ártkíno -a m (ȃ-ȋ)
1. kino za predvajanje umetniških filmov: dvorana artkina
2. kinematografsko podjetje za predvajanje takih filmov: artkino nikjer na svetu ni državna ustanova

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

CD -ja in -- [cẹdé -êjam (ẹ̑ ȇkrat.
optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; zgoščenka: CD s koncertnimi posnetki; posneti ploščo CD
// podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči: poslušati CD-je; uničiti ploščo CD; prvi del zloženk: CD-player CD-predvajalnik; CD-predvajalnik naprava za predvajanje zvočnih posnetkov z zgoščenk; CD-plošča in CD-rom zgoščenka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

didžêjanje -a s (ȇ)
izbiranje, organiziranje in predvajanje glasbe ter dodajanje komentarjev, navadno v diskoklubih, na radiu: ukvarjati se z didžejanjem; didžejanje na prostem
// poustvarjanje elektronske glasbe s tehniko mešanja izvornih glasb: snemanje lastne glasbe, didžejanje in remiksanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

fílm-asamostalnik moškega spola
  1. umetniško delo iz slik
    • film česa/koga
    • , film o čem/kom
    • , film s kom/čim
    • , film za kaj/koga

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

FM
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
FM-a tudi FM FM tudi fm fm samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: kratica
frekvenčna modulacija
IZGOVOR: [èfèm], rodilnik [èfèma] tudi [èfèm]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

góba Frazemi s sestavino góba:
íti po góbe, množíti se kot góbe po dežjù, napíti se kot góba, nastájati kot góbe po dežjù, nastáti kot góbe po dežjù, píti kot góba, pogánjati kot góbe po dežjù, pojávljati se kot góbe po dežjù, rásti kot góbe [po dežjù], vzníkati kot góbe po dežjù, vzníkniti kot góbe po dežjù, zrásti kot góbe po dežjù, žéjen kot góba

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

intêren -rna -o prid. (ȇ)
1. namenjen samo določeni skupini ljudi, zlasti v okviru ustanove, podjetja, nejaven: nekatere tovarne oblačil prirejajo interne modne revije; na interno predvajanje filma so povabili kritike in filmske delavce / podjetje je izdalo interne predpise za poslovanje / interna seja tajna, zaprta; interna zabava
2. ki je v zvezi z notranjimi organi: iti na interni pregled / interna klinika klinika za notranje bolezni
3. ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju, notranji: interni in eksterni sodelavci inštituta / interni učenec nekdaj učenec, ki stanuje v internatu svoje šole
4. ki je znotraj kake celote; notranji: obnovili bodo interni del hiše / interna oprema stavbe / knjiž. to delo je nastalo iz interne nujnosti notranje, duševne
♦ 
med. interne bolezni notranje bolezni; interna medicina veda o zdravljenju notranjih organov; ptt interna (telefonska) številka številka posameznega telefonskega aparata zasebne telefonske centrale; šol. interni zavod nekdaj internat

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

jáven -vna -o prid. (á)
1. ki je v zvezi z družbeno skupnostjo in ne s posameznikom: javni interesi; zadeva javnega pomena; skrbeti za javno blaginjo; ogroziti javne koristi; brigati se za javne zadeve; pereča javna vprašanja
// ki se kaže, izraža v kaki družbeni skupnosti: vplivati na javno moralo; vzbujati javno pohujšanje; ugotavljati javno razpoloženje / javno mnenje družbeno pogojeno mnenje večine prebivalstva ali reprezentančne skupine o določeni stvari
2. namenjen uporabi, koristi vseh ljudi, skupnosti: javne dobrine; javne naprave / hoditi v javne lokale; javni park; skrbeti za red na javnih prostorih; javne ceste; javna knjižnica, tehtnica; javna dela; javno kopališče; javna prevozna sredstva
3. ki se opravi tako, da se z njim javnost, ljudje lahko seznanijo: pripravljati se na javen obračun; dati javen odgovor; javna obsodba, polemika / javni natečaj za oddajo gradbenih del; imenovati direktorja na osnovi javnega razpisa / javna seja; delo državnih organov mora biti javno / to je bil njegov prvi javni nastop nastop v tisku, na radiu, televiziji ali pred občinstvom; javna anketa anketa, pri kateri so anketiranci znani; javno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj vedo
// ki mu prisostvuje, se ga udeleži občinstvo navadno brez omejitve: javna predstava, razstava; javna razprava na sodišču; javna usmrtitev; javno predavanje / javne prireditve; javna radijska oddaja oddaja, pri kateri je občinstvo; javno predvajanje filma predvajanje v kinematografih ali na televiziji
// ki se opravi pred ljudmi, vpričo ljudi: javen prepir; dobiti javno pohvalo
4. nanašajoč se na družbeno dejavnost, dogajanje: javni delavec, funkcionar / pripravljati se na javno delovanje; vključiti se v javno dogajanje; javno življenje / ima javne funkcije / državljan kot javno bitje
● 
javna hiša hiša, lokal, v katerem je za plačilo možno imeti spolne odnose; ekspr. javna skrivnost stvar, za katero že vsi vedo; ekspr. varuh javne varnosti policist; knjiž. javna ženska prostitutka; publ. sredstva javnega obveščanja časopisje, radio, televizija
♦ 
ekon. javni kapital kapital, ki je last države, političnoteritorialnih enot ali javnih ustanov; javna družba družba, katere člani odgovarjajo s celotnim premoženjem; javna investicija investicija v objekt za splošne družbene potrebe; javna sredstva sredstva, ki so družbena last ali last državnih organov oziroma ustanov; fin. javni kredit kredit, ki ga najamejo državni organi; pravn. javni organ; javni pravobranilec nekdaj predstavnik javnega pravobranilstva; javni red red, ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; javni tožilec; javni uslužbenec oseba, ki v javni ustanovi opravlja službo kot svoj redni poklic; javna dajatev prisilna denarna dajatev, ki jo država enostransko naloži občanom; dajatev, ki si jo samoupravno naložijo občani, navadno denarna; javna listina listina, ki jo izda javni organ v mejah svoje pristojnosti in v predpisani obliki; javna služba dejavnost, ki zadovoljuje določene potrebe skupnosti; javna uprava odločanje o javnih zadevah; sistem organov, ki odločajo o javnih zadevah; javna ustanova organizacija javne uprave in družbene službe; javna varnost del državne uprave, ki skrbi zlasti za osebno, premoženjsko, prometno varnost; organi javne varnosti; javno pravo pravo, ki ureja odnose, v katerih je vsaj ena stranka nosilec javne oblasti, ali odnose, ki so splošnega pomena za družbeno skupnost; javno pravobranilstvo; javno tožilstvo; šol. javna šola šola, ki je dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; urb. javne zgradbe zgradbe za upravne, kulturne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kártica -e ž (ȃ)
1. pravokoten kos papirja, kartona z rubrikami za vnašanje podatkov: vzeti kartico iz kartoteke; vpisati v kartico / inventarna kartica; kartica materiala
 
elektr. luknjana kartica na kateri so informacije po sistemu kombinacij luknjic
2. ekspr. dopisnica, razglednica: dobiti, poslati kartico
3. ploščat, pravokoten kos plastike, ki vsebuje navadno strojno berljive osebne podatke: bančna kartica; imetnik kartice ugodnosti / magnetna kartica z magnetnim trakom; plastična kartica kartica iz plastične mase z magnetnim trakom ali vdelanim čipom, ki se uporablja za identifikacijo in poslovanje, navadno v bančništvu / kreditna kartica plastična kartica, ki se uporablja kot negotovinsko plačilno sredstvo za plačilo s kreditnega računa uporabnika z odlogom ali za dvig gotovine na bančnih avtomatih; plačilna kartica za brezgotovinsko plačevanje / telefonska kartica za uporabo javnega stacionarnega telefona ali za polnjenje računa mobilnega telefona / zdravstvena kartica s katero zavarovanec izkazuje upravičenost do (brezplačnih) zdravstvenih storitev
4. naprava ali del naprave, s katero se razširi ali doda namembnost elektronski napravi: računalnik lahko nadgradimo z različnimi karticami / grafična kartica plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča prikaz slik, podatkov na računalniškem ekranu; mrežna kartica ki omogoča hiter prenos podatkov po lokalnem omrežju in povezavo računalnika s svetovnim spletom; omrežna kartica ki omogoča povezavo računalnika z računalniškim omrežjem; pomnilniška kartica majhni kartici podobna elektronska naprava brez pomičnih delov za shranjevanje digitalnih podatkov, najpogosteje v digitalnih fotoaparatih, dlančnikih in prenosnikih; zvočna ali glasbena kartica plošča tiskanega vezja v računalniku, ki omogoča snemanje in predvajanje zvoka

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kasétar -ja m (ẹ̑pog.
priprava za snemanje in predvajanje zvoka s kasetami; kasetofon: vključiti, ugasniti kasetar; radio s kasetarjem / prenosni kasetar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kasétnik -a m (ẹ̑pog.
priprava za snemanje in predvajanje zvoka s kasetami; kasetofon: ugasniti kasetnik; posneti pogovor na kasetnik / prenosni kasetnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kasetofón -a m (ọ̑)
priprava za snemanje in predvajanje zvoka s kasetami: vključiti, ugasniti kasetofon / prenosni kasetofon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kasetofón -a m
priprava za snemanje in predvajanje zvoka s kasetamipojmovnik
SINONIMI:
pog. kasetar, pog. kasetnik

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

kinematográf -a m (ȃ)
poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov: zaradi žalovanja so bili vsi kinematografi zaprti; kinematografi in zabavišča
// kinematografsko podjetje: kinematograf je predvajal neme filme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kinematográf -a m
poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmovpojmovnik
SINONIMI:
zastar. bioskop, prakt. sp. kino

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

kíno -a m (ȋ)
1. poslopje, prostor z napravami za javno predvajanje filmov: do kina nima daleč; današnje predstave v kinu odpadejo / sklad za modernizacijo kinov kinematografov / kino ni bil zaseden / letni kino; potujoči kino
// pog. kinematografsko podjetje: ta kino predvaja večinoma kavbojke / dela pri kinu
2. pog. filmska predstava: gledati kino; vstopnice za kino so razprodane / ob sredah je šolski kino / hoditi v kino

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kȋno -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kínoaparatúra -e ž (ȋ-ȗ)
aparatura za predvajanje filmov: gre za nakup nove kinoaparature

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kínodvorána in kíno dvorána -e ž (ȋ-ȃ)
dvorana za javno predvajanje filmov: kinodvorana je bila polna / pred kinodvorano je bila velika gneča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kínodvorána -e ž
dvorana za javno predvajanje filmovpojmovnik
SINONIMI:
kinematografska dvorana, zastar. bioskop

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

kratkometrážec -žca m (ȃfilm. žarg.
kratkometražni film: v tekmovalnem sporedu bodo zavrteli deset kratkometražcev; animirani kratkometražec; odmeven kratkometražec; predvajanje kratkometražca

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kvadrofoníja -e ž (ȋ)
elektr. štirikanalno snemanje ali predvajanje zvoka za ustvarjanje prostorskega občutka: uporaba kvadrofonije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

kvadrofoníja -e ž, pojm. (ȋ) elektr. |štirisledno snemanje, predvajanje zvoka|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

magnetofón -a m (ọ̑)
priprava za zapisovanje in predvajanje zvoka s pomočjo magnetnega traku: magnetofon teče; vključiti magnetofon; posneti glasbo, govor na magnetofon / kasetni magnetofon v katerega se vlagajo (magnetofonske) kasete; reportažni magnetofon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

magnetoskóp tudi magnetoskòp -ópa m (ọ̑; ȍ ọ́)
rad. priprava za zapisovanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega traku: dogodek posneti z magnetoskopom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

magnetoskóp -a m
rad. priprava z magnetnim trakom za zapisovanje in predvajanje televizijske slike in zvokapojmovnik
SINONIMI:
rad. magnetoskopski projektor

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

mála ávtorska pravíca -e -e -e ž

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Mini album
Zanima nas, kakšno je slovensko poimenovanje za angleški izraz extended play , ki označuje glasbeni posnetek, ki je daljši od singla in krajši od albuma . Možnosti, na katere smo pomislili, so: EP , podaljšano predvajanje , podaljšana igra , podaljšani album , podaljšana plošča , mala plošča ...

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

MP3
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
MP3-ja tudi MP3 MP3 tudi mp3 mp3-ja tudi mp3 mp3 samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: kratica
standard za zgoščeni digitalni zapis zvočnih podatkov
zvočni posnetek v formatu MP3
naprava, program ali aplikacija za predvajanje zvočnih posnetkov v formatu MP3
IZGOVOR: [èmpẹtrí], rodilnik [èmpẹtríja] tudi [èmpẹtrí]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

múltimédija -e ž (ȗ-ẹ́nav. ed.
prikaz vsebine s hkratnim predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka, zlasti prek računalnika, večpredstavnost: pomoč, uporaba multimedije; multimedija v izobraževanju; programi, pripomočki za multimedijo
// pripomočki za tak prikaz: prostor, učilnica z multimedijo
// tako prikazana vsebina: predvajanje, prenos multimedije
// dejavnost, ki se ukvarja s takim prikazom: delo na področju multimedije; strokovnjak za multimedijo; informatika, računalništvo in multimedija / študirati multimedijo; akademija, šola za multimedijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

napôvednik1 -a m (ȏ)
kratka predstavitev česa napovedanega: festivalski, koncertni, turistični napovednik; promocijski napovednik / projekt je še v izdelavi, zato si je za zdaj mogoče ogledati le napovednik
// kratka radijska, televizijska predstavitev napovedanih oddaj: filmski, glasbeni, športni napovednik; napovednik kulturne oddaje / napovednik programa
♦ 
film. iz učinkovitih kadrov celovečernega filma sestavljen kratek film, ki opozarja na njegovo predvajanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nèjáven -vna -o prid. (ȅ-á)
nasproten, drugačen od javnega: javne in nejavne ustanove / nejavno predvajanje filma / nejavna seja tajna, zaprta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

nèjáven -vna -o (ȅá) ~o predvajanje filma
nèjávnost -i ž, pojm. (ȅá)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

prèdpremiêrni pridevnik

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

predvajálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na predvajanje: predvajalne naprave / predvajalna tehnika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

predvájanje -a s (ā)
glagolnik od predvajati: upočasniti predvajanje filma; stereofonsko predvajanje glasbe; dvorana za predvajanje; snemanje in predvajanje / predvajanje plesne skupine nam je ugajalo / praktično predvajanje kmetijskih strojev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

predvájanje -a s
postopek, pri katerem se s posebnimi napravami dosega, da postane zvočni ali slikovni zapis zlasti glasbenega ali filmskega dela slišen, videnpojmovnik
GLEJ ŠE SINONIM: predstavljanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

predvájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; predvájanje (á; ȃ) kaj ~ film

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

pretóčen -čna -o prid. (ọ̑)
1. nanašajoč se na pretok: povečati pretočne zmogljivosti jarka / pretočna cev; pretočna naprava / meriti pretočno količino vode / prometno bolj, manj pretočen odsek; slabo pretočna cesta; ministrstva naj ne bi bila ozka grla, temveč pretočne institucije
 
elektr. pretočna elektrarna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena; grad. pretočno polje jeza odprtina, skozi katero lahko teče voda čez jez, skozi jez; teh. pretočni bojler bojler, v katerem se voda greje, ko teče skozenj
2. ki se prenaša prek interneta ali drugih omrežij in se predvaja sprotno ali z majhno zakasnitvijo: pretočni video; pretočne datoteke; pretočna glasba; pretočno predvajanje zvoka / pretočne vsebine

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

rádiokasetofón -a m (ā-ọ̑)
radijski sprejemnik s pripravo za zapisovanje in predvajanje zvoka z (magnetofonskimi) kasetami: vključiti radiokasetofon; prenosni radiokasetofon

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

rádiokasetofón -a m
radijski sprejemnik s pripravo za zapisovanje in predvajanje zvoka z (magnetofonskimi) kasetamipojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

Sklanjanje imen s simboloma ® in ™

Zanima me, kako pravilno sklanjamo imena zaščitenih blagovnih znamk, npr. Teflon(R), Bluetooth(R), DisplayPort(TM) ipd. Z vezajem ali kako drugače?

Bluetooth(R) Bluetooth(R)-a

ali

Bluetooth(R) Bluetootha(R)

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

stereo- prvi člen tujih zloženk,

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

stereofoníja -e ž (ȋ)
elektr. snemanje ali predvajanje zvoka, ki omogoča prostorsko dojemanje: uporaba stereofonije

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

stereofónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na stereofonijo: stereofonsko predvajanje glasbe / stereofonska glasba / stereofonski gramofon, magnetofon; stereofonski radijski sprejemnik; stereofonski studio, trak; stereofonska plošča

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

stòlp stôlpa m (ȍ ó)
visoka stavba z majhno tlorisno površino, stoječa samostojno ali kot sestavni del drugih stavb: stolp stoji na vrhu hriba; zgraditi stolp; okrogel, stopničast, trapezast stolp; stolpi na srednjeveških trdnjavah; grad s stolpi / cerkveni stolp; obrambni, stražni stolp; ustavili so se pri razglednem stolpu / Aljažev stolp na Triglavu; Eifflov stolp
// s prilastkom tej stavbi podobna naprava: antenski stolp; kontrolni stolp na letališču; burja je podrla novi televizijski stolp; vrtalni stolpi za črpanje nafte / glasbeni stolp elektronska naprava za predvajanje glasbe, sestavljena iz več komponent, zlasti radia, CD-predvajalnika, ojačevalnika
● 
babilonski stolp po bibliji ki naj bi segal do neba; knjiž. živi v slonokoščenem stolpu zelo odmaknjeno od stvarnega, konkretnega življenja; stolp dima steber
♦ 
alp. stolp velika pokončna, samostojno stoječa skala; strojn. hladilni stolp v katerem pada segreta voda kot dež in se tako ohlaja; šport. skakalni stolp naprava za skakanje v vodo; teh. komandni stolp iz katerega se vodi in nadzoruje promet na železniški postaji, letališču

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

strúženje strúženja samostalnik srednjega spola [strúženje] ETIMOLOGIJA: stružiti
štírikanálen -lna -o prid. (ī-ȃ)
elektr. štirisleden: štirikanalni magnetofon / štirikanalno predvajanje, snemanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

štírisléden -dna -o prid. (ī-ẹ̑)
elektr. ki ima magnetni trak za štiri zvokovne sledi: štirisledni magnetofon / štirisledno predvajanje, snemanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

têči têčem nedov., têci tecíte; tékel têkla (é)
1. premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, ki nimajo svoje oblike: tekočine tečejo; voda teče čez jez, med skalami; vino teče v sod; teči po cevi, strugi; teči v curku; počasi, ekspr. leno teči; teči in kapljati / iz rane teče gnoj, kri; solze ji tečejo po licih / brezoseb.: iz noge, rane mu teče; iz nosu mu teče; ob odjugi teče s streh / po ceveh teče plin / skozi vas teče potok; Sava teče v Donavo
// premikati se z neprenehnim gibanjem svojih delov, delcev: pesek, žito teče v posodo / električni tok teče po žici
2. neprenehoma, brez prekinitve premikati se po čem: jermen, speljan po kolesu stroja, že teče / vrv se odvija in mu teče skozi dlani / predal teče po tirnicah, žlebičku / promet spet teče / ekspr. ladja teče po mirni gladini sorazmerno hitro plove, se premika
// neprenehoma, brez prekinitve premikati se sem in tja, gor in dol ali neprenehoma vrteti se: če so kolesa dobro namazana, tečejo; žaga teče; gladko, lepo teči; teči in ustavljati se
// neprenehoma, brez prekinitve premikajoč se, vrteč se delovati: kolovrat teče; motorji, stroji spet tečejo; ropotajoč, tresoč se teči / navita ura teče
3. trajati v času z neprenehnim, rednim sledenjem svojih enot: po kratkem molku pogovor spet teče; priprave za zborovanje tečejo; razprava še teče / radijska oddaja teče že dva meseca / publ., z oslabljenim pomenom: tekel je boj za človeško življenje bojevalo se je; v dvorani teče predvajanje filmov se predvajajo filmi
4. neprenehoma, brez prekinitve nadaljevati se, razvijati se: dela tečejo po načrtu; misli, stavki gladko tečejo / grški filozof je rekel: Vse teče / pripoved, zgodba teče; življenje teče dalje
5. trajati v neprenehnem sledenju svojih časovnih enot: peto leto teče, odkar je odšel; čas hitro teče
6. s prislovnim določilom obstajati v prostoru v neprenehnem sledenju svojih točk v določeni smeri: cesta teče med njivami, skozi gozd; meja teče po reki / vrstice tečejo do roba strani; na licih mu plitvo tečejo gube / cevi, žice tečejo vzporedno
7. neprenehoma, brez prekinitve slediti si: oznake tečejo po abecednem redu; lihe številke tečejo po drugi strani ulice
8. premikati se s hitrejšimi koraki tako, da sta v določenem trenutku obe nogi odmaknjeni od podlage: otrok teče po cesti; teči po stopnicah; teči domov; teči komu naproti; teči in hoditi; teči kot zajec hitro / teči na avtobus / konj, pes je začel spet teči / teči na smučeh premikati se s smučmi na nogah s hitrejšimi koraki / teči pred zasledovalci bežati
// ukvarjati se s tekom: teče že več let; teči in plavati
// nastopati, tekmovati v teku: teklo bo deset tekmovalcev; teči na tekmovanju / teči za stavo
9. ekspr. hitro iti: nimam časa, tečem kupit kruh / teči po opravkih / pojdi hitro! Že tečem / dov. ko je pospravila, je tekla v trgovino
● 
ekspr. denar teče v blagajno neprenehoma, v večji količini prihaja; ekspr. jezik ji (gladko) teče, ji teče kot namazan izraža se spretno, z lahkoto; ekspr. tudi v tej deželi teče kri ljudje se bojujejo in umirajo; nar. ta lonec teče pušča; ekspr. plača mu vseeno teče osebne dohodke dobiva, čeprav dela dejansko ne opravlja; pog. laže, kot pes teče zelo; pogosto; publ. rok za pritožbe še teče še ni potekel; ekspr. še bodo tekle solze še bodo ljudje jokali, trpeli; ekspr. vino je teklo v potokih spili so zelo veliko vina; ekspr. zdaj mu pa že voda v grlo teče je v hudi časovni stiski zaradi kakega dela; evfem. tečejo mu zadnje ure kmalu bo umrl; knjiž. zibelka mu je tekla v kmečki hiši rodil se je; je kmečkega rodu; ekspr. ura teče, nič ne reče čas hitro in neopazno mineva
♦ 
šport. teči sto metrov pod desetimi sekundami; teči na deset kilometrov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

têči têčem nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj neprenehoma premikati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kod
Tekel je po prehodu za pešce.
2.
v posplošenem pomenu kaj neprenehoma brez prekinitve premi kaj oč se, vrteč se delovati
Kolesa /dobro in namazano/ tečejo.
3.
kaj obstajati, dogajati se od—do/sredi česa / za koga/kaj / med/pred čim / od—do kdaj / kdaj / koliko
Pogajanja so tekla ves mesec.
3.1.

Tekel je boj za človeško življenje.
4.
kaj dogajati se, potekati brez prekinitve
Misli in stavki /gladko/ tečejo.
5.
knjižno pogovorno kaj biti speljan od—do koga/česa / k/h komu/čemu čez/skozi/v/na koga/kaj / po/ob kom/čem / kam / kod
Železnica teče mimo kraja.
6.
knjižno pogovorno kaj brez prekinitve slediti si
Oznake tečejo po abecednem redu.
7.
kdo/kaj hitro gibati se, premikati se
Kar teče že /brez bergel/.
8.
kdo gojiti, ukvarjati se s te kom
Tekel je državnem tekmovanju.
9.
navadno čustvenostno kdo/kaj premikati se k/h komu/čemu / na/v kaj / kam
Vsak dan teče na pokopališče.
9.1.
kdo/kaj izraža usmerjenost k čemu / na/v/po kaj / kam
Tekel je k izpitu.
10.
iz športa kdo zelo hitro premikati se glede na kaj / koliko česa
Teče sto metrov /pod desetimi sekundami/.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

télekíno -a m (ẹ̑-ȋ)
rad. priprava za televizijsko predvajanje filmov:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

télekíno -a m (ẹ̑ȋ) |priprava za televizijsko predvajanje filmov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

telenovéla telenovéle tudi télenovéla télenovéle samostalnik ženskega spola [telenovéla] tudi [télenovéla] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz špan. telenovela iz tele(vizija) + novela ‛roman’, prim. novela

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

televizíjska dráma -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

televizíjska ígra -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

télop -a m (ẹ̑)
fotografija, kratko sporočilo, prirejeno za predvajanje navadno po televiziji: objavljati telope; telop in propagandni film

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

télop -a m (ẹ̑) |sporočilo za televizijsko predvajanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

uvájati -am nedov. (ā)
1. seznanjati koga z lastnostmi, pravili kake dejavnosti z namenom, da postane sposoben vključiti se vanjo: uvajati novega delavca; začetnik naj se uvaja postopoma / uvajati koga v delo, politiko
// seznanjati koga z osnovami kake vede, kakega področja z namenom, da jih spozna: uvajati koga v matematiko, računalništvo / ekspr. uvajati učence v svet atomov
2. seznanjati koga s člani kake skupnosti, da se lahko vključi vanjo: uvajati koga v znane družine, klube / uvajati otroke v družbo
3. delati, da se kaj začne uporabljati: uvajati nove avtomobilske gume; uvajati mehanizacijo v kmetijstvo / uvajati dosežke raziskav v gospodarstvo / uvajati industrijski način gradnje; uvajati nove oblike delitve dohodkov / pisec razprave uvaja več novih izrazov jih začenja uporabljati; uvajati nove zamisli začenjati jih uresničevati
4. delati, da kaj začne obstajati kot obveznost: uvajati nove davke, predpise; uvajati delovno obveznost; uvajati desetletno šolanje / uvajati carinske olajšave
// delati, da kaj začne kje biti, obstajati sploh: uvajati disciplino, red / uvajati nove letalske proge / publ. uvajati spremembe začenjati spreminjati
// odločati, da se kaj začne: uvajati preiskave
5. delati, da kaj začne kje biti, obstajati kot sestavni del: pisatelj v vsakem poglavju uvaja nove osebe / publ. uvajati v razpravo nove vidike
6. knjiž. delati uvod v kaj: predvajanje filmov je navadno uvajal urednik sam s kratko predstavitvijo / oddajo uvaja znana melodija
♦ 
jezikosl. veznik da uvaja odvisni stavek; kem. uvajati atome, atomske skupine v molekulo nadomeščati, zamenjavati jih; uvajati pline v tekočino napeljavati, voditi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vídeo -a m (ȋpog.
1. z videokamero narejen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi; videoposnetek: ogledati si video; na festivalu so podelili nagrado za najboljši video; snemanje videa / domači video videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju / glasbena skupina je napovedala izid novega videa videospota
// medij, nosilec takega posnetka: kupiti video; digitalni video; za praznike sva si sposodila kup videov
2. priprava za snemanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega traku; videorekorder: vključiti video
3. dejavnost, ustvarjanje, katerega izrazna oblika je posnetek zaporedja slik, podob, ki dajejo vtis gibanja: teoretično in praktično spoznavanje filma in videa; v prid. rabi: video varnostni nadzor; video posnetek videoposnetek; video igrica videoigrica; video kamera videokamera

