dietétik -a m (ẹ́) strokovnjak za dietetiko: dietetiki priporočajo presno sadje in zelenjavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
máslọ, n. 1) zerlassene Butter, das Rindschmalz, — presno, opresno m., die Butter, Cig., Vrt., Levst. (Nauk); = surovo m., Bled, Rib.-Cig., Jan.; — ušesno m., das Ohrenschmalz, Cig., Erj. (Ž.); očesno m., die Augenbutter, Erj. (Som.); — 2) die Butter, Cig., Jan., Kras.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
na présno prisl. zv.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024
plátnọ, n. 1) die Leinwand; presno p., rohe, ungebleichte Leinwand, Cig., Dol.; hodno, ohlančno, pražnje p., grobe, mittelfeine, feine Leinwand; domače p., die Hausleinwand; kupljeno p., die Fabriksleinwand; povoščeno p., die Wachsleinwand, Cig., Jan.; tiskano p., die Druckleinwand, C.; — 2) der Sieb- o. Reiterboden, C.; — 3) = list, das Sägeblatt, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
présen -sna -o prid. (ẹ́) 1. ki ni kuhan; surov: presna krma za prašiče;
to zelenjavo jedo presno;
presno mleko, sadje / presno maslo 2. knjiž. svež: zaviti kaj v presne trtne liste;
presno zelenje;
to maslo ni več popolnoma presno / presne in konzervirane ribe; ker niso mogli pojesti vseh jabolk presnih, so jih sušili / rana je še presna
● star. presno testo nekvašeno testo; nar. presno zelje redkejša jed iz zelja in krompirja; sam.:, um. slika na presno freska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
prẹ́sən, -sna, adj. frisch, roh, ungekocht: presno zelje, frisches, ungesäuertes Kraut, Mur., Mik., Dol.; presen (= opresen) kruh, ungesäuertes Brot, Jan. (H.); presno sadje, frisches Obst, C.; sad, bodi p. ali suh, Npes.-K.; presno mleko, frische Milch, Svet. (Rok.), Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.); presno maslo, die Butter, Mik., Lašče-Svet. (Rok.); presna voda, frisches Wasser, Npes.-Vraz; presno platno, presna preja, frische, ungebleichte Leinwand, frisches Gespinst, Cig., Mik., Svet. (Rok.), Dol.; p. les, frisches Holz, C.; — presna rana, frische Wunde, Mik.; — seichwund (von kleinen Kindern), Cig.; — tudi: prẹsə̀n, -snà.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
prẹsnína, f. = kar je presno: frisches Gemüse; pos. repa, korenje in zelje, Svet. (Rok.); z žitom, presnino in sočivjem obsejana polja, Slovan; razun krompirja in presnine kuhalo se je mnogo puste čičarke, Slovan; — frisches Gespinst, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
Razlaga besed »presnojedec«, »nemesojedec«, »vegan« in »vegetarijanec«Beseda presnojedec je ustreznica za besedo vegan(ec), vegetarijanec pa za besedo nemesojedec. Se s tem strinjate?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
stẹ́pati 2., -tẹ̑pam, -pljem, vb. impf. ad 2. stepsti; 1) zusammenschlagen: jajca s., Eier klopfen, Cig.; presno maslo s., Butter rühren, C.; — 2) s. se, sich begatten (von Fischen), C.; — 3) s. se, = potepati se, C.; (prim. hs. stepsti se kam, sich verschlagen).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.
zélje -a s (ẹ́) 1. kulturna rastlina s tesno prilegajočimi se, gladkimi listi: okopavati, posekati, saditi zelje;
dve glavi zelja / zelje dela glave, gre v glave med rastjo se oblikuje v glave / kisati zelje; ribati, tlačiti zelje / dušeno, sveže zelje; kislo zelje s kranjsko klobaso / belo s svetlo zelenimi, rdeče zelje z vijoličastimi listi2. v zvezi kitajsko zelje kapusnica z rumenkastimi, nagubanimi listi, združenimi v valjasto glavo, bot. kitajski kapus:
● šalj. hoditi komu v zelje dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene; nar. presno zelje redkejša jed iz zelja in krompirja
♦ gastr. posiljeno zelje jed iz svežega narezanega, dušenega in okisanega zelja; sladko zelje kuhano sveže zelje; musaka iz kislega zelja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 14. 6. 2024.