predóčba -e ž (ọ̑) glagolnik od predočiti: grafična predočba gibanja;
neresnična, pomanjkljiva, pravilna predočba česa;
predočba problema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
predočítev -tve ž (ȋ) glagolnik od predočiti: natančna predočitev stanja;
predočitev kulturnega življenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
predóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) knjiž. prikazati, predstaviti: pisatelj je predočil v romanu idealno kmečko življenje;
grafično predočiti porabo;
nazorno predočiti problem / predočil mu je, kaj vse bi ga lahko prizadelo
● knjiž. obdolžencu so predočili ukradeno listnico pokazali (kot dokaz)predóčiti si predstaviti si, zamisliti si: skušal si je predočiti vsako malenkost; natančno si je predočil njen obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.