amarílis amarílisa samostalnik moškega spola [amarílis] iz botanike rastlina z več večjimi trobentastimi, navadno rdečimi ali belimi cvetovi na enem steblu; primerjaj lat. Hippeastrum
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nlat. amaryllis, po imenu pastirice gr. Amaryllís iz Vergilijevih pastirskih pesmi
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
círus -a
m meteor. posamezni prozoren oblak v velikih višinah
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
dinozáver dinozávra samostalnik moškega spola [dinozávər] 1. izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: zaver
2. igrača, model, ki predstavlja izumrlo žival, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi
3. navadno slabšalno kdor je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
4. navadno slabšalno kar je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljivo, zastarelo
5. ekspresivno kar je zaradi pretirane velikosti nepraktično, neskladno, okorno
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Dinosaurus, angl. dinosaur, frc. dinosaure) iz nlat. dinosaurus iz gr. deinós ‛vzvišen, strašen, grozen, silen’ + ↑zaver
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dinozávrov dinozávrova dinozávrovo pridevnik [dinozáu̯rou̯ dinozáu̯rova dinozáu̯rovo] ETIMOLOGIJA: ↑dinozaver
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dinozávrski dinozávrska dinozávrsko pridevnik [dinozávərski] 2. navadno slabšalno ki je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
3. navadno slabšalno ki je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljiv, zastarel
ETIMOLOGIJA: ↑dinozaver
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
emeríta -e ž
Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
glás Frazemi s sestavino glás:
bíti ob dóber glás,
dóber glás,
dóber glás gré o kóm/čém,
dóber glás se [hítro] šíri,
dóber glás séže v devêto vás,
[glás] kot iz sóda,
glás vpijóčega v puščávi,
izgubíti dóber glás,
na vès glás,
ne dáti glasú od sêbe,
povzdígniti glás,
príti na slàb glás,
slàb glás,
slàb glás se šíri o kóm/čém,
správiti kóga/kaj na slàb glás,
správiti kóga ob dóber glás,
šíriti dóber glás
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hlébec -bca m (ẹ̑) 1. večjemu krogelnemu odseku podobno oblikovan kruh: peči hlebce;
prerezati hlebec čez pol / hlebec kruha // kar je temu podobno: hlebec sira; ekspr. opazovala je njegove mišične hlebce 2. nar. posamičen prozoren oblak v velikih višinah; cirus: nebo je bilo prekrito s hlebci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
karanfílka -e ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kódrast -a -o prid. (ọ́) 1. ki ima kodre: kodrasti lasje;
kodrasta dlaka, volna / kodrast človek; kodrast psiček 2. podoben kodru: kodrast list rastline / ekspr. nebo je bilo prekrito s kodrastimi oblaki
♦ vrtn. kodrasti ohrovt ohrovt, ki ima zelo kodraste liste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kosmàt -áta -o
prid. ki je zelo porasel z dlakami; ki ima površino prekrito z dlakami ali z dlakam podobnimi finimi vlakni
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
léd ledú m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
litorál -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mél2 -í
ž droben pesek, razpadli delci kamnin![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
nasípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: nasipati grah v lonec;
odnašali so zemljo in jo nasipali na drugem, nižjem koncu njive / reke poplavljajo in nasipajo / ekspr. žvenk cekinov, ki so si jih nasipali v žepe 2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: nasipati cesto;
