ájurvéda -e ž (ȃ-ẹ́) tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči: osnove ajurvede; Ajurveda je celovit sistem zdravljenja, ki ga indijski naravni zdravilci poznajo in uporabljajo že več tisočletij E ← agl., nem. Ayurveda ← stind. āyurveda- iz āyu- 'življenje' + veda- 'znanost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
aprovizácija -e ž (á) - 1. zlasti v vojnem času organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami: aprovizacija z moko, mastjo in kurivom
// pog. urad za tako preskrbovanje: mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano - 2. življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje: dobiti, dostaviti aprovizacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bôdibílder -ja in bodybuilder -ja cit. [bôdibílder] m, člov. (ȏ-í) kdor si načrtno krepi mišice z ustreznimi vajami in posebno prehrano: Lahko vam zagotovim, da v vseh letih, odkar pripravljamo ta festival, nikoli noben bodibilder ni bil dopingiran E ← agl. bodybuilder iz body 'telo' + tvor. od build 'graditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bôdibílding -a in bodybuilding -a cit. [bôdibílding-] m (ȏ-ȋ) načrtna krepitev mišic z ustreznimi vajami in posebno prehrano: V Kopru bo danes svetovno prvenstvo v fitnesu in bodibildingu E ← agl. bodybuilding iz body 'telo' + tvor. od build 'graditi'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dietologíja -e [dijetologija] ž (ȋ) veda o posebni, predpisani prehrani za določene kategorije ljudi; dietetikaSSKJ: Najnovejše ugotovitve sodobne dietologije priporočajo čim bolj pestro in uravnoteženo prehrano E ↑dietológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
diétoterapíja -e [dijetoterapija] ž (ẹ̑-ȋ) zdravljenje z dieto: Spregovoril je o metodi, ki jo s pridom uporablja tudi znotraj svojega celostnega terapevtskega programa, torej o dietoterapiji, samozdravljenju s prehrano E ← nem. Diätotherapie iz (↑)diéta + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
furír -ja m (í) voj., nekdaj podoficir, ki skrbi za nastanitev in prehrano vojakov: furir polka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gravíden -dna -o prid. (ȋ) med., vet., navadno v ženskem spolu noseč, brej: skrbeti za pravilno prehrano gravidne žene;
gravidna žival
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hítriSSKJ -a -o prid. (í) hítra hrána -e -e ž (í, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitro pripravljena hrana: priprava hitre hrane; restavracija s hitro hrano; Čezmerno telesno težo strokovnjaki pripisujejo navdušenju nad hitro hrano
hítra póšta -e -e ž (í, ọ̑)
1. dostava pošiljk v krajšem roku: prejeti po hitri pošti; dostaviti s hitro pošto; mednarodna hitra pošta; V Sloveniji zdaj s posebno hitro pošto potuje okrog 5,5 milijona pisemskih ali paketnih pošiljk na leto
2. podjetje za dostavo pošiljk v krajšem roku: Ostala mi je še zadnja ura, da pokličem hitro pošto in oddam pošiljko, če želim, da do zadnjega roka prispe v Bologno
hítro priprávljena hrána -- -e -e ž (í, ȃ, á)
hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj; fast food1 (1), hitra hrana: prodaja hitro pripravljene hrane; restavracija s hitro pripravljeno hrano; Zdravo prehrano, s katero se že od nekdaj ponašajo v sredozemskih državah, s španskih jedilnikov počasi izpodriva ameriška hitro pripravljena hrana
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
hrána -e ž (á) - 1. kar sprejema organizem zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj, ali te snovi: dajati hrano otroku; iskati, prebavljati, uživati hrano; nasuti pticam hrane; prijemati hrano z nožicami; dolgo vzdrži brez hrane; živali se hranijo z rastlinsko, živalsko hrano; kašasta, tekoča hrana; kuhana, surova hrana / lišaj je poglavitna hrana severnih jelenov; žganci so njegova najljubša hrana jed; madeži od hrane jedi, jestvin
// kar je pripravljeno kot jed za redno dnevno uživanje: kuhati, pripravljati hrano; hoditi po hrano v menzo; gostilna je znana po dobri hrani; dietna, izdatna, kalorična hrana; lahka hrana lahko prebavljiva; težka hrana težko prebavljiva; domača, gostilniška, kmečka hrana; hrana za bolnike / dajati, nuditi stanovanje in hrano redne dnevne obroke hrane; imeti hrano pri starših; abonirati se na hrano; biti zadovoljen s hrano / ima neredno hrano prehrano
