premôčen in premočán -môčna -o in -ó prid. (ó ȃ ó) preveč močen: ima premočne roke, da bi lahko delal s takimi krhkimi predmeti / nit je bila premočna, da bi jo lahko pretrgal / bojevati se s premočnim sovražnikom / evfem. premočna je, morala bo shujšati predebela // cigara je bila zanj premočna / premočna raztopina gnojil / ekspr. večerni obrok hrane ne sme biti premočen preveč hranljiv, preveč kaloričen // premočen udarec / jed ima premočen vonj / premočni dražljaji so lahko nevarni
● publ. premočna zmaga košarkarske ekipe z zelo veliko razliko v točkahpremočnó tudi premôčno prisl.: naslov prvaka je premočno osvojilo domače moštvo; premočno se je ustrašila, da bi lahko kaj povedala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
mrtvíti -ím nedov. (ī í) - 1. delati kaj neobčutljivo, brezčutno: mraz ji je mrtvil roke / premočna svetloba mrtvi oči / srepi pogled kače jo je mrtvil hromil
♦ med. umetno povzročati neobčutljivost posameznih organov - 2. knjiž. povzročati zmanjševanje dejavnosti, delavnosti: negotovost, nezadovoljstvo ga mrtvi / nesvoboda jim mrtvi duha in voljo
// ekspr. zelo ovirati, oteževati: slabo vzdrževane ceste mrtvijo promet / mrtviti kritiko - 3. knjiž. zadrževati, premagovati: mrtviti strasti
mrtvèč -éča -e: mrtveči strah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
prerézek -zka -o prid. (ẹ́) - 1. preveč rezek: premočna in prerezka svetloba mu je škodovala / to je prerezko govorjenje
- 2. ekspr. zelo rezek: rezka, prerezka svetloba
prerézko prisl.: prerezko je zagovarjal svoje nazore
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
razdražíti in razdrážiti -im, in razdrážiti -im dov. (ī á; á ā) - 1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: alkohol je rano še bolj razdražil; oko se mu je zasolzilo, ker ga je razdražila premočna svetloba; hrup ji je razdražil živce / spolno razdražiti
// razvneti, podžgati: njegovo pripovedovanje jim je razdražilo domišljijo - 2. spraviti v razburjenost, jezo: neprimerne pripombe so ga razdražile; pazi, da ga ne razdražiš; z lažjo jih je zelo razdražila / razdražiti psa, sršene
- 3. redko nahujskati, naščuvati: razdražili so jo proti staršem
razdražíti se in razdrážiti se, in razdrážiti se začutiti, izraziti veliko vznemirjenost: za vsako malenkost se razdraži
razdrážen -a -o: biti, postati razdražen; razdražen je odšel; razdražena žival; prisl.: razdraženo odgovoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
zdražíti in zdrážiti -im, in zdrážiti -im dov. (ī á; á ā) - 1. z delovanjem na organizem povzročiti reakcijo: premočna svetloba zdraži oči; zdražiti živce; cigaretni dim jo je zdražil h kašlju, na kašelj / spolno zdražiti vzdražiti
// razvneti: odkritje je zdražilo njegovo domišljijo - 2. spraviti v razburjenost, jezo: pripomba ga je zdražila; z nepremišljenostjo jih je zdražil / pazi, da čebel ne zdražiš
zdrážen -a -o: zdražen človek; preveč je zdražen, da bi mirno odgovarjal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.
ščeméti -ím [čəm tudi čem] nedov., ščemì tudi ščêmi (ẹ́ í) povzročati zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju: dim, premočna svetloba me ščemi / luč, sonce ščemi v oči / nos ga ščemi; z alkoholom razkužena rana jo je ščemela; od vetra me ščemi po obrazu; brezoseb. v grlu ga ščemiščemèč -éča -e: ščemeč dim; ščemeče solze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 24. 6. 2024.