bombȃžev, adj. aus Baumwolle, Cig., Jan., nk.; Baumwoll-, Cig., Jan.; bombaževa preja, das Baumwollgarn, Tuš. (R.); bombaževa predilnica, die Baumwollspinnerei, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cev [cẹ̑v cevȋ]
samostalnik ženskega spola- cev
- priprava, na katero se navija preja; motek
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cev ž, F
7,
calamus, zéu, perje ſa piſſanîe;
panus, -ni, zeu per tkalzi, na katero ſe preja navya;
sciphon, zeu, ali ṡhléb, po katerim voda tezhe;
siphon, -nis, ena
zeu, ali ror, po katerim voda tezhe;
siringa, -ae, ena
zeu, ali ror;
tibia, -ae, tudi ta
zeu pod kolénam, goleinu;
tubus, -bi, zéu, ali ror ſtudenzhni
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cmílast, adj. cmilasta preja, ein Gespinst von ungleichmäßiger Dicke, Z., Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cviren m, F
3,
duplarium, zvèrin;
filum, -li, preja, nyt,
zveren;
redordiri, odviti, ali odviati,
v:g: kakòr te kleklarze ta
zviren na klinzih odviajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
frkǫ́čiti, -ǫ̑čim, vb. impf. kräuseln: lase f., C.; — preja se frkoči, = krotiči se, jvzhŠt.; nos f., die Nase rümpfen, Jan.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gosẹ̑ničji, adj. Raupen-, V.-Cig., Jan.; goseničja preja, Vrt.; goseničji mešički, Levst. (Nauk).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
grébən, -bna, adj. leicht zu krämpeln oder zu kämmen: grebna volna, preja, ogr.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
grizíca (dodatek k slovarju) 1) dodaj: — = vȋvček, s katerim se preja na klobčič navija, Ig (Dol.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
konópljica, f. dem. 1) konoplja; — 2) = konopna preja, C.; — 3) bela k., die Buschwindblume (anemone nemorosa), Cig., Medv. (Rok.); rumena k., die ranunkelartige Windblume (an. ranuncoloides), Medv. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
krotíčav, adj. voll Knoten: krotičava preja, ein Gespinnst mit verdrehten Fäden, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
krotíčiti, -ȋčim, vb. impf. 1) zusammendrehen, nav. k. se, durch Verdrehung Knoten bilden: preja se krotiči, C., Dol.-Mik.; — 2) züchtigen, Mur., Cig., Jan.; Bog je z lakoto krotičil celo ljudstvo, Ravn.; — 3) k. se, Knoten bilden (durch Verdrehung): preja se krotiči, C., Dol.-Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
mezlȃn, m. grobes, halb aus Garn, halb aus Wolle verfertigtes Tuch; (osnova je preja, votek je domača volna, Gor.); prim. it. mezzalana.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
najpoprej prisl., F
10,
praegerminare, narpoprei, inu pred drugim ſe ṡelenéti, ali odganîati;
praegignere, narpoprei roditi, ṡazheti, en ṡazhetik ene rizhy biti;
praeliganeus, -a, -um, narpoprei targan;
praeloqui, pred enim drugim govoriti, ali
narpoprei govoriti;
praenoscere, poprei poṡnati,
narpoprei poṡnati;
praenuntius, -a, -um, kateri
narpoprei kei kai povei, ali na snanîe da;
principiò, narpoprei;
tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikopletzi
narpoprei na vretenu ṡviejo;
vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſtih, kateri s'ſvoim junaṡhtvom
narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride;
vinum praeliganeum, vinu
s'narpoprei braniga groṡdja ṡa druṡhino
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
navijati se nedov., F
2,
liciatorium, tá leiṡ tega tkalza, na kateri
ſe tú platnu
navia, 1.Reg:17;
panus, -ni, zeu per tkalzi, na katero
ſe preja
navya
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nit ž, F
9,
filatim, po
nyti, po ṡhnori;
filum, -li, preja,
nyt, zveren;
lemnisci, -orum, tudi pantelzi iṡ ṡhyd ali
nyti, s'kateri ſe kranzilni perveṡujejo, ali pletó;
multitia, -orum, zhiſtu platnu, tanki, mehki gvanti, ali ſuknîa is tankih
nyti, ena batta ṡa ribji lou;
peripetasma, -tis, en firank, turṡki tebih, vſe kar je s'ṡhidami, inu s'ṡlatimi
nytmi ſhivenu, ali tkanu;
polymitus, -a, -um, en piſſan gvant, ali ena tkana reizh s'vſih ṡhlaht farb
niti. Exod:37;
stamen, -nis, oſnutik,
nyt, preja;
tricae, -arum, ti laſſi, ali
nyti, katere ſe kókuſham okuli nog opletó;
trilix, -cis, s'truih farb
nyti h'tkanîu, kakòr zvilih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
osnutek m, F
2,
licia, -orum, oſnutek;
stamen, -nis, oſnutik, nyt, preja