// suha, topla hrana
// kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: preskrbeti hrano za zimo; nekatere države pridelajo dovolj hrane doma; zaloge hrane / pripraviti hrano za na pot - 2. ekspr. kar naj spodbuja, razvija: manjvrednostni občutek je lahko hrana za razne prestopke
● pog. dela ob svoji hrani delodajalec mu ne daje hrane; biti na hrani v gostilni uživati redne dnevne obroke hrane v gostilni; imeti koga na hrani dajati mu redne dnevne obroke hrane; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. knjiga mora biti tvoja vsakdanja hrana vsak dan moraš brati, študirati
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; biol., kem. beljakovinska hrana; med. dietetična hrana; rib. talna hrana ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; zračna hrana ki jo ribe dobijo iz zraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jedílen -lna -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na uživanje hrane: žvenket jedilnega pribora in porcelana; jedilni prostor; jedilna posoda; jedilno orodje / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in stoli za tak prostor; jedilni pribor pribor, ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; jedilni vagon vagon, urejen za serviranje hrane potnikom
- 2. ki se uporablja za prehrano, jed: jedilni krompir; jedilna buča; jedilna čokolada čokolada za kuhanje; jedilno olje
♦ gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa - 3. nanašajoč se na jedi, jestvine: jedilna omara; jedilna shramba / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
● ekspr. prilagoditi jedilni list letnemu času prehrano, jedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jedílnik -a m (ȋ) - 1. seznam jedi za redne dnevne obroke: sestaviti jedilnik za cel teden / jedilnik gostije / prilagoditi jedilnik letnemu času prehrano, jedi; človek ima pester jedilnik hrano
// seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo; jedilni list: listati po jedilniku - 2. jedilni vagon: iti v jedilnik na zajtrk; jedilniki in spalniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
jógijski -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na jogije ali jogo: jogijski položaji; jogijske vaje; Jogijski nauki zagovarjajo vegetarijansko prehrano s posebnim poudarkom na živilih, ki prinašajo mir telesu, umu in duhu E (↑)jógi1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kápusnica -e ž (ȃ) agr. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov ali omesenelega socvetja, stebla: saditi kapusnice;
pomen kapusnic za zimsko prehrano;
zelje, cvetača in druge kapusnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kultúra -e ž (ȗ) - 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture; spomeniki izumrlih kultur; stičišče dveh kultur; antična, srednjeveška kultura; evropska, orientalska kultura; gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja
// človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na področju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija - 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti; področje kulture; skrbeti za hitrejši razvoj kulture / sekretariat za prosveto in kulturo / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture
// dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi
// poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture - 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo; ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture; človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture
// s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita - 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi; ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture; doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo
- 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču; uvajati donosnejše kulture; proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture
// gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža - 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna; zasejati kulturo na novo gojišče; čistost kulture
// gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo
♦ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; lingv. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
maščôba -e ž (ó) trdna ali tekoča, v vodi netopna organska snov, ki se uporablja za človeško prehrano in v tehniki: v tkivu se nabira maščoba;
iz maščob izdelovati milo;
bogat z maščobami / pražiti na maščobi masti, olju, maslu // plast podkožne maščobe / rastlinska, živalska maščoba / maščoba plava po juhi
● ekspr. sama maščoba ga je zelo je debel
♦ kem. razgradnja maščob
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mcdonaldizacija -e cit. [məgdonaldizácija] ž (á) 1. širjenje ameriške verige restavracij s hitro prehrano: Mcdonaldizacija je med evropskimi državami še najbolj prizanesla Portugalski 2. ekspr. prevzemanje zahodnega načina življenja in mišljenja v okviru globalizacije, ki ima za posledico poenotenje življenjskih slogov, kulturnih simbolov različnih narodov: To je lep primer mcdonaldizacije umetniških muzejev 3. ekspr. proces birokratizacije in racionalizacije dejavnosti, ki ima za posledico slabšo kakovost izdelkov, storitev: Nekateri govorijo o mcdonaldizaciji visokega šolstva, pri čemer vidijo univerzo kot sodobno samopostrežno izobraževalno institucijo E po mednarodni verigi restavracij, ki sta jo 1940 ustanovila brata Richard in Maurice McDonald v mestu San Bernardino v Kaliforniji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mediána -e [medijana] ž (ȃ) srednja vrednost, ki razdeli po velikosti urejene podatke o kaki spremenljivki na dve, po številu enaki polovici: mediana starosti; V splošnem so se mediane telesne višine po vsem svetu izboljšale z gospodarsko rastjo in boljšo prehrano E ← lat. (summa) mediāna iz medius 'srednji'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
níša -e ž (ī) vdolbina v steni: zid krasi niša s kipom;
radiator je v okenski niši;
stranska oltarna niša // manjši stranski prostor kot del večjega prostora: zajtrkovati v jedilni niši; delovna, umivalna niša
♦ biol. (ekološka) niša prostor, način življenja posamezne živalske ali rastlinske vrste v združbi, zlasti glede na prehrano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nutricioníst -a [nutricijonist] m, člov. (ȋ) strokovnjak za prehrano; nutricist, prehrambenik (2): Štetje kalorij, ki jih porabimo, je velik izziv za nutricioniste, prav tako kot je izziv razumeti, kako človek sprejema in razgrajuje uskladiščeno maščobo E ← agl. nutritionist iz nutrition 'prehrana' ← lat. nūtrītio iz nūtrīre 'hraniti, prehranjevati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nutricionístka -e [nutricijonistka] ž, člov. (ȋ) strokovnjakinja za prehrano; nutricistka: Na podlagi več preiskav bosta nutricionistka in osebni trener sestavila varen individualni program hujšanja E ↑nutricioníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nutricíst -a m, člov. (ȋ) strokovnjak za prehrano; nutricionist, prehrambenik (2): Francoski nutricisti so dolgo vihali nosove nad kislim zeljem, ljubitelji pa si že petnajst let prizadevajo, da bi javnost spoznala vse njegove blagodejne učinke E ← agl. nutricist iz lat. nūtrīcāre 'hraniti, prehranjevati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nutricístka -e ž, člov. (ȋ) strokovnjakinja za prehrano; nutricionistka: Kdor želi shujšati, si mora za prehranjevanje vzeti čas, hrano dobro prežvečiti in se zavedati, kaj je zaužil, meni nemška nutricistka E ↑nutricíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
povérjenik -a m (ẹ̑) - 1. kdor (ljubiteljsko) zbira naročnike, predplačnike: knjige, revije dobivajo po poverjenikih; poverjenik Slovenske matice; bil je poverjenik za mladinski tisk na šoli / bil je poverjenik partizanov zaupnik
- 2. med narodnoosvobodilnim bojem član poverjeništva: posvet poverjenikov
// vodja poverjeništva: poverjenik za finance, kmetijstvo in prehrano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prehrámbenik -a m, člov. (ȃ) 1. podjetnik ali podjetje, ki se ukvarja s prodajo prehrambenih izdelkov: Borze se na Nestléjevo odločitev niso prav toplo odzvale, saj so na dan objave delnice švicarskega prehrambenika padle za 2,5 odstotka 2. strokovnjak za prehrano; nutricionist, nutricist: Celo zdravniki in prehrambeniki, ki vedo o prehranjevanju največ, so povečini ravnodušni do tega pomembnega znanja, ki je odločilno za naše zdravje, torej za pravilno delovanje telesa E (↑)prehrámben
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prehrána -e ž (ā) kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi; hrana: preskrbeti prehrano za zimo;
stroški za prehrano / paziti na prehrano otrok / dietična prehrana; umetna prehrana // prehranjevanje, hranjenje: dopolnilna prehrana delavcev; organizirati množično prehrano / družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prehránski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prehrano: slovenske prehranske posebnosti / prehranske razmere v deželi // publ. živilski: poraba prehranskih proizvodov / prehranska industrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
presnojédec -dca m, člov. (ẹ̑) ki je samo surovo hrano rastlinskega izvora; presnojed1 biti presnojedec; Izbor hrane sodobnih presnojedcev je v primerjavi s prehrano naših presnojedih prednikov precej osiromašen E ↑presnojéd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sendvičárna -e ž (ȃ) gostinski lokal, kjer se streže s sendviči: Kavarne, sendvičarne, picerije, restavracije s hitro prehrano in menze bodo v okviru vladnega programa za boj proti debelosti morale povedati, koliko kalorij vsebuje njihova hrana E (↑)séndvič
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sestávljanje -a [səs in ses] s (á) - 1. glagolnik od sestavljati: sestavljanje naprave, stroja / za zdravo prehrano je pomembno pravilno sestavljanje jedilnika; sestavljanje učnega načrta, statuta, urnika / sestavljanje pisma mu je vzelo precej časa / sestavljanje leksikona, slovarja
- 2. lingv. tvorjenje (nove) besede iz podstave s predponami: sestavljanje glagolov
♦ fiz. sestavljanje hitrosti, sil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
signalizátor -ja m (ȃ) - 1. signalna naprava: kadar kdo vstopi v hišo, se sproži signalizator
- 2. knjiž. kar kaže, sporoča kako dejstvo, potrebo: velika količina te snovi v krvi je signalizator, da je treba spremeniti prehrano
- 3. redko signalist: delo signalizatorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sledljívost -i ž (í) dejstvo, da se čemu lahko sledi od izvora dalje: sledljivost mesa; sistem sledljivosti; Zelo je pomembno, da ta zakon ureja prehrano živali na način, da je sledljivost krme zagotovljena E ↑sledljív
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
spróti prisl. (ọ̑) - 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja, v kratkem času: vsako njegovo izjavo si je sproti zapisal; kar je zaslužil, je sproti zapravil / njemu se sproti podre vse, česar se loti; ona vse sproti pozabi
- 2. izraža istočasnost, vzporednost dejanja: med igranjem si je sproti izmišljal besedilo; govor so sproti prevajali v angleščino in nemščino; dopis je sestavljal sproti ob narekovanju / pil je pivo, sproti natočeno iz soda
// izraža redno, tekoče opravljanje dejanja: račune plačujemo sproti; o poteku akcije bodo sproti poročali; uči se sproti, če hočeš kaj znati / hrano so kupovali vsak dan sproti - 3. v zvezi z za izraža količino, mero, ki je potrebna, nujna: dobiti, imeti (denar, hrano) za sproti; oba zaslužita komaj za sproti; zaradi suše ni bilo vode niti za sproti
● zastar. obljublja, sproti pa drži figo hkrati, obenem; ekspr. po razočaranju v zakonu se je odločil, da bo živel samo še za sproti ne da bi mislil na prihodnost; prebrali so krompir za seme in za sproti za vsakdanjo prehrano; neskl. pril.: meso za sproti hranimo v hladilniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
tólšča -e [u̯š] ž (ọ́) - 1. trdna ali tekoča, v vodi netopna organska snov, ki se uporablja za človeško prehrano in v tehniki: meriti tolščo v mleku / rastlinska, živalska tolšča
- 2. trdna, mazava, v vodi netopna organska snov, pridobljena iz maščobnega tkiva; mast: kitova, zajčja tolšča
● na trebuhu se mu je nabrala tolšča plast podkožne maščobe; nar. stari polhi so v tolšči so debeli; ekspr. njegov obraz se utaplja v tolšči je zelo debel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
uravnáti -ám dov. (á ȃ) - 1. narediti, da pride kaj v ravno vrsto: uravnati zidake s pomočjo napete vrvice
// redko izravnati, poravnati: voda in ledeniki so uravnali višavje v planoto / uravnati steljo po vozu - 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: uravnati papir v pisalnem stroju / z roko uravnati ruto; uravnati si razmršene lase / z vijakom uravnati lego, nagib priprave
// narediti, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: uravnati izpahnjeno, zlomljeno kost - 3. redko urediti, izravnati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode; regulirati: uravnati hudournik / uravnati strugo
- 4. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: uravnati radijski aparat, uro / uravnati stroj na tri tisoč vrtljajev na minuto
- 5. narediti, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: uravnati dotok vode; uravnati temperaturo / pravilno uravnati prehrano
- 6. knjiž. naravnati, usmeriti: uravnati vse nitke v isto smer / uravnati topove na mesto / uravnati misli na kaj drugega
- 7. star. napotiti, usmeriti: uravnati begunce proti mestu; uravnati koga na glavno cesto
- 8. v zvezi s po narediti, da se kaj ravna po čem: uravnati svoj korak po njegovem / uravnati smer ladje po zvezdah
- 9. star. uskladiti: uravnati delo posameznikov / uravnati cene
- 10. zastar. urediti: uravnati komu dom / pred odhodom je še uravnal, kar je moral
● star. uravnati komu glavo, možgane narediti, da misli pametno, prav; zastar. vstal je in uravnal otrple ude naravnal, pretegnil
uravnáti se knjiž., v zvezi s po začeti se ravnati po čem: uravnati se po kakšnem načelu / ni se mogel uravnati po novih časih se jim prilagoditi
● zastar. uravnaj se in hitro pojdi obleci se, opravi se; zastar. uravnati se z nosačem za plačilo pogoditi se, sporazumeti se; zastar. ko so se udobno uravnali, je ugasnil luč namestili; zastar. uravnati se s sosedom zaradi meje pomiriti se
uravnán -a -o: uravnan potok; s tem je stvar uravnana; natančno, pravilno uravnan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
uravnotéženiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) uravnotéžena prehrána -e -e ž (ẹ̑, ā)
prehrana, ki daje človeku v optimalnih količinah in razmerjih vse potrebne hranljive snovi: uživati uravnoteženo prehrano; skrb za uravnoteženo prehrano; Naravni in učinkoviti način hujšanja je še vedno uravnotežena prehrana v kombinaciji s telesno dejavnostjo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zelenjádnica -e ž (ȃ) nav. mn., agr. rastlina, ki se uporablja za prehrano in se goji na vrtu ali na polju: gojiti, sejati zelenjadnice;
pridelovanje zelenjadnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zelenjáva -e ž (ȃ) - 1. rastline za prehrano, ki se gojijo na vrtu ali na polju: zelenjava dobro uspeva; gojiti, pridelovati zelenjavo; oskrbovati trg z zelenjavo; kuhana, posušena, sveža, uvela zelenjava; zamrznjena zelenjava; košara za zelenjavo; sadje in zelenjava / konzervirati, predelovati zelenjavo / gomoljasta, korenasta zelenjava / jušna zelenjava
- 2. ekspr. zelenje: oči je uprl v zelenjavo pod seboj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
živéti -ím nedov., žível (ẹ́ í) - 1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano
- 2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja; prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe; take živali ne živijo več / alge in glive živijo skupaj v obliki lišajev / v pravljicah nekoč je živel kralj
- 3. biti v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: njegov oče še živi; samo enkrat živimo / bolnik komaj še živi; ne more ne živeti ne umreti / ekspr. ta roža je skoraj suha, a živi / človek ne živi dolgo brez hrane in vode
// s prislovnim določilom biti v takem stanju glede na časovno trajanje od rojstva do smrti: človek živi povprečno sedemdeset let; živel je komaj leto dni; s pravilno prehrano bi živeli dalj časa / pri tej hiši dolgo živijo / enodnevnice živijo samo nekaj ur - 4. s prislovnim določilom biti, nahajati se kje kot v svojem življenjskem okolju: kamela živi v puščavi; raki živijo v potokih; na tem skalovju ne more živeti nobena rastlina rasti; Eskimi živijo daleč na severu
- 5. s prislovnim določilom imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: v tej vasi je živel njegov ded; živeti na deželi, v hribih, v mestu; ekspr.: živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši; živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju
// v tem stanovanju živijo tri generacije; živi pri teti stanuje; živi s starši - 6. s prislovnim določilom imeti določen življenjski način, določene življenjske razmere: živeti po načelih, po vesti; asketsko, brezskrbno, mirno, pošteno živeti / živeti v zakonu; samsko živeti / živeli so le ob kruhu in krompirju hranili so se le s kruhom in krompirjem; živeti v pomanjkanju, razkošju, revščini; tu ljudje dobro, udobno živijo; ekspr. razsipno živeti; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno
// kako živiš
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da je osebek v stanju, kot ga določa samostalnik: živeti v ljubezni; tisti teden je živela v pričakovanju obiska; živeti v velikem strahu; živeti v zmoti - 7. biti dejaven, delujoč: zgodaj je začel spolno živeti / politično, vsestransko živeti / kraj gospodarsko in kulturno živi / ekspr. društvo ne živi / ekspr. ta kraj živi je naseljen; v njem poteka gospodarska in kulturna dejavnost
- 8. biti v skupnosti s kom: žena ne živi več z možem; z njimi se da živeti; ne more živeti skupaj z njo
// ekspr., v zvezi s s, z imeti spolno razmerje, navadno za daljši čas: pol leta je živel z njo; živi z več moškimi / pog.: živela je z njim kar tako brez zakonske zveze; živita na koruzi skupno življenje moškega in ženske brez zakonske zveze - 9. ekspr., v zvezi s s, z biti dejavno, čustveno povezan s čim: zemljo naj obdeluje tisti, ki živi z njo / živeti z gorami, naravo / živi s knjigami
// navadno v zvezi z za porabljati v veliki meri svoje sposobnosti, čas za kaj: živeti za glasbo; živeti za otroke, za svoj poklic; star. živel bom le tebi zate - 10. imeti materialne možnosti za obstoj: na tej kmetiji ne more živeti; z invalidnino bo težko živeti; koliko zaslužiš? Toliko, da živim / živeti na tuje stroške, na škodo drugega
// v zvezi z od pridobivati materialna sredstva za preživljanje: živeli so od izdelovanja suhe robe; živeti od kmetijstva / knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja
// ta dežela živi od turizma / ekspr.: njegov duh živi od umetnosti; živeti od iluzij - 11. preh., pog. preživljati, vzdrževati: kdo bo živel ženo in otroke; živi se s tem, kar zasluži; s čim naj jih živi / publ. ta tovarna živi veliko ljudi
- 12. ekspr. vplivati, vzbujati zanimanje v kakem času: nekatere umetnine dolgo živijo / v svojih delih bo živel večno
// biti znan, uveljavljen: njegova glasba živi zunaj koncertnih dvoran; njegovo ime ne živi več - 13. ekspr. pojavljati se, obstajati: ljudsko ustvarjanje živi v kolektivu / ta dogodek še živi v ustnem izročilu; rokovnjači živijo samo še v pripovedkah; v našem spominu bo živel / v tej hiši živi sreča; v njem živi želja po uveljavljanju
- 14. preh., knjiž. v življenju uresničevati: filozofije ni samo predaval, ampak jo je tudi živel; pesnik pesem ustvari in živi / upora ni nikoli živel / kje je svet, ki smo ga živeli; čutili so, kot bi še enkrat živeli svojo preteklost doživljali
// z notranjim predmetom živeti svoje vsakdanje življenje - 15. ekspr., v medmetni rabi izraža slavljenje, poveličanje: naj živi predsednik; naj živi svoboda
● ekspr. ni vreden, da živi slab, ničvreden je; ekspr. ta portret kar živi daje vtis, kot da je upodobljena oseba živa, resnična; knjiž. plaz je pričal, da stena živi da se v njej nekaj dogaja; iron. ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela za življenje jima bo potrebna materialna osnova; ekspr. ali živiš na luni slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; ekspr. večkrat živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjo
živèč -éča -e: še živečemu avtorju izdati izbor njegovih del; na velikih ozemljih živeči narodi; svobodno živeča ženska; sam.: za tukaj živeče je to vsakdanji prizor
živét -a -o: predstava, ki ni bila igrana, ampak živeta; izrečene in živete resnice; prim. živel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
živílo -a s (í) nav. mn. vsaka od vrst stvari, ki se uporablja za prehrano ljudi: živila so se pokvarila;
konzervirati, predelovati živila;
obstojnost živil;
nadzor nad živili;
krompir, kruh, mleko in druga živila / živila živalskega izvora; shramba za živila; trgovina z živili
● zastar. brez živila ne moreš iti na izlet hrane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.