premišljeváti -újem nedov. (á ȗ) usmerjati dejavnost v zavesti v kaja) da bi prišlo do jasnosti, zaključkov: premišljeval je njegove besede, pa jih ni mogel razumeti;
premišljevati nalogo;
premišljeval je, zakaj ni prišlo do pričakovane kemične spremembe;
premišljeval je o življenjskih vprašanjih;
o njem, star. njega dostikrat premišljuje;
zmeraj kaj premišljuje;
globoko, napeto premišljevati / sedi in premišljuje; on dosti premišljuje mislib) da bi se spoznala primernost, posledica česa: dolgo je premišljeval vsako besedo, preden jo je izrekel;
premišljeval je, če bi šel ali ne / ne premišljuj, kar odloči se / premišljuje svoje ravnanje presoja, ocenjujec) sploh: premišljeval je, kaj vse je doživel;
rad premišljuje o svoji mladosti;
zdaj o nesreči lahko premišljuje brez žalosti / dostikrat sem premišljeval o tem, da bi stvar opisal / star. premišljuje nekdanje dni spominja se jih, misli nanjepremišljeváje :
premišljevaje hoditi; premišljevaje nasloni glavo na roko
premišljujóč -a -e:
to ji je dajalo premišljujoč videz; bili so trezni in premišljujoči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 16. 6. 2024.