŠ 1771, 8
4. ki je obstajal, bil narejen pred drugim iste vrste: Preobrácsanya sztároga mertüka na nôvoga AI 1875, kaz. br. 6; I ete je tüdi te ſztáre vöre nyé návuk KŠ 1754, 9a; Zdáj preminé tüdi imé sztáre Pannonie KOJ 1848, 10; Vo ſcsiſztite tak te ſztári kváſz KŠ 1771, 498; na sztári szlovenszki jezik obrnyeni KŠ 1771, A1a; Na ſztári ſzlovenſzki Jezik obrnyena KM 1796, 1; nego li ſztáro dobro navado, naſzledüjemo KŠ 1754, 211; piſem vám ſztáro zapovid KŠ 1771, 727; li tiſzto ſztáro vcsenyé vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 5b; sztári mertüki szo nam dugo szlü'zili AI 1875, kaz. br. 6; Peszmi, stere szo szti sztári piszm vküp pobráne SŠ 1796, 1; Sztári dugôcsni mertükov obracsunanye AI 1875, kaz. br. 6; ſzvoje ſztáre grejhe odürjáva KŠ 1754, 209; eti pa ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754; nego ſztáre peſzmi ſzem na véksi tao, na meſzti nihao BKM 1789, 4b; i náj bole vu ſztári peſzmaj ſzam recsi nej vküp gliho BKM 1789, 4b; ptühinszke litere vu sztári rodovinszki iménaj sze nücajo AIN 1876, 6; da szo sztárimi mertükami zadovoljeni bili AI 1875, kaz. br. 6
5. v zvezi stari zakon prvi del Svetega pisma, ki obsega obdobje pred Kristusovim rojstvom: vſzi Sztároga i nouvoga Zákona verni lidjé KŠ 1754, 9b; nad ſtejnyem ſztároga Zákona KŠ 1771, 534; História sztároga Testamentoma KM 1796, 3; Na Bo'ze imé ſzo ſze pa nej ſzamo vu ſztárom zákoni nanizávali KŠ 1754, 149; vu ſztárom Zákoni po Prorokaj KŠ 1771, A2b
staréjši tudi staréši -a -e starejši: Bio je pa nyegov ſzin ſztarejſi na nyivi KŠ 1771, 223; Gde ſzem ſztarejſi vſzak dén vtejli BKM 1789, 368; Ádama ſztarejsi ſzin Kájn KM 1796, 8; Stera je med tejmi trejmi Perſonami ſztarejſa KMS 1780, Bb; ár je sztarêsa bila od brata KAJ 1870, 17; Sztarejsega csloveka ne ſtrájfaj KŠ 1771, 640; Dvá sztarejsiva Átilova sziná szta osztala KOJ 1848, 5; Vſzak dén Sztarejſi ſzmo vu 'zitki BKM 1789, 48
nájstaréjši -a -e najstarejši: Med poszlavci najsztaresi na predszednika meszto sztopécsi AI 1875, kaz. br. 1
stári -a -o sam.
1. stari: Kakda na zemli 'zivéjo Sztári i mládi ſzvéjtom KŠ 1754, 271
2. prednik: Ti ſztári ſzo ga z Ezek pod cslovecsem obrázom kázali KŠ 1771, 2 (B1b); Tou ſzo vnougi ſztári 'Zeleli BKM 1789, 8; Posebno veliko lübézen májo ti stári k mládim AI 1878, 7; ta ſztára ſzo prejsla KŠ 1771, 537; a. ti ſztári KŠ 1771, 656; kaj je nikſi prorok zti ſztári ſztano gori KŠ 1771, 198; tem spajéčim lidém i stárim krv scéca AI 1878, 7
staréjši -a -e sam.