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vídeodatotéka in vídeo datotéka -e ž (ȋ-ẹ̑rač.
datoteka, ki vsebuje videoposnetek: pretvoriti videodatoteko v drug format; izmenjava, pošiljanje, predvajanje videodatotek; format (zapisa), velikost videodatoteke

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vídeodísk in vídeo dísk -a m (ȋ-ȋrač.
optični disk za shranjevanje in predvajanje videoposnetkov: digitalni, laserski videodisk; predvajalnik videodiskov; zgoščenka in videodisk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vídeoekrán in vídeo ekrán -a m (ȋ-ȃ)
ekran za predvajanje videoposnetkov: koncert so spremljali na videoekranu / prenosni videoekran

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vídeonapráva in vídeo napráva -e ž (ȋ-ȃ)
naprava za snemanje in predvajanje videoposnetkov: analogna, digitalna videonaprava; prenosna, zunanja videonaprava; videonaprava za nadzor prometa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vídeoopréma in vídeo opréma -e ž (ȋ-ẹ̑)
oprema za snemanje in predvajanje videoposnetkov: izdelovalci profesionalne videoopreme; trgovina z videoopremo; avdio- in videooprema

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vídeoposnétek in vídeo posnétek -tka m (ȋ-ẹ̑)
z videokamero narejen posnetek zaporedja slik, podob s spremljajočim zvokom, namenjen nadaljnjemu predvajanju ali obdelavi: ogledati si digitalni videoposnetek; predvajanje, urejanje, obdelava amaterskih videoposnetkov; prenos spletnega videoposnetka; videoposnetek z visoko ločljivostjo; fotografije in videoposnetki

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vídeopredvajálnik in vídeo predvajálnik -a m (ȋ-ȃ)
elektronska priprava za predvajanje videoposnetkov: digitalni videopredvajalnik; prenosni videopredvajalnik; zaslon visokoločljivostnega videopredvajalnika; kamera, televizija in videopredvajalnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vídeorekórder -ja m (ȋ-ọ́)
priprava za snemanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega traku: posneti televizijsko oddajo z videorekorderjem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vídeorekórder -ja m
priprava za snemanje in predvajanje televizijske slike in zvoka s pomočjo magnetnega trakupojmovnik
SINONIMI:
prakt. sp. video

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024

vídeosténa in vídeo sténa -e ž (ȋ-ẹ́)
velik ekran, sestavljen iz več manjših ekranov, ki se za predvajanje slik, videoposnetkov uporablja na večjih javnih prireditvah: postavitev ozvočenja in videostene; projekcija na veliki videosteni / videostena z neposrednim prenosom tekme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

visokoločljívosten -tna -o prid. (í)
ki ima visoko ločljivost: visokoločljivostni televizijski sprejemnik; visokoločljivostni zaslon; snemanje v visokoločljivostnem formatu / predvajanje visokoločljivostnih vsebin

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Visokoločljivostni instrument
Zanima me, kako oblikovati pridevnik iz besedne zveze visoka ločljivost . Ali je ustrezno visokoločljivostni instrument ali visoko ločljivi instrument ? Visoka ločljivost  je v Islovarju definirana kot 1. 'ločljivost, ki z velikim številom slikovnih pik zagotavlja ostro sliko' in 2.'ločljivost, pri kateri je število slikovnih pik na palec navadno več kot 300'.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

visokotónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na visoke tone: visokotonsko glasbilo
 
rad. visokotonski lijak visokotonski zvočnik z lijakastim nastavkom; visokotonski zvočnik manjši zvočnik za predvajanje zvokovnih signalov s frekvenco nad 1000 hertzov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

vprašáti Frazemi s sestavino vprašáti:
[ráje] ne vprášaj, [ráje] ne vprášajte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

Število zadetkov: 74