ad aliment. -- --
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
agab nesklonljivo, samostalnik ženskega spola biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájurvéda ájurvéde samostalnik ženskega spola [ájurvéda] 1. indijski nauk o zdravju, telesnem in duhovnem ravnovesju človeka, ki se vzpostavlja, ohranja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči, jogo1.1. tradicionalna indijska metoda zdravljenja, ki temelji na tem nauku
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Ayurweda iz stind. āyurveda- iz ā́yu ‛življenje’ + véda-, glej ↑vedeti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájurvéda -e ž (ȃ-ẹ́) tradicionalna hindujska metoda zdravljenja s posebno prehrano, zdravilnimi zelišči: živeti po načelih ajurvede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ájurvédski ájurvédska ájurvédsko pridevnik [ájurvétski] ETIMOLOGIJA: ↑ajurveda
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
amariška [amarȋška
![Navedene naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti so verjetne, vendar ne gotove. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik ženskega spolaplodovi tamarinde
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
angurka [angūrka
![Navedene naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti so verjetne, vendar ne gotove. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik ženskega spolalubenica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
aprovizácija -e ž (á) 1. zlasti v vojnem času organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami: aprovizacija z moko, mastjo in kurivom // pog. urad za tako preskrbovanje: mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano 2. življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje: dobiti, dostaviti aprovizacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
arbe nesklonljivo, samostalnik ženskega spola biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 4 pojavitve v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
argol nesklonljivo, samostalnik ženskega spola biblijsko vrsta štirinožne krilate živali, dovoljene za prehrano Judov; v sodobnem prevodu vrsta kobilice
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ark kmetija, ark središčeProsimo za mnenje o izrazu ark , ki se na področju živinoreje uporablja v zvezah ark kmetija in ark središče (tudi z različicami zapisa ark- , Ark- in ARK ) in označuje prizadevanje za ohranjanje in rejo nacionalnih avtohtonih pasem po Evropi. V projekt Evropske komisije ELBARN je že od leta 2010 vključena Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, ki kmetijam in središčem, npr. živalskemu vrtu, podeljuje status ark . Izraz ark je v slovenščino prevzet iz angleščine (npr. Ark farm , Ark net , Ark centre ). Gre za svetopisemski skrajšani izraz za Noetovo barko (ang. Noah's ark ), zato je v angleščini uveljavljen zapis z veliko začetnico. V nemščini in italijanščini se uporabljata izraza Arche in arca . Na Biotehniški fakulteti menijo, da je izraz ark ime statusa in da je "mednarodno prepoznaven, ker ga kot takega priznavajo tudi v okviru mreže ERFP (ang. European Regional Focal Point for Animal Genetic Resources ), ki deluje v okviru FAO (ang. Food and Agriculture Organisation ) in EAAP (ang. European Federation of Animal Science ). Sedež sekretariata ERFP deluje na Oddelku za zootehniko Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Kot take so ark kmetije in ark središča vključeni najmanj že od leta 2010 v najmanj dva dolgoročna programa varstva biotske raznovrstnosti (2010–2016, 2017–2023), ki sta uradna dokumenta Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS in sta dosegla precejšnjo prepoznavnost v Sloveniji, vsaj v našem kmetijskem prostoru". Izraza ark v slovenščini še ni. V križankah se pojavlja geslo arka , vendar gre najbrž za hrvatizem ( Noina arka ). Ali ark (oz. arka ) lahko kar tako uvedemo v slovenščino, da ohranimo prepoznavnost te dejavnosti? Če bi želeli ustrezen prevod, bi bila to lahko samo Noetova barka , saj je zgolj barka presplošno. Bi bilo v tem primeru ustrezno poimenovanje npr. noetova kmetija/središče ali kmetija/središče noetova barka ?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
arlijica [arlíjica
![Navedene naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti so verjetne, vendar ne gotove. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
(arlica) samostalnik ženskega spolanavadno množina plod drena; drenulja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
arliška [arlīška
![Navedene naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti so verjetne, vendar ne gotove. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik ženskega spolanavadno množina plod drena; drenulja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
avtotrófni organízem -ega -zma m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
badem [bādem]
samostalnik moškega spolamandeljnovo jedrce, mandelj
PRIMERJAJ: koldem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíldanje samostalnik srednjega spola1. pogovorno pridobivanje mišične mase z načrtno telesno vadbo in beljakovinsko bogato prehrano
2. pogovorno, ekspresivno načrtna krepitev, razvijanje česa 2.1 zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva razvijanje, nadgrajevanje, zlasti v računalniških igrah
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bíldati nedovršni glagol1. pogovorno pridobivati mišično maso z načrtno telesno vadbo in beljakovinsko bogato prehrano 1.1 pogovorno s takim pridobivanjem kaj krepiti, razvijati
2. pogovorno, ekspresivno načrtno krepiti, razvijati kaj 2.1 zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva razvijati, nadgrajevati, zlasti v računalniških igrah
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
biotín biotína samostalnik moškega spola [bijotín] iz biologije, iz farmacije vitamin skupine B, topen v vodi, ki se pojavlja zlasti v rumenjaku, jetrih, arašidih in pozitivno vpliva na celično rast, tvorbo, presnovo maščobnih kislin in aminokislin; SINONIMI: iz biologije, iz farmacije vitamin H
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. biotin, nem. Biotin) iz nlat. biotinum, kar je tvorjeno iz gr. biotḗ ‛življenje’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bobek [bobə̏k]
samostalnik moškega spolabobek![Podatek ni povsem zanesljiv. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bôdibílder in bodybuilder -ja [bôdibílder] m (ȏ-í) kdor si načrtno krepi mišice z ustreznimi vajami in posebno prehrano: poklicni bodibilder;
videti je kot bodibilder / mišičast bodibilder
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bôdibílder -ja
m kdor si načrtno krepi mišice z ustreznimi vajami in posebno prehrano![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
bôdibílding in bodybuilding -a [bôdibílding-] m (ȏ-ȋ) načrtna krepitev mišic z ustreznimi vajami in posebno prehrano: center za bodibilding / tekmovanje v bodibildingu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brinje [brȋnje]
samostalnik srednjega spola- brinove jagode
- brinovo grmovje; brinje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
brítev Frazemi s sestavino brítev:
brez brítve obríti kóga,
nabrúšen kot brítev,
óster kot brítev
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
bunjon [
![Naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti niso znane. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik moškega spolakumina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cepljenica [cẹ́pljenica]
samostalnik ženskega spolanavadno množina sad cepljenega drevesa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
citrona [citrọ̑na
![Navedene naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti so verjetne, vendar ne gotove. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik ženskega spolalimona, citrona