1. starejši: nego i ſztareiſi bi mogli ſzvoje vucsiti SM 1747, 1
2. starešina, predstojnik: Pri Kajfáſi ſzo ſze vküp ſzpravili ſztarejſi toga lüſztva KM 1796, 107
3. starši: Tou potribüje kaibiſze naſſe ſztareiſſe ino Goſzpodo ne odürjávali TF 1715, 15
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
starodávnik -a m (ā)
nav. mn., knjiž. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: antični starodavniki; raziskovati običaje starodavnikov
nav. mn., knjiž. davni pripadnik kakega naroda, ljudstva; prednik: antični starodavniki; raziskovati običaje starodavnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
starodávnik -a m, člov. (á; ȃ) neobč. prednik
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
túr2 -a m (ȗ)
zool. izumrlo divje govedo, prednik današnjega domačega goveda, Bos primigenius:
zool. izumrlo divje govedo, prednik današnjega domačega goveda, Bos primigenius:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
učlovečeváti -újem nedov. (á ȗ) knjiž.
1. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: s pokončno držo se je začel človekov prednik učlovečevati
2. delati kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečevati: umetnost človeka učlovečuje
1. delati, povzročati, da kdo dobi lastnosti, značilnosti, bistvene za človeka kot družbeno, biološko bitje: s pokončno držo se je začel človekov prednik učlovečevati
2. delati kaj človeško, dobro, plemenito; počlovečevati: umetnost človeka učlovečuje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
učlovečeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; učlovečevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj Pokončna hoja ~uje človeka; neobč. Umetnost človeka ~uje počlovečuje
učlovečeváti se -újem se (á ȗ) Človekov prednik se je začel učlovečevati s pokončno držo
učlovečeváti se -újem se (á ȗ) Človekov prednik se je začel učlovečevati s pokončno držo
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
visokoróden -dna -o (ọ́; ọ̑) ~ prednik visokega, plemiškega rodu
visokoródni -a -o (ọ́; ọ̑) Dovolite, ~ gospod
visokoródnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
visokoródni -a -o (ọ́; ọ̑) Dovolite, ~ gospod
visokoródnost -i ž, pojm. (ọ́; ọ̑)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zarodník -a m (í)
knjiž. prednik: imeti skupne zarodnike / tur, zarodnik goveda
knjiž. prednik: imeti skupne zarodnike / tur, zarodnik goveda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
zob (prednji) gl. prednik
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
živéti -ím nedov., žível (ẹ́ í)
1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano
2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja; prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe; take živali ne živijo več / alge in glive živijo skupaj v obliki lišajev / v pravljicah nekoč je živel kralj
3. biti v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: njegov oče še živi; samo enkrat živimo / bolnik komaj še živi; ne more ne živeti ne umreti / ekspr. ta roža je skoraj suha, a živi / človek ne živi dolgo brez hrane in vode
// s prislovnim določilom biti v takem stanju glede na časovno trajanje od rojstva do smrti: človek živi povprečno sedemdeset let; živel je komaj leto dni; s pravilno prehrano bi živeli dalj časa / pri tej hiši dolgo živijo / enodnevnice živijo samo nekaj ur
4. s prislovnim določilom biti, nahajati se kje kot v svojem življenjskem okolju: kamela živi v puščavi; raki živijo v potokih; na tem skalovju ne more živeti nobena rastlina rasti; Eskimi živijo daleč na severu
5. s prislovnim določilom imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: v tej vasi je živel njegov ded; živeti na deželi, v hribih, v mestu; ekspr.: živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju / v tem stanovanju živijo tri generacije; živi pri teti stanuje; živi s starši
6. s prislovnim določilom imeti določen življenjski način, določene življenjske razmere: živeti po načelih, po vesti; asketsko, brezskrbno, mirno, pošteno živeti / živeti v zakonu; samsko živeti / živeli so le ob kruhu in krompirju hranili so se le s kruhom in krompirjem; živeti v pomanjkanju, razkošju, revščini; tu ljudje dobro, udobno živijo; ekspr. razsipno živeti; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / kako živiš