kamenje je pregrobo, da bi z njim nasipali pot // z nasipanjem delati kaj višje: nasipati tla nasípan -a -o:
hoditi po beli, nasipani cesti nasuti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nasipati ► naˈsiːpat -pl’en dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nasipávati -am nedov. (ȃ) 1. polniti kaj s čim sipkim, drobnim: nasipavala mu je brento / reka nanaša in nasipava kamenje 2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: nasipavati ceste // z nasipavanjem delati kaj višje: tu bo treba še nasipavati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nasúti -sújem dov., nasúl in nasùl (ú ȗ) 1. spraviti kam kaj sipkega, drobnega: nasuti grah v posodo;
nasula je za pest soli;
brezoseb. snega je nasulo do gležnjev;
pren., ekspr. nasula jim je veliko novic o njem
● ekspr. nasuti komu peska v oči zavestno prikriti, zamegliti komu resnico2. narediti kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: pot so že nasuli;
na debelo nasuti s peskom // z nasipanjem narediti kaj višje: zemljišče je treba na tem mestu še nasuti nasút -a -o:
s peskom nasuta pot; nasuta pregrada
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obláčno povdk. izraža stanje, pri katerem je nebo precej prekrito z oblaki
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
pedimènt -ênta m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posipati cesto s peskom / posipati sladkor po pecivu; pren., ekspr. svoje pripovedovanje je posipala z dovtipi posípati se
zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek, zemlja se posipa; reševanje je bilo naporno, ker se je v rovu posipala zemlja
● ekspr. bobnelo je, kot da se posipa gora podira; zemlja na grobu se posipa poseda; knjiž. posipati se s pepelom kesati se svojih slabih dejanj
posípan -a -o:
pozimi je ta cesta posipana jo posipajo; s peskom posipana pot posuta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posípati -am
nedov.kaj delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
posipati ► pȯˈsiːpat -pl’en nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posúti -sújem dov., posúl in posùl (ú ȗ) 1. narediti kaj prekrito s čim sipkim, drobnim: posuti cesto z gramozom, soljo / posuti s sesekljanim česnom, peteršiljem potresti / posuti sladkor po pecivu; pren., ekspr. sonce je posulo travnik s cvetjem 2. nar. zahodno podreti, porušiti: uporni kmetje so posuli grad;
streho bo treba popraviti, sicer se bo hiša posula
● star. bežali so, da jih ne bi posulo kamenje zasulo; knjiž. posuti si glavo s pepelom pokesati se svojih slabih dejanjposút -a -o
1. deležnik od posuti: ceste še niso posute; s peskom posuto dvorišče
2. ekspr. biti poln česa: z bradavicami posut nos; s cvetjem posut breg; nebo je bilo posuto z zvezdami
● ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posúti -sújem
dov.kaj s čim narediti kaj prekrito s čim sipkim, drobnim
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
potrésati -am nedov. (ẹ́) 1. delati kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim: potresati z rozinami;
potresati sadje s sladkorjem / potresati umetno gnojilo / pozimi je lačnim ptičkom potresala razna semena 2. delati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja: veter potresa veje / živina je potresala z verigami / potresala ga je za ramo stresala// delati hitre, sunkovite gibe: potresal je z nogami / nasmihala se mu je in potresala s kodri
● ekspr. grom je potresal zrak zelo je grmelo; ekspr. groza nam je potresala srce zelo smo se balipotresajóč -a -e:
bližal se je, potresajoč z dolgim repom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potrésati -am
nedov.1.
kaj s čim delati kaj nekoliko prekrito s čim drobnim 2.
kaj delati, da se kaj sunkovito, hitro premika, navadno sem in tja
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
potrésti -trésem dov., potrésite in potresíte; nam. potrést in potrèst (ẹ́) 1. narediti kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim: potresti razvaljano testo z rozinami;
potresti jagode s sladkorjem / potresi še malo moke in daj meso v pečico / ptičkom potresti proso natresti / potresti cesto s peskom nasuti, posuti2. narediti, da se kaj sunkovito, hitro nekajkrat premakne, navadno sem in tja: prijel je uro in jo potresel;
veter je potresel veje / potresti hruško / potresel jo je za ramo stresel / kot psovka strela ga potresi // narediti hiter, sunkovit gib: potresel je z glavo / dekleta so potresla z lasmi
● zastar. materina smrt jo je zelo potresla pretresla, presunila; publ. domačini so večkrat potresli mrežo dali gol; potresel jo je za lase povlekel; knjiž. prišli so pome, je potresel z glasom rekel s tresočim glasompotrésen -a -o:
cmoki, potreseni z orehi; z belim peskom potresena pot
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potrésti -trésem
dov.kaj s čim narediti kaj nekoliko prekrito s čim drobnim
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
potrosíti in potrósiti -im dov., potróšen (ī ọ́) 1. narediti kaj nekoliko prekrito s čim sipkim, drobnim; potresti: potrositi cvetačo s sirom;
potrositi s kumino 2. star. potrošiti, porabiti: za hišo je potrosil veliko denarja / škoda je vseh besed, ki smo jih potrosili izrekli brez uspeha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
povŕhnjica -e ž
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
praliné -êja m (ẹ̑ ȇ) nav. mn. bonbon, pri katerem je jedro iz marcipana ali fondana prekrito s plastjo čokolade in sladkorja: zavitek pralinejev;
v prid. rabi: praline bonboni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
praliné -êja
m bombon, pri katerem je jedro iz marcipana ali fondana prekrito s plastjo čokolade in sladkorja
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024
prekrítje -a s (ȋ) glagolnik od prekriti: prekritje tal s ploščicami / prekritje strehe // mesto, kjer je kaj prekrito: na vsakem prekritju je bila špranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prepredèn -êna -o in prepréden -a -o; bolj ~ (ȅ é é; ẹ̑) ~i trakovi; prepreden z/s čim poud. z oblaki ~o nebo |(mrežasto) prekrito|preprédeni -a -o (ẹ̑) tekst.: ~ bombaž; ~a volna
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prodíšče -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pterozáver pterozávra samostalnik moškega spola [pterozávər] iz paleontologije izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali dlakam podobnimi izrastki, in velikimi kožnatimi krili, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Pterosauria
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek angl. pterosaur, frc. ptérosaure) iz nlat. pterosaurus iz gr. pterón‛pero, krilo’ + ↑zaver
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
scéla prisl. (ẹ̑) mer., redk. Nebo je ~ prekrito z oblaki popolnoma, v celoti; nač. Kip je narejen ~
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sejati ► sˈjaːt ˈsėːjen nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
serír -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ) 1. spravljati kam kaj sipkega, drobnega: sipati moko v skledo;
sipati žito v vrečo / sipati čokolado v mleko / sipati zrnje kokošim trositi2. delati kaj prekrito s čim sipkim, drobnim; posipati: sipati cesto s peskom / sipati sladkor po potici / sipati prašek na rano 3. ekspr., s širokim pomenskim obsegom povzročati, da prehaja kaj kam v velikih količinah: veter je sipal porumenelo listje na zemljo;
vodomet sipa vodo v zrak / strojnice sipajo ogenj na vse strani; na hišo so se sipale bombe / žareče železo sipa iskre; sonce je sipalo žarke skozi okna / jezno je sipal bliske iz oči // z glagolskim samostalnikom dajati kaj v večji količini: jesen je sipala svoje sadove / njene dlani so sipale dobroto // veliko, hitro govoriti, kar izraža samostalnik: sipal je očitke, vprašanja na vse strani / besede je kar sipala iz ust / brezoseb. to ni res, se je sipalo iz njega 4. ekspr. gosto in na drobno padati: začel je sipati dež;
sneg se sipa iz oblakov / brezoseb. začelo je sipati (sneg) snežiti
● knjiž. blisk sipa ogenj v gozdove povzroča gozdne požare; sipati komu pesek v oči metati komu pesek v oči; ekspr. spet sipa denar razsipava, zapravlja; sipati odgovore iz rokava stresati odgovore iz rokavasípati se
1. zaradi sipkosti, drobnosti ločevati se od nagnjene ali navpične površine: pesek se sipa; ob vrtanju rova se je zemlja sproti sipala
2. ekspr. drug za drugim hitro prihajati: delavci so se sipali na dvorišče / slabe novice so se kar sipale
● knjiž. listi se že sipajo odpadajo, se usipajo; knjiž. sipati se s pepelom posipati se s pepelom
sipajóč -a -e:
sipajoč kletvice, je odšel; nenehno sipajoča se vprašanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skórja -e ž (ọ̄) 1. zunanja plast lubja, sestavljena iz odmrlega tkiva: ostrgati skorjo z debla, vej;
gladka, hrapava, razpokana skorja;
hrastova, smrekova skorja;
skorja, porasla z lišajem, mahom;
roke ima trde in raskave kot hrastova skorja / lupiti skorjo lubje / drevesna skorja 2. zunanja, trša plast kruha, peciva: hrustava skorja;
hlebec, žemlja z lepo skorjo;
premalo, preveč zapečena skorja;
obrezati zažgano skorjo;
skorja in sredica / pobrala je skorje kruha posušene koščke kruha; ekspr. med vojno dostikrat niso imeli niti suhe skorje / krušna skorja; skorja kruha // zunanja, trša plast živila sploh: na hitro opeči meso, da dobi lepo skorjo; odrezati siru skorjo; zlato rumena skorja pečenega piščanca 3. navadno s prilastkom vrhnja, trša plast na površini česa: prekopati zemljo, na kateri se je zaradi suše naredila skorja;
snežna skorja se ni udirala / z oslabljenim pomenom: ledena skorja na jezeru se je začela lomiti; vse je prekrito s skorjo umazanije; pren., ekspr. njegov mladostni idealizem se je počasi prevlekel s trdo realistično skorjo
♦ agr. vrhnja, trša varovalna plast trdih, poltrdih sirov// ekspr. zunanji videz, vedenje, zlasti grobo, neprijazno: pod raskavo, trdo skorjo se je skrivalo sočutno srce / hribovci so ponavadi ljudje trde skorje 4. geol., v zvezi zemeljska skorja zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine: vrtati tisoč metrov globoko v zemeljsko skorjo;
gubanje zemeljske skorje;
plasti, zgradba zemeljske skorje;
razpoke v zemeljski skorji;
zemeljska skorja in zemeljski plašč 5. anat., navadno s prilastkom vrhnja plast nekaterih notranjih organov: debelina, plasti, zgradba skorje / ledvična skorja; (siva) možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; skorja malih možganov; operacija skorje nadledvične žleze
● cimetova skorja posušeno lubje cimetovca, ki se uporablja kot dišava; ekspr. boj za vsakdanjo skorjo kruha za najosnovnejša materialna sredstva, materialne dobrine; ekspr. obubožali so do zadnje skorje popolnoma; ekspr. rudarska skorja kruha je zelo trda rudarsko delo, rudarski poklic je težek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šélf -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tesalíšče -a s (í) prostor za tesanje lesa: tesališče je prekrito s trskami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tŕdo ívje -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vôdno zemljíšče -ega -a s
Urbanistični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zabíti2 -bíjem dov., zabìl (í ȋ) 1. z udarci narediti, da kaj s koničastim delom pride v kaj in tam ostane: zabiti kol v zemljo;
zabiti zagozdo v razpoko 2. z udarci spraviti kako snov, predmet v kako odprtino, da se ta zapre, zadela: luknjo so zabili z debelim kamenjem / zabiti sod z veho // ekspr. s silo, z udarci spraviti kaj kam sploh: roke je zabil v žepe skoraj do komolcev; zabiti žogo čez travnik 3. s pritrditvijo česa z žebljem, žeblji zapreti, prekriti: zabiti okenske odprtine z deskami / zabiti hišo; zabiti zaboj / zabiti pokrov na krsto pribiti4. navadno v zvezi s srce s širjenjem in krčenjem ritmično pognati kri po žilah: od strahu ji je srce hitreje zabilo 5. navadno v zvezi z ura z zvočnim znakom, znaki naznaniti čas: v stolpu je zabila ura 6. ekspr., navadno v zvezi zabiti v glavo z vztrajnim razlaganjem doseči, da se kdo česa nauči, si kaj zapomni: zabiti komu podatke v glavo 7. slabš. zapraviti: ves denar zabije;
plačo zabije po gostilnah / žal mu je časa, ki ga je zabil za to delo nekoristno porabil8. ekspr. prebiti2,
preživeti: veselo je zabil prosti čas;
skušal je nekako zabiti čas do odhoda vlaka 9. pog. odrezavo zavrniti, spraviti v zadrego: ta pa zna zabiti;
dobro jih je zabil
● pog. zabiti gol dati, doseči; pog., ekspr. zabiti komu kajlo z besedo, dejanjem koga učinkovito zavrnitizabíti se
1. ekspr. za dalj časa se namestiti kje, umakniti se na težje dostopen kraj, težje dostopno mesto: zabil se je v bunker in čakal, da se spopad konča
// za dalj časa se zapreti, umakniti kam: zabil se je v sobo in bral; zabili so se na peč in kvartali / do konca življenja se je zabil na podeželje
2. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop intenzivne dejavnosti osebka, kot jo določa samostalnik: tako se je zabil v študij, da ni mislil na nič drugega / zabiti se v knjige
3. pog. zaleteti se, trčiti: pazi, da se ne zabiješ; zaradi prevelike hitrosti se je zabil v zid; zabiti se z avtomobilom
zabíti si ekspr., navadno v zvezi zabiti si v glavo
trdno se odločiti kaj doseči, narediti: zabil si je v glavo, da bo šel študirat / kadar si kaj zabije v glavo, ga ni mogoče ustaviti
zabít -a -o
1. deležnik od zabiti: zabit klin; z žeblji zabita vrata
● ekspr. nebo je čisto zabito z oblaki prekrito
♦ grad. zabiti vodnjak vodnjak z v zemljo zabito koničasto cevjo z režami, iz katerega se voda dviga navadno z ročno črpalko
2. ekspr. oddaljen, odročen: zabiti kraji; zabite vasi
3. slabš. omejen, neumen: zabit človek; zabit je kot vol / kot psovka štor zabiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zadélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s kako snovjo, predmetom narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati: zadelati luknjice v tlaku, da bo površina čim bolj gladka;
zadelati špranjo s kitom / zadelati razbita okna z lepenko; pren., ekspr. zadelati vrzeli v znanju 2. narediti, da je kaj tesno obdano, prekrito s čim: zadelati oglarsko kopo s prstjo / megla je zadelala gorske vrhove // ekspr. namestiti odejo na koga tako, da se njeni robovi zatlačijo za kaj, da ob njih ni odprtin: spraviti otroka v posteljo in ga zadelati; zadelati bolnika z več odejami; dobro se zadelati / zadelati se v plašč zaviti se, obleči se3. na koncu izdelave namestiti za kaj, da se ne vidi, se ne para: zadelati nit pri šivanju, pletenju / robove tkanine nevidno zadelamo
● pog. tovornjaki so zadelali cesto zaprli; ekspr. zadelal si je pipo s tobakom natlačilzadélati se ekspr.
delajoč se zadržati kje predolgo: ali se zasedi pri pijači ali se zadela na polju
● star. sapnik se mu je zadelal zamašil; star. nebo se je zadelalo prekrilo z oblaki
zadélan -a -o:
vhod v jamo je zadelan z veliko skalo; z desko zadelana luknja v strehi
● ekspr. skladišče je do stropa zadelano s škatlami zapolnjeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zadelováti -újem nedov. (á ȗ) 1. s kako snovjo, predmetom delati, da kak prostor v čem preneha obstajati: zadelovati špranje s smolo 2. delati, da je kaj tesno obdano, prekrito s čim: kup sena sta zadelovala z vejami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zapróditi -im dov. (ọ̄) z delovanjem vode povzročiti, da je kaj prekrito, zasuto s prodom: hudournik je zaprodil njivo zapróden -a -o:
zaproden svet; zaprodena struga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
záver závra samostalnik moškega spola [závər] izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: dinozaver
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Saurus in nlat. saurus iz gr. saũros ‛kuščar’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.