Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

premôčen in premočán -môčna -o in prid. (ó ȃ ó)
preveč močen: ima premočne roke, da bi lahko delal s takimi krhkimi predmeti / nit je bila premočna, da bi jo lahko pretrgal / bojevati se s premočnim sovražnikom / evfem. premočna je, morala bo shujšati predebela / cigara je bila zanj premočna / premočna raztopina gnojil / ekspr. večerni obrok hrane ne sme biti premočen preveč hranljiv, preveč kaloričen / premočen udarec / jed ima premočen vonj / premočni dražljaji so lahko nevarni
● 
publ. premočna zmaga košarkarske ekipe z zelo veliko razliko v točkah
mrtvíti -ím nedov. (ī í)
1. delati kaj neobčutljivo, brezčutno: mraz ji je mrtvil roke / premočna svetloba mrtvi oči / srepi pogled kače jo je mrtvil hromil
 
med. umetno povzročati neobčutljivost posameznih organov
2. knjiž. povzročati zmanjševanje dejavnosti, delavnosti: negotovost, nezadovoljstvo ga mrtvi / nesvoboda jim mrtvi duha in voljo
// ekspr. zelo ovirati, oteževati: slabo vzdrževane ceste mrtvijo promet / mrtviti kritiko
3. knjiž. zadrževati, premagovati: mrtviti strasti
prerézek -zka -o prid. (ẹ́)
1. preveč rezek: premočna in prerezka svetloba mu je škodovala / to je prerezko govorjenje
2. ekspr. zelo rezek: rezka, prerezka svetloba
razdražíti in razdrážiti -im, in razdrážiti -im dov. (ī á; á ā)
1. delovati na organizem tako, da nastane reakcija: alkohol je rano še bolj razdražil; oko se mu je zasolzilo, ker ga je razdražila premočna svetloba; hrup ji je razdražil živce / spolno razdražiti
// razvneti, podžgati: njegovo pripovedovanje jim je razdražilo domišljijo
2. spraviti v razburjenost, jezo: neprimerne pripombe so ga razdražile; pazi, da ga ne razdražiš; z lažjo jih je zelo razdražila / razdražiti psa, sršene
3. zastar. nahujskati, naščuvati: razdražili so jo proti staršem
ščeméti -ím [ščəmeti tudi ščemetinedov., ščemì tudi ščêmi (ẹ́ í)
povzročati zlasti v očeh rahlo bolečino, ki sili k drgnjenju: dim, premočna svetloba me ščemi / luč, sonce ščemi v oči / nos ga ščemi; z alkoholom razkužena rana jo je ščemela; od vetra me ščemi po obrazu; brezoseb. v grlu ga ščemi
zdražíti in zdrážiti -im, in zdrážiti -im dov. (ī á; á ā)
1. z delovanjem na organizem povzročiti reakcijo: premočna svetloba zdraži oči; zdražiti živce; cigaretni dim jo je zdražil h kašlju, na kašelj / spolno zdražiti vzdražiti
// razvneti: odkritje je zdražilo njegovo domišljijo
2. spraviti v razburjenost, jezo: pripomba ga je zdražila; z nepremišljenostjo jih je zdražil / pazi, da čebel ne zdražiš
Število zadetkov: 6