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da je osebek v stanju, kot ga določa samostalnik: živeti v ljubezni; tisti teden je živela v pričakovanju obiska; živeti v velikem strahu; živeti v zmoti
7. biti dejaven, delujoč: zgodaj je začel spolno živeti / politično, vsestransko živeti / kraj gospodarsko in kulturno živi / ekspr. društvo ne živi / ekspr. ta kraj živi je naseljen; v njem poteka gospodarska in kulturna dejavnost
8. biti v skupnosti s kom: žena ne živi več z možem; z njimi se da živeti; ne more živeti skupaj z njo
// ekspr., v zvezi s s, z imeti spolno razmerje, navadno za daljši čas: pol leta je živel z njo; živi z več moškimi / pog.: živela je z njim kar tako brez zakonske zveze; živita na koruzi skupno življenje brez zakonske zveze
9. ekspr., v zvezi s s, z biti dejavno, čustveno povezan s čim: zemljo naj obdeluje tisti, ki živi z njo / živeti z gorami, naravo / živi s knjigami
// navadno v zvezi z za porabljati v veliki meri svoje sposobnosti, čas za kaj: živeti za glasbo; živeti za otroke, za svoj poklic; star. živel bom le tebi zate
10. imeti materialne možnosti za obstoj: na tej kmetiji ne more živeti; z invalidnino bo težko živeti; koliko zaslužiš? Toliko, da živim / živeti na tuje stroške, na škodo drugega
// v zvezi z od pridobivati materialna sredstva za preživljanje: živeli so od izdelovanja suhe robe; živeti od kmetijstva / knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja / ta dežela živi od turizma / ekspr.: njegov duh živi od umetnosti; živeti od iluzij
11. preh., pog. preživljati, vzdrževati: kdo bo živel ženo in otroke; živi se s tem, kar zasluži; s čim naj jih živi / publ. ta tovarna živi veliko ljudi
12. ekspr. vplivati, vzbujati zanimanje v kakem času: nekatere umetnine dolgo živijo / v svojih delih bo živel večno
// biti znan, uveljavljen: njegova glasba živi zunaj koncertnih dvoran; njegovo ime ne živi več
13. ekspr. pojavljati se, obstajati: ljudsko ustvarjanje živi v kolektivu / ta dogodek še živi v ustnem izročilu; rokovnjači živijo samo še v pripovedkah; v našem spominu bo živel / v tej hiši živi sreča; v njem živi želja po uveljavljanju
14. preh., knjiž. v življenju uresničevati: filozofije ni samo predaval, ampak jo je tudi živel; pesnik pesem ustvari in živi / upora ni nikoli živel / kje je svet, ki smo ga živeli; čutili so, kot bi še enkrat živeli svojo preteklost doživljali / z notranjim predmetom živeti svoje vsakdanje življenje
15. ekspr., v medmetni rabi izraža slavljenje, poveličanje: naj živi predsednik; naj živi svoboda
● ekspr. ni vreden, da živi slab, ničvreden je; ekspr. ta portret kar živi daje vtis, kot da je upodobljena oseba živa, resnična; knjiž. plaz je pričal, da stena živi da se v njej nekaj dogaja; iron. ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela za življenje jima bo potrebna materialna osnova; ekspr. ali živiš na luni slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; ekspr. večkrat živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo
1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano
2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja; prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe; take živali ne živijo več / alge in glive živijo skupaj v obliki lišajev / v pravljicah nekoč je živel kralj
3. biti v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: njegov oče še živi; samo enkrat živimo / bolnik komaj še živi; ne more ne živeti ne umreti / ekspr. ta roža je skoraj suha, a živi / človek ne živi dolgo brez hrane in vode
// s prislovnim določilom biti v takem stanju glede na časovno trajanje od rojstva do smrti: človek živi povprečno sedemdeset let; živel je komaj leto dni; s pravilno prehrano bi živeli dalj časa / pri tej hiši dolgo živijo / enodnevnice živijo samo nekaj ur
4. s prislovnim določilom biti, nahajati se kje kot v svojem življenjskem okolju: kamela živi v puščavi; raki živijo v potokih; na tem skalovju ne more živeti nobena rastlina rasti; Eskimi živijo daleč na severu
