Tiskanje

sadístičen sadístična sadístično pridevnik [sadístičən]

1.

ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega

1.1.

2.

ekspresivno ki je neprizanesljiv, neusmiljen

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. sadistisch, glej ↑sadizem

aneksíja aneksíje samostalnik ženskega spola [aneksíja]

enostranska, nesporazumna priključitev tujega ozemlja lastni državi

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Annexion iz frc. annexion ‛priključitev’, glej ↑anektirati

čistúnski čistúnska čistúnsko pridevnik [čistúnski]

1.

navadno slabšalno ki si pretirano prizadeva za upoštevanje ustaljenih, želenih norm in ne odobrava odstopov, zlasti novosti, zunanjih vplivov; SINONIMI: navadno slabšalno purističen

1.1.

navadno slabšalno

;

SINONIMI:

navadno slabšalno purističen

2.

ekspresivno ki pretirano skrbi za čistočo, higieno, red

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: ↑čistun

depresíja depresíje samostalnik ženskega spola [depresíja]

1.

duševna motnja, za katero so značilni dolgotrajna izrazita potrtost, otopelost, nizko samovrednotenje, pomanjkanje notranjih spodbud

2.

slabo duševno počutje, razpoloženje

3.

iz geografije del kopnega, ki leži nižje od morske gladine

4.

iz ekonomije obdobje večjega in dalj časa trajajočega upadanja gospodarske aktivnosti, ki nastopi po krizi

5.

iz meteorologije območje nizkega zračnega tlaka

STALNE ZVEZE: manična depresija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Depression, frc. dépression iz lat. depressiō ‛tlačenje, pogrezanje, potopitev’ iz dēprimere ‛tlačiti, pogrezati, potopiti’ - več ...

podedováti podedújem in podédovati podédujem dovršni glagol [podedováti] in [podédovati]

1.

dobiti premoženje v last po umrlem, zlasti sorodniku

2.

dobiti, prevzeti od staršev, prednikov kako telesno, duševno lastnost, nagnjenje

3.

ekspresivno dobiti, prevzeti od predhodnikov

ETIMOLOGIJA: ↑dedovati

posíp posípa samostalnik moškega spola [posíp]

1.

razporejanje snovi v delcih, prahu po površini s spuščanjem, tresenjem

2.

snov v delcih, prahu, ki se s spuščanjem, tresenjem razporeja po površini

2.1.

ETIMOLOGIJA: ↑posipati

zájec zájca samostalnik moškega spola [zájəc]

1.

sesalec z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami; primerjaj lat. Lepus

1.1.

1.2.

2.

sesalec s krajšimi uhlji in krajšimi zadnjimi nogami, ki koplje rove, navadno udomačen; primerjaj lat. Oryctolagus cuniculus; SINONIMI: kunec

2.1.

3.

podoba, ki predstavlja sesalca z velikimi uhlji in dolgimi zadnjimi nogami

4.

priprava za sezuvanje čevljev, sestavljena iz manjše deske z dvema rogljema in podpore

5.

znamenje kitajskega horoskopa med tigrom in zmajem

5.1.

6.

manj formalno tekač, ki drugim tekačem narekuje tempo teka

7.

ekspresivno kdor je bojazljiv, strahopeten ali se mu to pripisuje

STALNE ZVEZE: morski zajec, poljski zajec, velikonočni zajec
FRAZEOLOGIJA: buden kot zajec, množiti se kot zajci, poskusni zajec, postreliti koga kot zajce, potegniti zajca iz klobuka, spoznati se na kaj kot zajec na boben, teči kot zajec, ugotoviti, v katerem grmu tiči zajec, ustreliti koga kot zajca, Skoraj ni še nikoli zajca ujel., V tem grmu tiči zajec.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. zajęcь, hrv., srb. zȇc, rus. zájac, češ. zajíc < pslov. *zajęcь < ide. *g'hōi̯-en-ko- ‛mali skakač’, sorodno z litov. žáisti ‛skakati’, arm. ji ‛konj’, stind. háya-, iz *g'hei̯- ‛živahno se gibati, skakati’ - več ...

ôčim ôčima in óčim óčima samostalnik moškega spola [ôčim] in [óčim]

materin mož, partner v razmerju do njenih otrok iz prejšnje zakonske, partnerske zveze

ETIMOLOGIJA: = cslov. otьčimъ, rus. ótčim, češ. otčím < pslov. *otьčimъ iz *otьčiti ‛narediti za očeta’ iz *otьcь ‛oče’ - več ...

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika