premôčen in premočán -môčna -o in -ó prid. (ó ȃ ó) preveč močen: ima premočne roke, da bi lahko delal s takimi krhkimi predmeti / nit je bila premočna, da bi jo lahko pretrgal / bojevati se s premočnim sovražnikom / evfem. premočna je, morala bo shujšati predebela / cigara je bila zanj premočna / premočna raztopina gnojil / ekspr. večerni obrok hrane ne sme biti premočen preveč hranljiv, preveč kaloričen / premočen udarec / jed ima premočen vonj / premočni dražljaji so lahko nevarni
● publ. premočna zmaga košarkarske ekipe z zelo veliko razliko v točkahpremočnó tudi premôčno prisl.:
naslov prvaka je premočno osvojilo domače moštvo; premočno se je ustrašila, da bi lahko kaj povedala
premočíti -móčim dov. (ī ọ́) narediti kaj popolnoma mokro, navadno z vodo: dež mu je premočil suknjič / ploha ju je premočila do kože premóčen -a -o:
premočeni čevlji; domov so prišli premočeni in premraženi; premočena zemlja; popolnoma premočen
osušíti -ím dov., osúšil (ī í) 1. z odstranitvijo vode, vlage narediti bolj suho: osušiti perilo;
na rahlo je osušila obraz z brisačo;
grlo se mu je čisto osušilo od govorjenja / osušiti posodo s krpo obrisati; popolnoma premočen je bil, komaj so ga osušili mu posušili obleko / osušiti barje, močvirje; studenec se je osušil 2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: v gostilni so ga dobro osušili;
pri kartanju so ga osušili za težke tisočake;
z nakupom pohištva se je popolnoma osušil
● ekspr. osušiti kozarec, steklenico do dna izpiti do konca, popolnomaosušèn -êna -o:
osušena denarnica; osušeno barje; osušeno sadje
pricapljáti -ám dov. (á ȃ)
ekspr. capljajoč priti: otrok je bos pricapljal v kuhinjo / medvedek je pricapljal iz gozda / ves premočen je pricapljal do koče prišel
znájti se znájdem se dov., znášel se znášla se (á) navadno s prislovnim določilom 1. nehote, po naključju priti kam, pojaviti se kje: znajti se na robu prepada;
izvidnica se je znašla v sovražnikovem obroču;
nenadoma se je znašel pred stražarjem;
znajti se zunaj / po naključju sta se znašla v istem avtobusu // ekspr. priti kam, pojaviti se kje sploh: na zborovanju so se znašli najrazličnejši ljudje; ves premočen se je znašel v kuhinji; znajti se pred zaprtimi vrati / čez dva dni se je knjiga znašla na njegovi mizi // ekspr., z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža nastop stanja, kot ga nakazuje določilo: znajti se v kočljivem, neprijetnem položaju; znajti se v precepu, stiski, zadregi, zagati; gospodarstvo se je znašlo v težavah; znajti se pred zahtevno nalogo, pred nerešljivim problemom / znajti se v pasti 2. izraža sposobnost osebka, da ugotovi, določi svoj položaj v prostoru: prvi hip se ni znašel, kje je;
ker se v mestu slabo znajde, se je izgubil;
v megli, temi se je težko znajti / v novem okolju so se že znašli; pren. v mojih zapiskih se ne bo nihče znašel 3. izraža sposobnost osebka, da najde ustrezno rešitev: fant je pameten, se bo že znašel;
novinec se težko znajde;
trgovec se je znašel in takoj razprodal zaloge;
dobro, povsod, vedno se znajti / znajdi se (sam); znajdi se, kot veš in znaš / s svojim uglajenim vedenjem se znajde v vsaki družbi
● ekspr. nagrada se je znašla v pravih rokah nagrado je dobil ustrezen, primeren človek; ekspr. znajti se na cesti, pred vrati izgubiti službo ali stanovanje; ekspr. znajti se na stranskem tiru izgubiti vodilno vlogo, mesto; ekspr. spodrsnilo mu je in znašel se je na tleh, v vodi padel je na tla, v vodo; prim. iznajti
kretíti in krétiti -im nedov. (ī ẹ́) nar. gorenjsko tavati, bloditi: ves premočen je kretil okrog / vsak dan je kretil v mesto šel
móker môkra -o stil. -ó prid. (ó ó) 1. polit ali prepojen z vodo ali drugo tekočino; ant. suh: mokri čevlji, lasje;
moker rokav;
pesek je bil vedno bolj moker in težek;
mokra brisača, cunja, obleka;
cesta je mokra in spolzka;
strehe so mokre;
mokra drva nerada gorijo;
vse, kar je imel na sebi, je bilo mokro;
bil je premražen in moker;
biti moker do kolen;
ekspr. moker do kože premočen;
moker od dežja, potu, rose;
obraz, moker od solz;
moker kakor miš zelo / slikati na moker omet svež omet / evfem. otrok je moker je naredil malo potrebo v obleko, posteljo// ekspr. znojen: obrisati si mokro čelo, lice; od napora je postal moker // ekspr. solzen: mokro oko / ozrla se je z mokrim pogledom / spominjati se česa z mokrim očesom v joku2. ki ima veliko vlage, mokrote: moker svet;
mokri travniki;
mokra tla / moker mraz, veter, zrak 3. nav. ekspr. deževen: mrzel in moker april;
mokra jesen;
mokre jesenske noči;
mokro jutro, poletje, vreme 4. teh. pri katerem se uporablja tekočina: moker tisk;
mokro brušenje, čiščenje
● zastar. mokri brat vinski brat, pijanec; publ. mokri element voda; moker sneg mehek, topeč se; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; pog. je še moker pod nosom, za ušesi je še zelo mlad, neizkušen, otročji; publ. mokra arena tekmovalni plavalni bazen; publ. divji valovi so jim grozili z mokro smrtjo s smrtjo v vodi; pog. drži se kakor mokra kura boječe, preplašeno
♦ adm. mokri žig žig, pri katerem je barva raztopljena in se znak odtisne na papir; alp. mokri plaz plaz mokrega snega, ki v zaplatah pada ali drsi v dolino; elektr. mokri člen galvanski člen, v katerem je elektrolit v tekoči obliki; friz. mokro britje britje, pri katerem se obraz namaže z milnico; grad. mokra montaža montaža, pri kateri se uporablja moker, vlažen gradbeni material; kem. mokra destilacija ločitev snovi in topila z izparitvijo topila; obrt. mokra roba lončarski izdelki; teh. mokra barva môkro tudi mokró prisl.:
mokro gledati; pločnik se mokro sveti / v povedni rabi: na vrtu je še mokro; imeti mokro v čevljih
● ekspr. v sodu je še mokro je še vino
môkri -a -o, v predložni zvezi môkri in mókri sam.:
iz mokrega so se vzdigovale megle; na mokrem sedeti; potovati po suhem in po mokrem po kopnem in po vodi; otrok je v mokrem; sejati v mokrem; v mokrem steza ne drži
ožéti ožmèm tudi ožámem dov., ožmì ožmíte in ožêmi ožemíte; ožél; nam. ožét in ožèt (ẹ́ ȅ, á) 1. s stiskanjem, vitjem odstraniti tekočino iz česa: ožeti gobo, krpo, perilo;
tako je bil premočen, da je obleko kar ožel / ožeti limono; kumare je treba rahlo ožeti; pren., ekspr. misel na ločitev mu je ožela oči // knjiž. stisniti: ožela je ustnice in umolknila 2. ekspr. povzročiti, da kdo potroši, izda veliko denarja: fant je očeta čisto ožel;
turiste v sezoni kar dobro ožmejo / oželi so ga za precejšnjo vsoto 3. ekspr. izčrpati, oslabiti: ujetnike so do kraja oželi // izrabiti, izkoristiti: gospodar je hlapce pošteno ožel
pôlt -í [pou̯t] ž (ȏ)
barva (človeške) kože: imeti belo polt; biti rjave, temne polti / zagorela polt / Afričani črne polti / človek barvne polti ki ni bele rase
// površina (človeške) kože, zlasti na obrazu: imeti gladko, lepo, nežno polt; polt brez izpuščajev in peg / kurja polt zaradi mraza ali groze naježena koža; ekspr. kurja polt ga obliva, spreletava se pojavlja, razširja po telesu, delu telesa navadno zaradi razburjenja, strahu
● zastar. s tem si ne boš rešil polti življenja; zastar. biti do polti premočen do kože
premôški2 -a -o prid. (ó) preveč moški: zdel se ji je premočen, prevelik, premoški / ekspr.: premoški je, da bi popustil; bila je premoška, da bi pokazala svoje trpljenje premôško prisl.:
je premoško vzgojena
prigodrnjáti -ám dov. (á ȃ)
godrnjaje priti: ves premočen je prigodrnjal v hišo / ekspr. iz grmovja je prigodrnjal medved
sapramènt medm. (ȅ)
pog. izraža podkrepitev trditve: saprament, smo tekli; čisto premočen sem, saprament
skózinskóz in skóz in skóz in skózi in skózi prisl., piše se narazen (ọ̑-ọ̑) ekspr.
1. izraža razprostranjenost po vsej širini, globini: skoz in skoz premočen plašč; skoz in skoz prepojen s krvjo / čuti, da jo skoz in skoz preplavlja sreča
2. nenehno, ves čas: skoz in skoz je bil lojalen državljan; skoz in skoz je bila ob njem; skoz in skoz je godrnjal; tekma je bila skoz in skoz izenačena; biti skoz in skoz navzoč pri čem
3. popolnoma, v celoti: skoz in skoz izvirno delo; skoz in skoz nezanesljiv, prestrašen; skoz in skoz prežet z revolucionarnimi idejami; vse, kar je povedal, je bilo skoz in skoz resnično / gozdna steza je bila skoz in skoz nevarna po vsej svoji dolžini
// izraža visoko stopnjo, mero: on je skoz in skoz natančen, pošten; položaj je skoz in skoz resen / poznati koga skoz in skoz zelo dobro; v prid. rabi, piše se skupaj: biti skozinskoz egoist, poštenjak, zdravnik; on je skozinskoz Ljubljančan pravi
žmíkati -am nedov. (ȋ) 1. ožemati: perice žmikajo perilo / žmikati sir / žmikati ustnice stiskati// nar. vzhodno mečkati, tolči: žmikati repo, krompir za prašiče 2. dajati kratke, tleskajoče glasove: bil je premočen, v čevljih mu je žmikala voda / brezoseb. od vode mu žmika v škornjih
● star. žmikati suh kruh s težavo jesti; star. sedi v gostilni in žmika vrček piva počasi pije
premókel -ôkla -o [premokəu̯] prid. (ọ́ ó)
zastar. popolnoma moker, premočen: premokli zidovi / premokla zemlja
pretís -a m (ȋ)
tisk. premočen odtis, ki se pozna na drugi strani: