injekcíjska zavésa -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
lenticéla -e ž (ẹ̑) bot. prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline, prezračevalna odprtina: prehod zraka skozi lenticele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
odprtína -e ž (í) 1. nezapolnjen prostor v čem: cevna odprtina;
zazidati okensko odprtino;
odprtina zanke // tak prostor za prehajanje česa: izletna odprtina v panju; odtočna odprtina; odprtina za zrak / nosna, ustna, zadnjična odprtina
♦ bot. prezračevalna odprtina prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline; fot. odprtina zaslonke 2. kar nastane na mestu, kjer se snov odstrani, pretrga, predre: izrezati odprtino;
bomba je naredila odprtino v steni / rokavna odprtina telovnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
osmóza -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
plást3 -í ž (ȃ) 1. navadno s prilastkom kar je v določeni debelini razprostrto po večji površini: na pohištvu je ležala precej debela plast prahu;
gosta plast umazanije je prekrivala ulico;
emulzijska, zaščitna plast;
odstranil je plast gline;
plug je zarezal v debelo plast zemlje / narediti plast betona; po dvorišču so nasuli plast peska / nekaterim gobam je treba odstraniti spodnjo plast klobuka / na vodi je plavala tanka plast nafte / ni je prepoznal, ker je imela na obrazu precejšnjo plast šminke / ekspr. vse je prekrivala spokojna plast noči / omet je odpadal v plasteh; po njivah je ležal sneg v debelih plasteh visok sneg// kar je, se nahaja v taki obliki v drugi snovi, med drugo snovjo: nekaj metrov pod površjem so odkrili bogato plast premoga; voda pronica skozi prepustno plast peska / pod glinasto plastjo je ležala peščena / zračne plasti 2. osebe, ljudje, povezani glede na socialni izvor, položaj v družbi: delavska, kmečka, meščanska plast prebivalstva;
taki ljudje so tam privilegirana, vladajoča plast v družbi / družbene plasti prebivalcev / skušal se je prebiti v najvplivnejšo plast družbe 3. nar. kup, kopica, navadno sena, listja: po travniku so se kopičile plasti sena / veje je moral ravnati v plasti // pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red2: ko je kosil, je trava padala v mogočnih plasteh / vrgel je nekaj plasti sena na voz
♦ agr. kulturna plast zemlje; orna plast plast zemlje, ki se pri oranju obrača; ornica; biol. zarodna plast celična plast gastrule; geol. plast kompleks še nesprijetih kamnin mlajšega geološkega obdobja; jurske plasti; geom. plast prostor med sosednjima glavnima stojnima ravninama; gozd. grmovna plast ki obsega vegetacijo do višine grmovja; grad. nosilna plast; meteor. inverzna temperaturna plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste; plast oblakov; petr. plast del kamnine na večjem obsegu, ki se po barvi, sestavi, trdoti jasno loči od drugih delov; talna plast nad katero ležijo vse druge plasti istih skladov; strojn. mejna plast plast tekočine, plina, ki se giblje tik ob steni; tekst. plast vlakna, naložena v večji širini in debelini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
plástni izvír -ega -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
plínski vezíkel -ega -kla m
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
ponikoválno pólje -ega -a s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
prezračeválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prezračevanje: prezračevalna cev, odprtina v zidu / prezračevalne naprave
♦ bot. prezračevalna odprtina prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
psévdoglêj -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
rútica2 rútice samostalnik ženskega spola [rútica] vrtna ali divje rastoča zdravilna rastlina z drobnimi rumenkastimi cvetovi in močnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Ruta graveolens; SINONIMI: iz botanike vinska rutica
STALNE ZVEZE: vinska rutica ETIMOLOGIJA: prevzeto prek stvnem. rūta in lat. rūta iz gr. rhȳtḗ, nejasnega izvora
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.
tesnílna zavésa -e -e ž
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 5. 2024.