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
cvétni práh -ega prahú m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
čemáž čemáža tudi čémaž čémaža samostalnik moškega spola [čemáš čemáža] tudi [čémaš čémaža] 1. užitna rastlina s suličastimi listi in zvezdastimi belimi cvetovi v socvetju z vonjem po česnu; primerjaj lat. Allium ursinum; SINONIMI: divji česen, medvedji česen 1.1. ta rastlina, zlasti njeni listi, kot hrana, jed; SINONIMI: divji česen
ETIMOLOGIJA: < čremoš, sorodno hrv. srijȇmoš, srijȇmuš, srb. srȇmuš, rus. čeremšá, belorus. čaramšá < pslov. *čermъšь, *čermъša < ide. *kremus(i̯)o‑, *kermus(i̯)o‑, iz česar je še litov. kermùšė, angl. ramsons, bav. nem. Rams, gr. kremyon - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
češulja [češúlja]
samostalnik ženskega spola- grozd
- rdeče barvilo iz košeniljke; karmin
PRIMERJAJ: furmač, karmež
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dekstrín -a m
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
délo SSKJ² samostalnik srednjega spola
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
denaturírani sládkor -ega -órja m
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dietétik dietétika samostalnik moškega spola [dijetétik] strokovnjak za dietetiko; SINONIMI: dietolog
STALNE ZVEZE: klinični dietetik ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Diätetiker iz ↑dietetika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dietétika dietétike samostalnik ženskega spola [dijetétika] 1. dejavnost, ki se ukvarja z načrtovanjem ustreznega prehranjevanja posameznika, navadno bolnika, glede na njegovo zdravstveno stanje, prehranjevalne navade
STALNE ZVEZE: klinična dietetika ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Diätetik in nlat. (ars) diaetetica ‛veda o prehranjevanju’ iz gr. diaitētikḗ (téchnē), glej ↑dieta
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dlán Frazemi s sestavino dlán:
bíti kot na dláni,
bíti na dláni,
dlaní srbíjo kóga,
dlaní zasrbíjo kóga,
iméti srcé na dláni,
kàj je kot na dláni,
nosíti srcé na dláni,
vêlik kot dlán,
vêlik za dlán
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dôlžendolžán dôlžna -opridevniknavadno s prejemnikom v dajalniku neporavnan, neplačan
- kdo/kaj biti dolžen komu koliko česa
navadno s prejemnikom v dajalniku obvezan komu kaj izkazati, storiti
- kdo/kaj biti dolžen komu kaj
- , kdo/kaj biti dolžen komu kaj, koliko
zavezan ravnati skladno s predpisi
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dren2 [drȅn]
samostalnik moškega spolaplod drena; drenulja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
drenulja [drenúlja]
(drnulja) samostalnik ženskega spolaplod črnega trna; trnulja
PRIMERJAJ: grmulja, trnulja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
dristljivka [dristljȋvka]
(drstljivka) samostalnik ženskega spolanavadno množina jagoda mandragore
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
elend -a samostalnik moškega spola biblijsko jelenu podobna divja žival, dovoljena za prehrano Judov; v sodobnem prevodu antilopa
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 2 delih
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
ênocélični proteín -ega -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
FÁO -A m (ȃ) |Organizacija za prehrano in kmetijstvo|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
figica [fígica]
samostalnik ženskega spolanavadno množina majhna, nezrela smokva, figa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
frunča [frūnča]
samostalnik ženskega spola![Podatek ni povsem zanesljiv. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
plod brusnice![Podatek ni povsem zanesljiv. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
furír -ja m (í) voj., nekdaj podčastnik, ki skrbi za nastanitev in prehrano vojakov: furir polka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
glodavec [glọ́davǝc]
(glodalec) samostalnik moškega spolakdor gloda, glodavec
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
gravíden -dna -o prid. (ȋ) med., vet., navadno v ženskem spolu noseč, brej: skrbeti za pravilno prehrano gravidne žene;
gravidna žival
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
grmulja [grmúlja]
samostalnik ženskega spolanavadno množina plod črnega trna; trnulja
PRIMERJAJ: drenulja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
grozd [grȍzd grózda]
samostalnik moškega spolagrozd
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
grozdiče [grozdíče]
samostalnik srednjega spola- grozdna jagoda
- ribez
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
grozdje [grọ́zdje]
samostalnik srednjega spolagrozdje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
heterotrófni organízem -ega -zma m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
hrána -e ž (á) 1. kar sprejema organizem zaradi snovi, potrebnih za rast in obstoj, ali te snovi: dajati hrano otroku;
iskati, prebavljati, uživati hrano;
nasuti pticam hrane;
prijemati hrano z nožicami;
dolgo vzdrži brez hrane;
živali se hranijo z rastlinsko, živalsko hrano;
kašasta, tekoča hrana;
kuhana, surova hrana / lišaj je poglavitna hrana severnih jelenov; žganci so njegova najljubša hrana jed; madeži od hrane jedi, jestvin// kar je pripravljeno kot jed za redno dnevno uživanje: kuhati, pripravljati hrano; hoditi po hrano v menzo; gostilna je znana po dobri hrani; dietna, izdatna, kalorična hrana; lahka hrana lahko prebavljiva; težka hrana težko prebavljiva; domača, gostilniška, kmečka hrana; hrana za bolnike / hitra hrana ali hitro pripravljena hrana hrana v posebnih restavracijah, ki za pripravo ne zahteva veliko časa in ki se lahko vzame s seboj / dajati, nuditi stanovanje in hrano redne dnevne obroke hrane; imeti hrano pri starših; abonirati se na hrano; biti zadovoljen s hrano / ima neredno hrano prehrano / suha, topla hrana // kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi: preskrbeti hrano za zimo; nekatere države pridelajo dovolj hrane doma; promocija lokalne hrane; zaloge hrane / pripraviti hrano za na pot 2. ekspr. kar naj spodbuja, razvija: manjvrednostni občutek je lahko hrana za razne prestopke
● pog. dela ob svoji hrani delodajalec mu ne daje hrane; biti na hrani v gostilni uživati redne dnevne obroke hrane v gostilni; imeti koga na hrani dajati mu redne dnevne obroke hrane; ekspr. poskrbeti za duševno hrano ljudi za zadovoljevanje njihovih kulturnih potreb; ekspr. knjiga mora biti tvoja vsakdanja hrana vsak dan moraš brati, študirati
♦ biol. rastlinska hrana rudninske snovi, iz katerih rastlina gradi organske snovi; biol., kem. beljakovinska hrana; med. dietetična hrana; rib. talna hrana ki jo ribe dobijo na dnu ali v vodi; zračna hrana ki jo ribe dobijo iz zraka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
hudíč Frazemi s sestavino hudíč:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža,
báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde,
bíti od hudíča,
čŕn kot hudíč,
gŕd kot hudíč,
hudíč ni takó čŕn, kot,
iméti hudíča v sêbi,
íti [hudíču] v rìt,
íti k hudíču,
izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža,
izpúliti hudíču rép,
málanje hudíča na sténo,
málati hudíča na sténo,
ne báti se ne biríča ne hudíča,
ne báti se ne bogá ne hudíča,
ne báti se ne hudíča ne biríča,
ne báti se ne hudíča ne smŕti,
ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu,
ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga,
od hudíča,
pójdi [hudíču, vrágu] v rìt,
posláti kóga/kàj k hudíču,
pošíljati kóga/kàj k hudíču,
trísto hudíčev,
zapisáti se hudíču,
zgrábiti hudíča za róge
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
izníčiti se -im se
tudi zníčiti -im se
dovršni glagol,
glagol (dogodkovnega) premikanja kdo/kaj ukiniti se v smislu veljave, vrednosti
/S čudno prehrano/ se je /popolnoma/ izničil.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
jabolko [jábou̯ko]
samostalnik srednjega spolajabolko
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
jagoda [jágoda]
samostalnik ženskega spolajagoda
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
jedílen -lna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na uživanje hrane: žvenket jedilnega pribora in porcelana;
jedilni prostor;
jedilna posoda;
jedilno orodje / jedilni kot del prostora, urejen za serviranje hrane; miza, kotna klop in stoli za tak prostor; jedilni pribor pribor, ki ga sestavljajo žlica, vilice, nož in čajna žlička; jedilni servis sklede za juho in prikuho z globokimi, plitvimi in desertnimi krožniki, navadno za šest ali dvanajst oseb; jedilni vagon vagon, urejen za serviranje hrane potnikom2. ki se uporablja za prehrano, jed: jedilni krompir;
jedilna buča;
jedilna čokolada čokolada za kuhanje;
jedilno olje
♦ gastr. jedilna soda bel prah, ki se uporablja zlasti za rahljanje medenega in krhkega testa3. nanašajoč se na jedi, jestvine: jedilna omara;
jedilna shramba / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo
● ekspr. prilagoditi jedilni list letnemu času prehrano, jedi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
jedílnik -a m (ȋ) 1. seznam jedi za redne dnevne obroke: sestaviti jedilnik za cel teden / jedilnik gostije / prilagoditi jedilnik letnemu času prehrano, jedi; človek ima pester jedilnik hrano// seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo; jedilni list: listati po jedilniku 2. jedilni vagon: iti v jedilnik na zajtrk;
jedilniki in spalniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
jedrce [jédrce]
samostalnik srednjega spolajedrce
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
jedro [jédro]
samostalnik srednjega spolajedrce
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
jéšč jéšča jéšče pridevnik [jéšč] ETIMOLOGIJA: ↑jesti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kápusnica -e ž (ȃ) agr. kulturna rastlina, ki se goji zaradi listov ali omesenelega socvetja, stebla: saditi kapusnice;
pomen kapusnic za zimsko prehrano;
zelje, cvetača in druge kapusnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
klas [klȃs klasȗ]
samostalnik moškega spolaklas
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kmetíjstvo -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
koldem [
![Naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti niso znane. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
(kolden) samostalnik moškega spolamandljevo jedrce
PRIMERJAJ: badem
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kŕmna rastlína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kultúra -e ž (ȗ) 1. skupek dosežkov, vrednot človeške družbe kot rezultat človekovega delovanja, ustvarjanja: raziskovati stare kulture;
spomeniki izumrlih kultur;
stičišče dveh kultur;
antična, srednjeveška kultura;
evropska, orientalska kultura;
gotska, grška, rimska kultura / duhovna zlasti na področju miselnega ustvarjanja, materialna kultura zlasti na področju tehničnega ustvarjanja// človeško delovanje, ustvarjanje, katerega rezultat so ti dosežki, te vrednote: mešanje kultur na območju Evrope; razvoj novejših kultur; vplivi grške, rimske kulture; kultura in civilizacija 2. ed. dejavnost, ki obsega področje človekovega umskega, zlasti umetniškega delovanja, ustvarjanja: financiranje kulture in znanosti;
področje kulture;
skrbeti za hitrejši razvoj kulture / dom kulture / razvoj filmske, glasbene kulture / v socializmu sekretariat za prosveto in kulturo // dosežki te dejavnosti: ustvarjati kulturo; je dober poznavalec slovenske sodobne kulture; zanimanje za kulturo / publ. množična kultura namenjena širokemu krogu ljudi / poznavalci sodobne slovenske filmske, glasbene kulture 3. ed., navadno s prilastkom lastnost človeka glede na obvladanje, uporabljanje splošno veljavnih načel, norm, pravil pri vedenju, ravnanju: imeti zelo visoko kulturo;
ekspr. s takim vedenjem prav gotovo ne kažeš svoje kulture;
človek brez kulture / splošna kultura in razgledanost; pomanjkanje srčne kulture // s prilastkom lastnost človeka, družbe glede na obvladanje, uporabljanje delovnih načel, pravil, dosežkov določenih področij pri delu: ima visoko filmsko, gledališko, pevsko kulturo; uprizoritev tega dela zahteva izredno visoko govorno kulturo; igralec je presenetil z izrazito igralsko kulturo; zbori s precej visoko pevsko kulturo; tehniška kultura naših ljudi; prizadevanja za boljšo zdravstveno kulturo / kultura pesnikovega izraza; kultura mišljenja / kultura trgovanja še ni dovolj razvita 4. ed., v zvezi telesna kultura dejavnost, ki si prizadeva zlasti za razvijanje in ohranjevanje človekovih telesnih sposobnosti in zmogljivosti: posvetiti večjo skrb telesni kulturi;
ustvariti pogoje za razvoj telesne kulture;
doseči množičnost v telesni kulturi / visoka šola za telesno kulturo 5. agr. rastlina, ki se goji, prideluje za prehrano in (industrijsko) predelavo: menjavati kulture na istem zemljišču;
uvajati donosnejše kulture;
proti mrazu odporne kulture / jesenska kultura; krmne kulture; oljka in druge mediteranske kulture // gojenje take rastline: pospeševati kulturo bombaža; zemlja, primerna za kulturo riža 6. biol. umetno razmnoženi mikrobi, celice: kultura je negativna;
zasejati kulturo na novo gojišče;
čistost kulture // gojenje teh mikrobov, celic: preiskati kri, tkivo s kulturo
♦ arheol. belobrdska kultura materialna kultura južnih Slovanov zgodnjega srednjega veka; halštatska kultura; kesteljska kultura avarska in slovanska materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v Panoniji; ketlaška kultura materialna kultura zgodnjega srednjega veka s središčem v jugovzhodnih Alpah; latenska kultura; megalitska kultura; kultura žarnih grobišč; kultura mostiščarjev; etn. ljudska kultura materialna, družbena in duhovna kultura posameznega ljudstva, naroda; jezikosl. jezikovna kultura gojenje, razvijanje knjižnega jezika; lastnost koga glede na obvladanje jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kultúrna rastlína -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kultúrna rastlína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
kȗra2 -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
lešnik [lẹ́šnik]
samostalnik moškega spolalešnik
PRIMERJAJ: olešnik, orešnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
lòv lôva m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
mahovnica [mahọ̑vnica]
samostalnik ženskega spolajagoda dlakave mahovnice, LATINSKO: Vaccinium oxycoccos![Podatek ni povsem zanesljiv. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
malina [malína]
samostalnik ženskega spolanavadno množina plod maline, LATINSKO: Rubus idaeus
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
malinec [mālinǝc
![Navedene naglasne in/ali druge izgovorne značilnosti so verjetne, vendar ne gotove. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
]
samostalnik moškega spolanavadno množina robidnica
PRIMERJAJ: robida
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
mandelj [mándǝlj mándǝljna]
samostalnik moškega spolamandelj
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
marelica [marẹ̑lica]
samostalnik ženskega spolamarelica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
margaranovo jabolko [margaránovo jȃbou̯ko]
samostalniška zveza srednjega spolagranatno jabolko
PRIMERJAJ: margarana
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
martínovo martínovega samostalnik srednjega spola [martínovo] praznik ob godu svetega Martina 11. novembra, ko se po legendi mošt spremeni v novo vino
ETIMOLOGIJA: po svetem Martinu Tourskem (316–397), ki goduje 11. novembra
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
marvalana [marvalāna]
samostalnik ženskega spolanavadno množina mirabela
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
maščôba -e ž (ó) trdna ali tekoča, v vodi netopna organska snov, ki se uporablja za človeško prehrano in v tehniki: v tkivu se nabira maščoba;
iz maščob izdelovati milo;
bogat z maščobami / pražiti na maščobi masti, olju, maslu / plast podkožne maščobe / rastlinska, živalska maščoba; nav. mn. trda maščoba ki nastane z industrijskim utrjevanjem nenasičenih maščob z vodikom / maščoba plava po juhi
● ekspr. sama maščoba ga je zelo je debel
♦ kem. razgradnja maščob
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
maščôba -e
ž trdna ali tekoča, v vodi netopna organska snov, ki se uporablja za človeško prehrano in v tehniki![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
maščoba ► mašˈčoːba -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
mcdonaldizacija -e [məgdonaldizácija] ž (á) 1. širjenje ameriške verige restavracij s hitro prehrano: mcdonaldizacija je med evropskimi državami še najbolj prizanesla Portugalski 2. ekspr. prevzemanje zahodnega načina življenja in mišljenja v okviru globalizacije, ki ima za posledico poenotenje življenjskih slogov, kulturnih simbolov različnih narodov: mcdonaldizacija umetniških muzejev 3. ekspr. proces birokratizacije in racionalizacije dejavnosti, ki ima za posledico slabšo kakovost izdelkov, storitev: mcdonaldizacija visokega šolstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
míkoproteín -a m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
mirabelica [mirabẹ̑lica]
samostalnik ženskega spolanavadno množina sadež mirabele
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
múltivitamínski múltivitamínska múltivitamínsko pridevnik [múltivitamínski] ki vsebuje več različnih vitaminov
ETIMOLOGIJA: ↑multivitamin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
murba [mȗrba]
(murva) samostalnik ženskega spolamurvin plod; murva
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
murka [mūrka]
samostalnik ženskega spolakumara
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
mutsuPodatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog mutsuja samostalnik moškega spolaIZGOVOR: [mútsu], rodilnik [mútsuja]
ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nabíldan pridevnik1. pogovorno ki je pridobil mišično maso z načrtno telesno vadbo in beljakovinsko bogato prehrano 1.1 pogovorno ki je zaradi takega pridobivanja okrepljen, razvit
2. pogovorno, ekspresivno ki je načrtno okrepljen, razvit
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nabíldati dovršni glagol1. pogovorno pridobiti mišično maso z načrtno telesno vadbo in beljakovinsko bogato prehrano 1.1 pogovorno s takim pridobivanjem kaj okrepiti, razviti
2. pogovorno, ekspresivno načrtno okrepiti, razviti kaj 2.1 zlasti v publicističnih besedilih s področja računalništva razviti, nadgraditi sploh, zlasti v računalniških igrah
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
naturopát -a m (ȃ) kdor zdravi z naturopatijo: obiskal je naturopata, ki ga je seznanil z zdravo prehrano;
zdravnik in naturopat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nešplja [nẹ̑šplja]
samostalnik ženskega spolanavadno množina nešplja, tj. plod drevesa LATINSKO: Mespilus germanica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nèživílo nèživíla samostalnik srednjega spola [nèživílo] navadno v množini izdelek, ki se ne uporablja za prehrano ljudi
ETIMOLOGIJA: ↑ne + ↑živilo
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
níša -e ž (ī) 1. vdolbina v steni: zid krasi niša s kipom;
radiator je v okenski niši;
stranska oltarna niša // manjši stranski prostor kot del večjega prostora: zajtrkovati v jedilni niši; delovna, umivalna niša 2. navadno v zvezi tržna niša priložnost za prodajanje določenega izdelka, storitve, ki se še ne pojavlja na trgu: iskati, najti tržno nišo
♦ biol. (ekološka) niša prostor, način življenja posamezne živalske ali rastlinske vrste v združbi, zlasti glede na prehrano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
novina [novína]
samostalnik ženskega spola- nov sadež, pridelek
- novica
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
NutricevtikZanima me slovenski ustreznik za angleški termin nutraceutical oz. nutriceutical . Na spletu se pogosteje pojavlja oblika nutraceutical . Termin označuje snov, ki ima pozitivne učinke na zdravje in preprečuje ali zdravi bolezni. Našla sem potrditve za dve slovenski poimenovanji, in sicer nutracevtik in nutricevtik . Katero poimenovanje naj uporabim?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nutricioníst -a m (ȋ) strokovnjak za prehrano, prehrambenik: nutricionisti priporočajo pestro prehrano;
mnenja, nasveti, opozorila nutricionistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nutricioníst -a [ijo] m, člov. (ȋ) |strokovnjak za prehrano|nutricionístka -e [ijo] ž, člov. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nutricionístka -e ž (ȋ) strokovnjakinja za prehrano: na podlagi preiskav sta nutricionistka in osebni trener sestavila individualni program hujšanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
nutricíst -a m
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
obséden -a -o
povdk.od česa/s čim izraža, da se pri kom pojavlja nadležna misel, predstava, ki je ne more odpraviti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
olešnik [olẹ́šnik]
samostalnik moškega spolalešnik
PRIMERJAJ: lešnik, orešnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
oljbar [ọ̑ljbar]
(oljebar, oljibar, voljbar, voljebar, vojlibar) samostalnik moškega spolaoliva
PRIMERJAJ: oljika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
orešček [orẹ̑ščǝk]
samostalnik moškega spolamajhen oreh; orešček
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
orešnik [orẹ̑šnik]
samostalnik moškega spolalešnik
PRIMERJAJ: lešnik, olešnik
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
otvoríteljica samostalnik ženskega spolaženska, ki kaj slovesno začne, izroči v javno, splošno uporabo
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pás lákote pasú -- m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
penúša penúše samostalnik ženskega spola [penúša] 1. iz botanike rastlina z manjšimi belimi, rožnatimi ali vijoličastimi cvetovi v socvetju na vrhu stebla in navadno pernatimi listi; primerjaj lat. Cardamine 1.1. listi te rastline, zlasti kot začimba
STALNE ZVEZE: dlakava penuša, travniška penuša ETIMOLOGIJA: iz ↑pena zaradi značilne slinaste pene, ki jih spomladi naredijo ličinke žuželke navadne slinarice
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
penziọ̑n -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
piškótek piškótka samostalnik moškega spola [piškótək] 1. navadno ekspresivno piškot, zlasti manjši
2. navadno v množini podatek o identifikaciji, nastavitvah uporabnika, ki ga spletni brskalnik shrani za nadaljnjo uporabo spletnega mesta
ETIMOLOGIJA: ↑piškot
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Ploščati kruhAngleški termin flatbread obsega vse tanke kruhe, ki pa niso nujno nekvašeni, od mehiških tortilj do indijskih čapatijev , nanov in drugih kruhov take oblike. Mlinec sicer po razlagi v SSKJ2 'pecivo iz tanko razvaljanega, navadno nekvašenega testa' najbolj ustreza angleškemu terminu flatbread , a je v Sloveniji pomensko preveč povezan s čisto določeno jedjo, in dvomim, da je prava nadpomenka. Kako bi torej v slovenščini najustrezneje poimenovali flatbread , saj ti kruhi pri nas niso več nekaj eksotičnega?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pokváriti -im
dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj narediti kaj slabše, neuporabno
/Z nepravilnim ravnanjem/ je pokvaril stroj.
2.
kdo/kaj narediti kaj manj popolno, dovršeno
Stavbe so pokvarile naravo na obronku gozda.
3.
kdo/kaj narediti koga/kaj zlasti moralno slabega
Slaba družba ga je pokvarila.
4.
kdo/kaj povzročiti kaj manj ugodno, uspešno
/S svojim ravnanjem/ (ji) je pokvaril življenje.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
posíp posípa samostalnik moškega spola [posíp] 1. razporejanje snovi v delcih, prahu po površini s spuščanjem, tresenjem
2. snov v delcih, prahu, ki se s spuščanjem, tresenjem razporeja po površini2.1. tanka plast take ali podobne snovi, razporejene po površini
ETIMOLOGIJA: ↑posipati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
povérjenik -a m (ẹ̑) 1. kdor (ljubiteljsko) zbira naročnike, predplačnike: knjige, revije dobivajo po poverjenikih;
poverjenik Slovenske matice;
bil je poverjenik za mladinski tisk na šoli / bil je poverjenik partizanov zaupnik2. med narodnoosvobodilnim bojem član poverjeništva: posvet poverjenikov // vodja poverjeništva: poverjenik za finance, kmetijstvo in prehrano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
práse Frazemi s sestavino práse:
bíti trínajsto práse,
kot trínajsto práse,
trínajsto práse
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prášič prašíča samostalnik moškega spola [prášič] 1. domača žival z rilcem, valjastim trupom, ščetinasto kožo in krajšim ožjim repom; primerjaj lat. Sus scrofa domestica; SINONIMI: neformalno prase, neformalno prasec, ekspresivno pujs 1.2. meso te živali kot hrana, jed; SINONIMI: neformalno, ekspresivno prase, ekspresivno pujs, ekspresivno pujsek
2. znamenje kitajskega horoskopa med psom in podgano2.1. kdor je rojen v tem znamenju
3. slabšalno kdor je umazan, zanikrn ali se mu to pripisuje; SINONIMI: neformalno, slabšalno prasec, slabšalno pujs
4. slabšalno kdor ima negativne, nesprejemljive moralne lastnosti ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno podgana, neformalno, slabšalno prase, neformalno, slabšalno prasec, neformalno, slabšalno prasica, slabšalno pujs
STALNE ZVEZE: divji prašič, krškopoljski prašič, vietnamski prašič FRAZEOLOGIJA: cviliti kot prašič, debel kot prašič, jesti kot prašič, prašič pri koritu, zaklati kot prašiča koga, Ni ga tiča čez prašiča. ETIMOLOGIJA: = hrv. pràščić < pslov. *porsьčit'ь iz ↑prasec - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Predstavnik Lionsov ... različice
Ali je pravilno pisati predstavnik lionsev ali predstavnik Lionsev?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prehrámbenik -a m (ȃ) 1. podjetnik ali podjetje, ki se ukvarja s prodajo prehrambenih izdelkov: vrednost delnic švicarskega prehrambenika je padla;
pivovarji, trgovci in prehrambeniki 2. strokovnjak za prehrano: nasveti prehrambenikov;
veterinarji, zdravniki in prehrambeniki / društvo prehrambenikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prehrámbenik -a
m strokovnjak za prehrano![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
prehrámbna rastlína -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prehrána -e ž (ā) kar se potrebuje zlasti za prehranjevanje ljudi; hrana: preskrbeti prehrano za zimo;
stroški za prehrano / paziti na prehrano otrok / dietična prehrana; umetna prehrana; uravnotežena prehrana ki daje človeku v optimalnih količinah in razmerjih vse potrebne hranljive snovi// prehranjevanje, hranjenje2: dopolnilna prehrana delavcev; organizirati množično prehrano / družbena prehrana delavcev prehrana, ki jo organizira podjetje, krajevna skupnost ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prehrána -e
ž kar omogoča, da kdo dobi, uživa hrano
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
prehránski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prehrano: slovenske prehranske posebnosti / prehranske razmere v deželi // publ. živilski: poraba prehranskih proizvodov / prehranska industrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Prekinitveni postPri pisanju strokovnega članka s področja medicine smo naleteli na težavo, kako v slovenščini poimenovati angleški termin intermittent fasting . Gre za vzorec prehranjevanja, pri katerem se izmenjujeta obdobji postenja in hranjenja, kar telesu omogoča, da za vir energije občasno uporablja energijo iz lastnih zalog. V strokovnih besedilih se termin pri nas doslej ni pojavljal, je pa kar veliko pojavitev v poljudnih besedilih. Zanima nas, ali je ustreznejše poimenovanje prekinitveno postenje ali prekinitveni post .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
pridelek [pridẹ̑lǝk]
samostalnik moškega spolapridelek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prosó prosá samostalnik srednjega spola [prosó] 1. kulturna rastlina z lati, sestavljenimi iz pecljatih klaskov; primerjaj lat. Panicum miliaceum 1.1. zrna te rastline kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: gorenjsko proso, kornberško proso, perujsko proso, prekmursko proso ETIMOLOGIJA: = cslov. proso, hrv., srb. prȍso, rus. próso, češ. proso < pslov. *proso, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prvina1 [prvína]
samostalnik ženskega spolakar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu; prvina
PRIMERJAJ: prvotina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
prvotina [prvotína]
samostalnik ženskega spolakar se prvo od posamezne vrste pridela v kakem letu; prvina
PRIMERJAJ: prvina1
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
puhla repa [púhla rẹ́pa]
samostalniška zveza ženskega spolapuhla repa
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
rakún rakúna samostalnik moškega spola [rakún] manjša zver s sivim kožuhom, košatim progastim repom in črno liso pod očmi, ki živi v Severni Ameriki; primerjaj lat. Procyon lotor
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. raccoon iz algonk. ärähkun iz ärähkuněm ‛praska z rokami’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Rastlinsko kmetijstvoNa vas se obračamo glede slovenskega poimenovanja angleškega termina plant-based agriculture , ki označuje obliko kmetijstva, pri katerem je proizvodnja rastlin namenjena izključno za prehrano ljudi. To pomeni, da se na njivah pridelujejo le rastline za človeške potrebe in ne za živalske, kot je npr. proizvodnja krme. Tovrstna kmetijska proizvodnja obsega širok spekter dejavnosti, povezanih s pridelavo različnih rastlinskih pridelkov, in je v zadnjem času postala zelo priljubljena predvsem zaradi svojih potencialnih koristi za okolje, zdravje in dobrobit živali. V angleščini se pojavlja tudi termin vegan agriculture .
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Razlaga besed »presnojedec«, »nemesojedec«, »vegan« in »vegetarijanec«Beseda presnojedec je ustreznica za besedo vegan(ec), vegetarijanec pa za besedo nemesojedec. Se s tem strinjate?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
rìt Frazemi s sestavino rìt:
bíti kómu za rítjo,
bíti kot rìt in srájca,
bíti tího kot rìt,
bíti v ríti,
bŕcniti kóga v rìt,
dáti [jíh] kómu po ríti,
dáti kómu bŕco [v rìt],
dáti kómu [êno] po ríti,
dobíti bŕco [v rìt],
dobíti jíh po ríti,
dobíti žúlje na ríti,
hodíti okóli ríti v váržet,
hodíti okóli ríti v žêp,
iméti mévlje v ríti,
iméti sršéne v ríti,
íti [hudíču] v rìt,
íti okóli ríti v žêp,
izprašíti kómu rìt,
kúzla skáče v rìt kómu,
lahkó me kúšnete na rìt,
lésti kómu v rìt,
lézenje v rìt,
naložíti [jíh] kómu po ríti,
okóli ríti v váržet,
okóli ríti v žêp,
píši me v rìt,
píšmevrìt,
po ríti bi biló tréba kóga,
pójdi [hudíču, vrágu] v rìt,
práskati se po ríti,
príti okóli ríti v žêp,
sprána rìt,
státi kómu za rítjo,
súniti kóga v rìt,
svetíti se kot púmpeževa rìt,
temà kàkor v ríti,
vsè k ríti prinêsti kómu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
rodovítno zemljíšče -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
rožič [rožȉč]
samostalnik moškega spolasad rožičevca; rožič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sad [sȃd sadȗ]
samostalnik moškega spolaplod, sad
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sadje [sádje]
samostalnik srednjega spolasadje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sadjevina [sadjevína]
samostalnik ženskega spolaraznovrstno sadje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Samonikla rastlinaNa vas se obračam s strokovno dilemo glede uporabe termina samonikla rastlina oziroma prosto rastoča rastlina . V okviru ciljnega raziskovalnega projekta o obvladovanju plodove vinske mušice pripravljamo strokovna priporočila in smo naleteli na težavo v zvezi z zgoraj navedenim terminom. Plodova vinska mušica je namreč škodljivka, ki napada gojene, kmetijske, predvsem sadne rastline. Prav tako pa je navzoča tudi na gostiteljskih rastlinah, ki rastejo v gozdu, to so rastline, ki niso gojene in so se zasadile same. Ni jih posadil človek in jih tudi ne neguje. Te rastline smo poimenovali s skupnim izrazom samonikle rastline , kar je po mojem mnenju v skladu s SSKJ2 popolnoma primeren izraz. Na Ministrstvu za kmetijstvo pa so nam svetovali, naj izraz samonikle rastline zamenjamo s prosto rastočimi rastlinami . Menim, da so vse rastline, ki rastejo na prostem, prosto rastoče (morda se to piše celo skupaj?). Tega izraza ne najdem v SSKJ2. Prosim vas za pomoč – kaj je strokovno in slovnično pravilno?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
selzadke [sẹ̄lzadka]
ali [selzādka]
plod skorša, LATINSKO: Sorbus domestica, ali breke, LATINSKO: Sorbus torminalis![Podatek ni povsem zanesljiv. nepopoln podatek](/Content/Site/img/ikona-vprasaj.png)
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sestávljanje -a [səstau̯ljanje in sestau̯ljanje] s (á) 1. glagolnik od sestavljati: sestavljanje naprave, stroja / za zdravo prehrano je pomembno pravilno sestavljanje jedilnika; sestavljanje učnega načrta, statuta, urnika / sestavljanje pisma mu je vzelo precej časa / sestavljanje leksikona, slovarja 2. jezikosl. tvorjenje (nove) besede iz podstave s predponami: sestavljanje glagolov
♦ fiz. sestavljanje hitrosti, sil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sêstra-esamostalnik ženskega spolaženska oseba v razmerju do drugih otrok svojih staršev
- sestra koga
- , sestra kdo/kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
signalizátor -ja m (ȃ) 1. signalna naprava: kadar kdo vstopi v hišo, se sproži signalizator 2. knjiž. kar kaže, sporoča kako dejstvo, potrebo: velika količina te snovi v krvi je signalizator, da je treba spremeniti prehrano 3. zastar. signalist: delo signalizatorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sílos -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sírotka sírotke samostalnik ženskega spola [sírotka] tekočina, ki kot stranski produkt ostane pri izdelavi sira, skute
STALNE ZVEZE: sekundarna sirotka ETIMOLOGIJA: = hrv. sȉrutka < pslov. *syrǫtъka, glej ↑siriti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
slivica [slívica]
samostalnik ženskega spolaplod črnega trna, LATINSKO: Prunus spinosa; trnulja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sočiva [sočȋva]
samostalnik ženskega spolasočivje, zelenjava
PRIMERJAJ: sočivje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
sočivje [sočȋvje]
samostalnik srednjega spolasočivje, zelenjava
PRIMERJAJ: sočiva
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
spróti prisl. (ọ̑) 1. izraža, da se dejanje zgodi brez odlašanja, v kratkem času: vsako njegovo izjavo si je sproti zapisal;
kar je zaslužil, je sproti zapravil / njemu se sproti podre vse, česar se loti; ona vse sproti pozabi 2. izraža istočasnost, vzporednost dejanja: med igranjem si je sproti izmišljal besedilo;
govor so sproti prevajali v angleščino in nemščino;
dopis je sestavljal sproti ob narekovanju / pil je pivo, sproti natočeno iz soda // izraža redno, tekoče opravljanje dejanja: račune plačujemo sproti; o poteku akcije bodo sproti poročali; uči se sproti, če hočeš kaj znati / hrano so kupovali vsak dan sproti 3. v zvezi z za izraža količino, mero, ki je potrebna, nujna: dobiti, imeti (denar, hrano) za sproti;
oba zaslužita komaj za sproti;
zaradi suše ni bilo vode niti za sproti
● zastar. obljublja, sproti pa drži figo hkrati, obenem; ekspr. po razočaranju v zakonu se je odločil, da bo živel samo še za sproti ne da bi mislil na prihodnost; prebrali so krompir za seme in za sproti za vsakdanjo prehrano; meso za sproti hranimo v hladilniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
stročje [strọ́čje]
samostalnik srednjega spolastročje
PRIMERJAJ: strok
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
strok [strȍk]
samostalnik moškega spolastrok
PRIMERJAJ: stročje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
stróški za prehráno med délom stróškov -- -- -- -- m
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Sveženj izdelkovKako bi pravilno slovensko prevedli angleško besedo bundle ? Na to besedo naletimo pri spletni prodaji. Gre za dva približno istovrstna izdelka (tudi podobne cene), ki sta pakirana skupaj (zlepljena ali ovita v folijo ali speta z vezico ali v enotnem kartonastem pakiranju). Pogosto gre za dve različni blagovni znamki, ki sta pakirani skupaj. Pojem je novost v preskrbovalni verigi in je bil šele pred kratkim definiran. Zanima me poimenovanje tovrstnih pakiranj pri globalni spletni prodaji, kjer prihaja do tovrstne situacije. Za mnenje sem vprašala tudi dva večja slovenska trgovca, kjer so mi odgovorili, da se s takšno situacijo še niso srečali in podali nekaj predlogov, ki se mi ne zdijo ustrezni. Prav tako sem za mnenje vprašala slovenistko, s katero pogosto sodelujemo, in njen predlog je sveženj in prodaja v svežnju . Vendar tudi ona ni povsem prepričana, če je prevod ustrezen in ne želi, da bi se prekrival s poimenovanjem sveženj v bančništvu.
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
Števnost: »študijsko gradivo« ali »študijska gradiva«?
Zanima me, katera formulacija je pravilnejša:
- knjižnica študijskega gradiva
ali
- knjižnica študijskih gradiv
Gre za poseben knjižnični razdelek, v katerem se nahaja več vrst gradiv(a) – knjižno, avdiovizualno, elektronski viri itd.
Torej vprašanje se nanaša na samostalnik gradivo in ali je v tem primeru lahko števen oziroma ali je smiselno, da bi bil.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
tôlšča -e [tou̯šča] ž (ó) 1. trdna ali tekoča, v vodi netopna organska snov, ki se uporablja za človeško prehrano in v tehniki: meriti tolščo v mleku / rastlinska, živalska tolšča 2. trdna, mazava, v vodi netopna organska snov, pridobljena iz maščobnega tkiva; mast: kitova, zajčja tolšča
● na trebuhu se mu je nabrala tolšča plast podkožne maščobe; nar. stari polhi so v tolšči so debeli; ekspr. njegov obraz se utaplja v tolšči je zelo debel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
trgovína-esamostalnik ženskega spolagospodarska dejavnost
- trgovina česa
- , trgovina s čim/kom
- , trgovina v/na čem, kje
- , trgovina za kaj/koga
prostor za prodajo in kupovanje
- trgovina česa
- , trgovina s čim
- , trgovina v/na čem, kje
- , trgovina za koga/kaj
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
trnulja [trnúlja]
samostalnik ženskega spolanavadno množina plod črnega trna; trnulja
PRIMERJAJ: drenulja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
turístično sredíšče -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
uràd-ádasamostalnik moškega spolaslužba ustanove, organizacije za urejanje in opravljanje določenih nalog
- urad koga/česa
- , urad za kaj/koga
- , urad pri čem, kje
navadno s prilastkom podjetje, agencija
- urad za kaj
- , urad s čim/kom
poslopje, prostor določenih služb
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
uravnáti -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, da pride kaj v ravno vrsto: uravnati zidake s pomočjo napete vrvice // izravnati, poravnati: voda in ledeniki so uravnali višavje v planoto / uravnati steljo po vozu 2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: uravnati papir v pisalnem stroju / z roko uravnati ruto; uravnati si razmršene lase / z vijakom uravnati lego, nagib priprave // narediti, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: uravnati izpahnjeno, zlomljeno kost 3. urediti, izravnati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode; regulirati: uravnati hudournik / uravnati strugo 4. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: uravnati radijski aparat, uro / uravnati stroj na tri tisoč vrtljajev na minuto 5. narediti, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: uravnati dotok vode;
uravnati temperaturo / pravilno uravnati prehrano 6. knjiž. naravnati, usmeriti: uravnati vse nitke v isto smer / uravnati topove na mesto / uravnati misli na kaj drugega 7. star. napotiti, usmeriti: uravnati begunce proti mestu;
uravnati koga na glavno cesto 8. v zvezi s po narediti, da se kaj ravna po čem: uravnati svoj korak po njegovem / uravnati smer ladje po zvezdah 9. star. uskladiti: uravnati delo posameznikov / uravnati cene 10. zastar. urediti: uravnati komu dom / pred odhodom je še uravnal, kar je moral
● star. uravnati komu glavo, možgane narediti, da misli pametno, prav; zastar. vstal je in uravnal otrple ude naravnal, pretegniluravnáti se knjiž., v zvezi s po
začeti se ravnati po čem: uravnati se po kakšnem načelu / ni se mogel uravnati po novih časih se jim prilagoditi
● zastar. uravnaj se in hitro pojdi obleci se, opravi se; zastar. uravnati se z nosačem za plačilo pogoditi se, sporazumeti se; zastar. ko so se udobno uravnali, je ugasnil luč namestili; zastar. uravnati se s sosedom zaradi meje pomiriti se
uravnán -a -o:
uravnan potok; s tem je stvar uravnana; natančno, pravilno uravnan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
uravnáti -ám
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj narediti ravno kaj v kaj / po čem
Uravnali so (jim) parcelo.
2.
kdo/kaj dati kaj v naraven/pravilen položaj v/na kom/čem
Uravnal (mu) je izpahnjeno koleno v prvotni položaj.
3.
kdo/kaj pravilno usmeriti kaj
Uravna uro /po srednjeevropskem času/.
4.
kdo/kaj ustrezno naravnati kaj
/Razumno/ uravnajo dotok vode.
5.