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ošíniti, -šȋnem, vb. pf. 1) mit einem langen, dünnen Gegenstande einen Streich versetzen, abschmitzen, Z., Gor.-Levst. (Rok.); o. koga po rokah s šibico, Vrt.; übhpt. einen Schlag versetzen: tako te bom ošinil, da boš Benetke videl, BlKr.; — (fig.) o. zavidnike, Zora; — streifen: strela ošine lipo, Let.; v tem hipu trešči v drevo in ošine pastirja, Vrt.; — 2) o. se, sich abstreifen: suha strn, če se varno ne nosi, rada se ošine, t. j. zrnje odpade, BlKr.; — preja se ošine na vretenu (springt ab), BlKr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pálast 1., adj. palasta preja, der an einzelnen Stellen verdickte Spinnfaden, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pavolna -e ž bombažna preja:
imajo glavo s'glaſha, perſi s'pavolne rod. ed., shelodiz s'poperja (I/1, 134) ← bav. nem. pa(um)wolle ‛bombaž’ in naslonjeno na → volna
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
pírav, adj. morsch; pirav štor, Zora; na piravo palico se opirati, Slom.; pirava klada, Npes.-Schein.; pirava obleka, vzhŠt.; pirava preja, C.; — prim. pereti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
potler prisl., F
16,
deindè, potler;
etiamnum, ali
potler;
exin, et exinde, potehmál,
potler;
paulò post, enu malu
potler;
porrò, daile, vſai, ali, gviſhen, dolgu zhaſſa
potler;
post, potler, potle, po;
postea, potler;
posterius, potler, poſehmál;
postmodum, potler, po tehmál;
quadruplator, -oris, idem ac delator, et sycophanta, kateri eniga ovadi, ali ṡatoṡhi na zolu, de nei zola dal, de
potler ſe nîemu da tá zheterti deil tega ṡapopadeniga blagá;
reptitius, -a, -um, pozhaſſi raſtejozhi, inu
potler velik, ali imenitin ratati;
rhamnus, -ni, je tudi tú ṡeliṡzhe, kateru v'ṡazhetku je lipú, inu
potler rata ternaſtu, inu bodezhe;
seminarium, -rÿ, enu meiſtu, kir ſe pelzarji redè, de ſe
potler preſajajo;
supermandare, potler dvezhiti;
superredere, verhu jéſti, ali
potler jéſti;
tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikopletzi narpoprei na vretenu ṡviejo, inu
potler ſhe li ṡhtrike vun délajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
povę̑zən, -zna, adj. zum Bebinden dienend, Pack-: povezna preja, das Packgarn, Cig.; — p. voz, ein Wagen, auf den die umfangreiche Last durch Stricke und dergleichen festgebunden wird, Dol.; s poveznim vozom in žrdjo hoditi od kozolca do kozolca, Jurč.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
precmȋljkast, adj. bald zu dick, bald zu dünn: precmiljkasta preja, Gor.; — prim. cmila.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prę̑ja 1., f. 1) das Spinnen; na prejo iti, hoditi, spinnen gehen, Cig.; = v prejo hoditi, C.; na preji biti, Jurč.; pripoveduje, kakor bi bila na preji, Dol.; — 2) das Gespinst, das Garn; tenka, debela p.; volnena p., das Wollgarn; rokotvorna p., mit der Hand gesponnenes Garn, DZ.; — 3) kamenita p., der Asbest, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prę́ja 2., f. die Schnalle (an Kleidern, Schuhen), ogr., Rez.-C. (Vest.), Bolc-C.; — der Kettenring, C.; — prim. prega; (C. (Vest. I.) primerja: -preti, -prem).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prèja -e ž preja: Z njé se dela preja AI 1878, 43; Csi je prejô mogla vujati KAJ 1870, 142
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
preja [prẹ̑ja]
samostalnik ženskega spolaiz lanenih vlaken spredena nit; preja
PRIMERJAJ: na prejo iti
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
preja samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
preja1 ž, F
4,
filum, -li, preja, nyt, zveren;
panus, -ni, zeu per tkalzi, na katero ſe
preja navya;
stamen, -nis, oſnutik, nyt,
preja;
tomex, -cis, tá
preja, katero ty ṡhtrikepletzi narpoprei na vretenu ṡviejo, inu potler ſhe li ṡhtrike vun delajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
preja2 ž, qualus, -li, ena ṡhkrinîa ṡa vretena, inu kar te ṡhéne per
preji nuzajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
preja sam. ž ♦ P: 1 (DB 1584)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prę́jica, f. dem. 2. preja; eine kleine Schnalle, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prẹ́sən, -sna, adj. frisch, roh, ungekocht: presno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Mik., Dol.; presen (= opresen) kruh, ungesäuertes Brot, Jan. (H.); presno sadje, frisches Obst, C.; sad, bodi p. ali suh, Npes.-K.; presno mleko, frische Milch, Svet. (Rok.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); presno maslo, die Butter, Mik., Lašče-Svet. (Rok.); presna voda, frisches Wasser, Npes.-Vraz; presno platno, presna preja, frische, ungebleichte Leinwand, frisches Gespinst, Cig., Mik., Svet. (Rok.), Dol.; p. les, frisches Holz, C.; — presna rana, frische Wunde, Mik.; — seichwund (von kleinen Kindern), Cig.; — tudi: prẹsə̀n, -snà.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
preslica [prẹ́slica]
samostalnik ženskega spolapreslica, tj. lesena priprava, na katero se pritrdi preja
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
svẹdríti, -ím, vb. impf. kräuseln, Jan.; s. si lase, C.; — bohrerartig drehen: dreto s ščetino s., C.; — s. se = krotičiti se, sich verdrehen: preja se svedri, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
štrikepletec m, tomex, -cis, tá preja, katero ty
ṡhtrikepletzi narpoprei na vretenu ṡviejo, inu potler ſhe li ṡhtrike vun délajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
tkalec m, F
12,
alatrum, ſukalnik per
tkalzih;
jugum textorium, tú kollú na kateru
tkalzi platna naviajo;
liciatorium, tá leiṡ tega
tkalza, na kateri ſe tú platnu navia. 1.Reg:17;
linio, -onis, tkaliz;
linteo, -onis, en
tkaliz, kateri tkè platnu;
panus, -ni, zeu per
tkalzi, na katero ſe preja navya;
polymitarius, -rÿ, en
tkalz, kateri piſſane rizhy tkè, inu tebihe is ṡhyd. Exod:37;
seriarius, -a, -um, ṡhyd kramar, ali
tkaliz;
textor, tkalz;
textorius, -a, -um, kar
tkalzu nuza;
textrina, -ae, tkalza hiſha;
textrix, -cis, tkalkinîa,
tkalza ṡhena
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
troják, m. 1) das Dreikreuzerstück, Cig., Jan., Let.; — 2) pl. trojaki, der Dreifaltigkeitssonntag, C.; — Pfingsten, Cig., kajk.-Valj. (Rad); ("trejači" = "vinkušti", Dalm. [Reg.]); — (Noč Trojaka mlahno vlažna [o velikem travnu], Žito, vino, preja pražnja, Vod. [Pes.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
túljev, adj. = tulov: tuljeva preja = slaba preja, Kor., Cerkljanski hribi-Štrek. (LjZv.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
túlov, adj. aus grobem Flachse, Notr.; tulova srajca, Mik., Slovan; — (tulova, f. die Abfälle des Flachses beim Brechen, Guts.; tuljeva [tuljava], ein rohes Gespinst ["Rupfen"], Jarn.; menda nam. tulova preja?).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ukrotíčiti se, -ȋčim se, vb. pf. durch Verdrehung Knoten bilden: preja se ukrotiči, Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
utrépati 1., -trę́pljem, -páti, -pȃm, vb. pf. = 1. otrepati, ausklopfen: utrepana preja, das Klopfgarn, Cig.; — (die Wäsche) ausschwingen, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vreteno s, F
8,
fusus, -si, vretenu;
harpax, -cis, vretenu na kollovrati;
pensum, -si, enu
vretenu, vſe kar h'predenîu ſliſhi;
qualus, -li, ena ṡhkrinîa ṡa
vretena, inu kar te ṡhene per preji nuzajo;
quasillus, -li, ena zainiza ṡa
vretena;
spondylus, -li, vretenu na koluvrati;
tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikepletzi narpoprei na
vretenu ṡviejo;
verticillum, -li, vel verticillus, -li, na koluvrati
vretenu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zamotáti, -ȃm, vb. pf. 1) verwickeln, verwirren; z. prejo; z. se, sich verwirren: preja se je zamotala; (fig.) zamotana reč, eine verwickelte, complicierte Sache; — z. se, sich verwickeln; z. se v mrežo; z. se v plašč; (fig.) sich zu weit einlassen, sich einwirren, Cig.; — 2) einwickeln, einschlagen; v cunje, v papir z. kaj; z. se, sich einwickeln; — sich verpuppen, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zaprę́jiti, -im, vb. pf. zuschnallen, Rez.-C.; — prim. 2. preja.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
závrniki, m. pl. die fransigen Enden des Aufzuges, die Leinwandenden, Cig.; = konci, na katere se prisuče preja, ki se bode tkala, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zmę́sti 3., zmę́tem, (nav. zmę́dem), vb. pf. 1) den Rahm zu Butter rühren, abbuttern, Mur., Cig.; — 2) verwirren; zmę̑ten, (nav. zmę̑den), verwirrt, verworren; zmetena preja, zmetene niti, Cig.; — z. kupčijo, den Handel verderben, Gor.-DSv.; z. račun, einen Strich durch die Rechnung machen, Cig.; — verwirren, aus der Fassung bringen, irre machen, Cig., Jan., Svet. (Rok.); to ga je nekoliko zmelo, Erj. (Izb. sp.); z. se, irren: zmeli so se v računu, Gor.; — 3) hintergehen, überlisten, Vas Krn-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
zviti dov., F
3,
coarctare, voṡku narejati, na teſnu gnati, v'kup ſtiṡkati,
ṡviti;
convolvere, v'kúp
ṡviti, obviti;
tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikopletzi narpoprei na vretenu
ṡviejo, inu potler ſhe li ṡhtrike vun délajo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.