5. s prislovnim določilom imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: v tej vasi je živel njegov ded; živeti na deželi, v hribih, v mestu; ekspr.: živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju / v tem stanovanju živijo tri generacije; živi pri teti stanuje; živi s starši
6. s prislovnim določilom imeti določen življenjski način, določene življenjske razmere: živeti po načelih, po vesti; asketsko, brezskrbno, mirno, pošteno živeti / živeti v zakonu; samsko živeti / živeli so le ob kruhu in krompirju hranili so se le s kruhom in krompirjem; živeti v pomanjkanju, razkošju, revščini; tu ljudje dobro, udobno živijo; ekspr. razsipno živeti; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / kako živiš
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da je osebek v stanju, kot ga določa samostalnik: živeti v ljubezni; tisti teden je živela v pričakovanju obiska; živeti v velikem strahu; živeti v zmoti
7. biti dejaven, delujoč: zgodaj je začel spolno živeti / politično, vsestransko živeti / kraj gospodarsko in kulturno živi / ekspr. društvo ne živi / ekspr. ta kraj živi je naseljen; v njem poteka gospodarska in kulturna dejavnost
8. biti v skupnosti s kom: žena ne živi več z možem; z njimi se da živeti; ne more živeti skupaj z njo
// ekspr., v zvezi s s, z imeti spolno razmerje, navadno za daljši čas: pol leta je živel z njo; živi z več moškimi / pog.: živela je z njim kar tako brez zakonske zveze; živita na koruzi skupno življenje brez zakonske zveze
9. ekspr., v zvezi s s, z biti dejavno, čustveno povezan s čim: zemljo naj obdeluje tisti, ki živi z njo / živeti z gorami, naravo / živi s knjigami
// navadno v zvezi z za porabljati v veliki meri svoje sposobnosti, čas za kaj: živeti za glasbo; živeti za otroke, za svoj poklic; star. živel bom le tebi zate
10. imeti materialne možnosti za obstoj: na tej kmetiji ne more živeti; z invalidnino bo težko živeti; koliko zaslužiš? Toliko, da živim / živeti na tuje stroške, na škodo drugega
// v zvezi z od pridobivati materialna sredstva za preživljanje: živeli so od izdelovanja suhe robe; živeti od kmetijstva / knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja / ta dežela živi od turizma / ekspr.: njegov duh živi od umetnosti; živeti od iluzij
11. preh., pog. preživljati, vzdrževati: kdo bo živel ženo in otroke; živi se s tem, kar zasluži; s čim naj jih živi / publ. ta tovarna živi veliko ljudi
12. ekspr. vplivati, vzbujati zanimanje v kakem času: nekatere umetnine dolgo živijo / v svojih delih bo živel večno
// biti znan, uveljavljen: njegova glasba živi zunaj koncertnih dvoran; njegovo ime ne živi več
13. ekspr. pojavljati se, obstajati: ljudsko ustvarjanje živi v kolektivu / ta dogodek še živi v ustnem izročilu; rokovnjači živijo samo še v pripovedkah; v našem spominu bo živel / v tej hiši živi sreča; v njem živi želja po uveljavljanju
14. preh., knjiž. v življenju uresničevati: filozofije ni samo predaval, ampak jo je tudi živel; pesnik pesem ustvari in živi / upora ni nikoli živel / kje je svet, ki smo ga živeli; čutili so, kot bi še enkrat živeli svojo preteklost doživljali / z notranjim predmetom živeti svoje vsakdanje življenje
15. ekspr., v medmetni rabi izraža slavljenje, poveličanje: naj živi predsednik; naj živi svoboda
● ekspr. ni vreden, da živi slab, ničvreden je; ekspr. ta portret kar živi daje vtis, kot da je upodobljena oseba živa, resnična; knjiž. plaz je pričal, da stena živi da se v njej nekaj dogaja; iron. ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela za življenje jima bo potrebna materialna osnova; ekspr. ali živiš na luni slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; ekspr. večkrat živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo
- živèč -éča -e:
še živečemu avtorju izdati izbor njegovih del; na velikih ozemljih živeči narodi; svobodno živeča ženska; sam.: za tukaj živeče je to vsakdanji prizor
- živét -a -o:
predstava, ki ni bila igrana, ampak živeta; izrečene in živete resnice;
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.