iz medicine kdo/kaj pravilno usmeriti kaj
Uravnali so rojstva v državi.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
užítne rastlíne -ih -ín ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vegánski vegánska vegánsko pridevnik [vegánski] ETIMOLOGIJA: ↑vegan
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
verdača [verdáča]
samostalnik ženskega spolanavadno množina zelena sliva
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
vrtnina [vrtnína]
samostalnik ženskega spolazelenjava, ki se goji na vrtu; povrtnina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zelenjádnica zelenjádnice samostalnik ženskega spola [zelenjádnica] 1. navadno v množini, iz agronomije kulturna rastlina, namenjena za prehrano, ki se goji na vrtu, polju1.1. ta rastlina kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: iz zelenjad ‛zelenjava’, iz ↑zelen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zelenjádnica -e ž (ȃ) nav. mn., agr. rastlina, ki se uporablja za prehrano in se goji na vrtu ali na polju: gojiti, sejati zelenjadnice;
pridelovanje zelenjadnic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zelenjáva -e ž (ȃ) 1. rastline za prehrano, ki se gojijo na vrtu ali na polju: zelenjava dobro uspeva;
gojiti, pridelovati zelenjavo;
oskrbovati trg z zelenjavo;
kuhana, posušena, sveža, uvela zelenjava;
zamrznjena zelenjava;
košara za zelenjavo;
sadje in zelenjava / konzervirati, predelovati zelenjavo / gomoljasta, korenasta zelenjava / jušna zelenjava 2. ekspr. zelenje: oči je uprl v zelenjavo pod seboj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zelenjáva -e
ž rastline za prehrano, ki se gojijo na vrtu ali na polju![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024
zobrinica [zobrínica]
(zobrinca) samostalnik ženskega spolanavadno množina posušena grozdna jagoda; rozina
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zrnce [zŕnce]
samostalnik srednjega spolamajhno zrno, jedro; zrnce; jedrce
PRIMERJAJ: pukšino zrnce
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zrnje [zŕnje]
samostalnik srednjega spolazrnje
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
zŕno -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
žíto -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
živéti -ím nedov., žível (ẹ́ í) 1. imeti sposobnost presnavljanja, rasti, razmnoževanja: previsoka temperatura bi uničila vse, kar živi / kar živi, potrebuje hrano 2. biti navzoč v stvarnosti kot živo bitje: v preteklosti so živela nenavadna bitja;
prednik človeka je živel ob koncu ledene dobe;
take živali ne živijo več / alge in glive živijo skupaj v obliki lišajev / v pravljicah nekoč je živel kralj 3. biti v stanju, v katerem potekajo življenjski procesi: njegov oče še živi;
samo enkrat živimo / bolnik komaj še živi; ne more ne živeti ne umreti / ekspr. ta roža je skoraj suha, a živi / človek ne živi dolgo brez hrane in vode // s prislovnim določilom biti v takem stanju glede na časovno trajanje od rojstva do smrti: človek živi povprečno sedemdeset let; živel je komaj leto dni; s pravilno prehrano bi živeli dalj časa / pri tej hiši dolgo živijo / enodnevnice živijo samo nekaj ur 4. s prislovnim določilom biti, nahajati se kje kot v svojem življenjskem okolju: kamela živi v puščavi;
raki živijo v potokih;
na tem skalovju ne more živeti nobena rastlina rasti;
Eskimi živijo daleč na severu 5. s prislovnim določilom imeti kje bivališče, zlasti za daljši čas: v tej vasi je živel njegov ded;
živeti na deželi, v hribih, v mestu;
ekspr.: živeti pod tujo streho v tujem stanovanju, tuji hiši;
živeti bogu za hrbtom v oddaljenem, zakotnem kraju / v tem stanovanju živijo tri generacije; živi pri teti stanuje; živi s starši 6. s prislovnim določilom imeti določen življenjski način, določene življenjske razmere: živeti po načelih, po vesti;
asketsko, brezskrbno, mirno, pošteno živeti / živeti v zakonu; samsko živeti / živeli so le ob kruhu in krompirju hranili so se le s kruhom in krompirjem; živeti v pomanjkanju, razkošju, revščini; tu ljudje dobro, udobno živijo; ekspr. razsipno živeti; bibl. živeti kot lilija na polju brez skrbi za hrano, obleko; živi kot ptiček na veji svobodno, brezskrbno / kako živiš // z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža, da je osebek v stanju, kot ga določa samostalnik: živeti v ljubezni; tisti teden je živela v pričakovanju obiska; živeti v velikem strahu; živeti v zmoti 7. biti dejaven, delujoč: zgodaj je začel spolno živeti / politično, vsestransko živeti / kraj gospodarsko in kulturno živi / ekspr. društvo ne živi / ekspr. ta kraj živi je naseljen; v njem poteka gospodarska in kulturna dejavnost8. biti v skupnosti s kom: žena ne živi več z možem;
z njimi se da živeti;
ne more živeti skupaj z njo // ekspr., v zvezi s s, z imeti spolno razmerje, navadno za daljši čas: pol leta je živel z njo; živi z več moškimi / pog.: živela je z njim kar tako brez zakonske zveze; živita na koruzi skupno življenje brez zakonske zveze9. ekspr., v zvezi s s, z biti dejavno, čustveno povezan s čim: zemljo naj obdeluje tisti, ki živi z njo / živeti z gorami, naravo / živi s knjigami // navadno v zvezi z za porabljati v veliki meri svoje sposobnosti, čas za kaj: živeti za glasbo; živeti za otroke, za svoj poklic; star. živel bom le tebi zate10. imeti materialne možnosti za obstoj: na tej kmetiji ne more živeti;
z invalidnino bo težko živeti;
koliko zaslužiš? Toliko, da živim / živeti na tuje stroške, na škodo drugega // v zvezi z od pridobivati materialna sredstva za preživljanje: živeli so od izdelovanja suhe robe; živeti od kmetijstva / knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja / ta dežela živi od turizma / ekspr.: njegov duh živi od umetnosti; živeti od iluzij 11. preh., pog. preživljati, vzdrževati: kdo bo živel ženo in otroke;
živi se s tem, kar zasluži;
s čim naj jih živi / publ. ta tovarna živi veliko ljudi 12. ekspr. vplivati, vzbujati zanimanje v kakem času: nekatere umetnine dolgo živijo / v svojih delih bo živel večno // biti znan, uveljavljen: njegova glasba živi zunaj koncertnih dvoran; njegovo ime ne živi več 13. ekspr. pojavljati se, obstajati: ljudsko ustvarjanje živi v kolektivu / ta dogodek še živi v ustnem izročilu; rokovnjači živijo samo še v pripovedkah; v našem spominu bo živel / v tej hiši živi sreča; v njem živi želja po uveljavljanju 14. preh., knjiž. v življenju uresničevati: filozofije ni samo predaval, ampak jo je tudi živel;
pesnik pesem ustvari in živi / upora ni nikoli živel / kje je svet, ki smo ga živeli; čutili so, kot bi še enkrat živeli svojo preteklost doživljali / z notranjim predmetom živeti svoje vsakdanje življenje 15. ekspr., v medmetni rabi izraža slavljenje, poveličanje: naj živi predsednik;
naj živi svoboda
● ekspr. ni vreden, da živi slab, ničvreden je; ekspr. ta portret kar živi daje vtis, kot da je upodobljena oseba živa, resnična; knjiž. plaz je pričal, da stena živi da se v njej nekaj dogaja; iron. ne vem, če bosta lahko samo od ljubezni živela za življenje jima bo potrebna materialna osnova; ekspr. ali živiš na luni slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; ekspr. večkrat živi v oblakih se ukvarja s stvarmi, premišlja o stvareh, ki so neizvedljive, zelo odmaknjene od stvarnega, konkretnega življenja; ekspr. živeti v senci biti neopažen, nepomemben; ekspr. živeti v senci smrti biti v nenehni smrtni nevarnosti; ekspr. živeti iz rok v usta sproti porabiti zasluženo; bibl. človek ne živi samo od kruha človeka ne zadovoljijo samo materialne dobrine; šalj. kdor dolgo kašlja, dolgo živi vsaka bolezen se ne konča s smrtjoživèč -éča -e:
še živečemu avtorju izdati izbor njegovih del; na velikih ozemljih živeči narodi; svobodno živeča ženska; sam.: za tukaj živeče je to vsakdanji prizor
živét -a -o:
predstava, ki ni bila igrana, ampak živeta; izrečene in živete resnice;
prim. živel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
živílo -a s (í) nav. mn. vsaka od vrst stvari, ki se uporablja za prehrano ljudi: živila so se pokvarila;
konzervirati, predelovati živila;
obstojnost živil;
nadzor nad živili;
krompir, kruh, mleko in druga živila / živila živalskega izvora; shramba za živila; trgovina z živili
● zastar. brez živila ne moreš iti na izlet hrane
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.
živinorêja -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.