Tiskanje

ETIMOLOGIJA: verjetno iz imitativnega pslov. korena *klęk-, prim. srb. klȅčati ‛štikati, vesti, tkati brez čolnička’, ukr. kljačáty ‛plesti plot’ - več ...

pletenína -e ž (í)
1. tekstilni izdelek, narejen s pletenjem: izdelovati tkanine in pletenine; mehka, raztegljiva, vzorčasta pletenina / ročna, strojna pletenina
♦ obrt. dvolična pletenina ki je na pravi in na narobni strani enaka
// s pletenjem narejeno oblačilo: rada nosi pletenine; plete jopice in druge pletenine; novi modeli tovarne pletenin
2. kar je narejeno s pletenjem, prepletanjem: žična pletenina; šibje za različne pletenine
3. um. okras iz geometrično prepletajočih se trakov: pletenina na korni pregraji / predromanska tritračna pletenina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pletêno pohíštvo -ega -a s

Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

pólikultúra -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

regionálna geografíja -e -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

stkáti stkèm dov. (á ȅ)
1. narediti tekstilni izdelek s križanjem, prepletanjem osnovnih niti in votka: stkati blago, platno; stkati iz lanu, volne; stkati na statvah; ročno stkati / stkati preprogo, prt; pren., ekspr. pisatelj je mojstrsko stkal pripoved
2. narediti pajčevino: pajki stkejo mreže

stkáti se

ekspr.

nastati, pojaviti se:

na nebu so se stkale rahle meglice

pren. med njimi so se stkale trdne vezi prijateljstva

stkán

-a -o:

stkan prt

doma stkano platno

povest prikazuje življenje, stkano iz preprostih dogodkov

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

stkáti stkèm dov.

kaj narediti tekstilni izdelek s križanjem, prepletanjem osnovnih niti in votka

SINONIMI:

knj.izroč. natkati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

tkanína -e ž (í)
1. tekstilni izdelek, narejen s tkanjem: izdelovati tkanine; bombažna, lanena, svilena, volnena, žametna, tkanina; debela, fina, groba, lahka, mehka, trpežna tkanina; enobarvna, vzorčasta tkanina; gosta, redka, tanka tkanina; mrežasta tkanina zelo redka; sintetične tkanine; tkanine za hlače, ženske obleke; tkanina z vtkanimi zlatimi nitmi; barvanje, kemično čiščenje, impregniranje, škrobljenje tkanin; lice tkanine; pren., knjiž. nebesna tkanina zvezd; pisana tkanina življenja
♦ teh. oplemenititi tkanino; surove tkanine; tekst. polstiti tkanino; melirana tkanina; pohištvene tkanine; steklena tkanina stkana iz steklenih vlaken; potiskane tkanine; tkanina v atlasovi, keprovi, platneni vezavi
2. kar je narejeno s križanjem, prepletanjem česa upogljivega: žična tkanina

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

tkáti tkèm nedov. (á ȅ)
1. delati tekstilne izdelke s križanjem, prepletanjem osnovnih niti in votka: tkalka tke; tkati blago, platno, tkanino; tkati iz bombažne niti, volne; tkati na statvah, s statvami; tkati in presti / ročno, strojno tkati / tkati preprogo, prt; pren. sončni žarki tkejo čipke na steni
♦ tekst. tkati v platneni vezavi
// s križanjem, prepletanjem česa upogljivega delati, izdelovati kaj: tkati kovinsko mrežo; tkati iz jeklene žice
2. delati pajčevino: v kotu tke pajek / pajek tke pajčevino
3. ekspr. delati, snovati: v nočeh brez spanja je tkala načrte za prihodnost / pisatelj tke pripoved, zgodbo jo oblikuje z razvrščanjem, povezovanjem njenih sestavin / molčal je in tkal svoje misli mislil, premišljeval; tkati sanje sanjati
4. ekspr., z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: tkal je ljubezen z njo; tkati stike med narodi

tkáti se

ekspr.

nastajati, pojavljati se:

nad morjem se je tkala večerna zarja

/ med njimi so se tkale trdne vezi prijateljstva

tkán

-a -o:

tkane preproge

gosto tkano platno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

tkáti tkèm nedov.

kaj delati tekstilne izdelke s križanjem, prepletanjem osnovnih niti in votka

SINONIMI:

nar. trmati2

GLEJ ŠE SINONIM: snovati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

tkati ► tˈkat tˈken nedov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vplêsti vplêtem dov., vplêtel in vplétel vplêtla, stil. vplèl vplêla (é)
1. s pletenjem, prepletanjem narediti, da pride kaj v kaj: vplesti trak v lase; vplesti žico v ograjo
2. povzročiti, da postane kaj sestavni del česa: vplesti v govor kako tujo besedo; vplesti v zgodbo dogodke iz vojne
3. ekspr. povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem: vplesti fante v igro; vplesti koga v zaroto; vplesti se v pogovor

vpletèn

-êna -o:

bil je vpleten v spor s sosedi

v obleko vpletene bleščice

vpletena žica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vplétati -am nedov. (ẹ̑)
1. s pletenjem, prepletanjem delati, da pride kaj v kaj: vpletati trak v lase; mlade korenine se vpletajo med stare
2. povzročati, da postane kaj sestavni del česa: vpletati v govor nerazumljive besede; vpletati v pripoved lirične motive
3. ekspr. povzročati, da postane kdo udeležen pri čem: vpletati koga v goljufijo; vpletati se v pogovor

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

vplétati -am nedov.

kaj v kaj s pletenjem, prepletanjem delati, da pride kaj v kaj

SINONIMI:

zapletati

GLEJ ŠE SINONIM: zapletati

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024

zvézati in zvezáti zvéžem dov. (ẹ́ á ẹ́)
1. z namestitvijo vrvi, traku, verige okrog česa narediti, da to je, ostane skupaj: zvezati živali noge; zvezati pisma s trakom; roke so mu zvezali na hrbtu; rahlo, trdno zvezati / zvezati snope; vse koruzne storže so že zvezali; zvezati dračje v butaro; zvezati lase v čop / zvezati latvico, lonec za zaščito, trdnost obdati z žico
// na tak način narediti, izdelati: zvezati metlo, šopek; zvezati splav
// z namestitvijo vrvi, verige okrog telesa, dela telesa koga narediti, da se ne more gibati, premikati: tatu so ujeli in zvezali; morali so ga zvezati, tako je otepal z rokami in nogami
2. s prepletanjem in zategnitvijo narediti, da nastane iz dveh ali več kosov, stvari celota: zvezati dve ali več niti; neločljivo zvezati / zvezati glasove v besede
// povezati: zvezati vasi s cestami / zvezal se je z največjimi pokvarjenci
3. teh. na določen način, z določenimi pripravami narediti, da je kaj tako skupaj, da tvori celoto: zvezati kovinske, lesene dele; zvezati ostrešje; zvezati električne vodnike; zvezati s klini, kovicami; zvezati na greben in utor
// elektr. vzpostaviti stik, zvezo: zvezati aparate z električnim tokom; zvezati prevodnik z zemljo; vzporedno, zaporedno zvezati
4. obrt. sešiti, zlepiti (natisnjene) pole in jih spojiti s platnicami in hrbtom: zvezati knjigo, zvezek; natisniti in zvezati
5. narediti, da ima kdo s kom kaj skupnega: petje v zboru ju je zvezalo / prijateljstvo ju je tesno zvezalo
6. ptt narediti, da kdo dobi telefonsko zvezo z drugim telefonskim priključkom: telefonist zveže z interno številko / vse telefonske aparate so zvezali na eno linijo
● ekspr. nemoč mu je zvezala korake povzročila, da ni mogel hoditi; ekspr. svoje življenje je zvezala s človekom, ki ga ni ljubila poročila se je

zvézan

-a -o:

zvezan sveženj vejic

z železnimi obroči zvezani stebri

kozolca sta zvezana s skupnim ostrešjem

zvezanega so peljali skozi vas

počuti se, kot bi bil zvezan

ugodnosti, zvezane s službo

●

ekspr. imeti zvezane roke ne moči storiti kaj odločilnega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.

zvezováti -újem nedov. (á ȗ)
1. z nameščanjem vrvi, traku, verige okrog česa delati, da to je, ostane skupaj: zvezovati ujetnikom roke in noge; zvezovati z jermeni
// z nameščanjem vrvi, verige okrog telesa, dela telesa koga delati, da se ne more gibati, premikati: moral je gledati, kako so zvezovali sina
2. s prepletanjem in zategnitvijo delati, da nastane iz dveh ali več kosov, stvari celota: zvezovati konce niti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.