Tiskanje

alergíja alergíje samostalnik ženskega spola [alergíja]

pridobljena preobčutljivost organizma na določeno snov, ki se pri stiku z njo pokaže z različnimi bolezenskimi pojavi

ekspresivno zelo odklonilen odnos do koga, česa

STALNE ZVEZE: kontaktna alergija, navzkrižna alergija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Allergie, frc. allergie, angl. allergy, it. allergia iz nlat. allergia, kar je zloženo iz gr. állos ‛tuj, drugi, drugačen’ + tvorjenka od érgon ‛delo, dejanje, delovanje’, torej ‛delovanje, reakcija organizma na telesu tuje snovi’ - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

božič

Predlog

božiča samostalnik moškega spola

krščanski praznik, 25. december

števno večeri pred božičem, novoletnim dnevom in praznikom Svetih treh kraljev

pravoslavni praznik, 7. januar

IZGOVOR: [bôžič], rodilnik [božíča]

PRIMERJAJ: Božič

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

bulimíja -e ž (ȋ)
duševna motnja, ki se kaže v pretirani potrebi po hrani, jedenju in bljuvanju: imeti bulimijo; simptomi, zdravljenje bulimije; bolniki, osebe z bulimijo; bulimija in anoreksija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti]

1.

ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati

2.

v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati

3.

v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah

3.1.

v obliki cediti se

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno mediti

FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem)
ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

dán Frazemi s sestavino dán:
bíti junák dnéva, bíti [razlíčen] kàkor nóč in dán, bíti [razlíčen] kot dán in nóč, bíti [razlíčen] kot nóč in dán, bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi], čŕn dán, čŕni dnévi, dán in nóč, dán odpŕtih vrát, dnévi odpŕtih vrát, dnévi so štéti kómu/čému, dóber dán, doživéti čŕn dán, gospódov dán, govoríti tjà v èn dán, govoríti tjà v trí dní, govorjênje tjà v trí dní, iméti dóber dán, iméti slàb dán, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti vsák dán nedéljo, iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu, iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu], iz dnéva v dán, jásno kot béli dán, junák dnéva, kàkor dán in nóč, [kàr] v trí dní, [kot da] je vsák dán nedélja [za kóga; kjé], kózji dnévi, léto in dán, ni vsák dán nedélja [za kóga; kjé[, nóč in dán, postáti junák dnéva, preživéti iz dnéva v dán, príti na dán, príti s právo bárvo na dán, razlikováti se kot dán in nóč, razlikováti se kot nóč in dán, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, štéti dnéve, tjà v trí dní, [vsè] svôje žíve dní, zaglédati béli dán, živéti iz dnéva v dán, živéti tjà v èn dán, življênje iz dnéva v dán

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

helikópterski SSKJ² pridevnik

STALNE ZVEZE: helikopterski starši, helikopterski denar

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

historízem -zma m

poudarjanje zgodovinskih dogajanj, dejstev

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024

kómorna ígra -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

mákroekonomíst -a m (ȃ-ȋ)
strokovnjak za makroekonomijo: ugledni slovenski makroekonomisti že nekaj časa opozarjajo, da so apetiti po zadolževanju države pretirani

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

medíti medím nedovršni glagol [medíti]

1.

izločati snov, iz katere čebele delajo med

2.

v obliki mediti se z zorenjem dosegati želeno mehkost, sladkost

3.

ekspresivno delati, da kaj s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postane bolj kakovostno

4.

v obliki mediti se, ekspresivno s počasno, postopno dodelavo, izboljšavami postajati bolj kakovosten

4.1.

v obliki mediti se

ekspresivno

5.

v obliki mediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno cediti

FRAZEOLOGIJA: Naj medi!
ETIMOLOGIJA: ↑med

nòtripostàviti -stávim dov. umestiti, postaviti: je Czaszar meszto indasnyega Palatina notriposztavo Ambringen Jánosa KOJ 1848, 97
nòtripostávleni -a -o umeščen, postavljen: Záto szo vnougi plebánuske pretirani, ino na meszto nyih kalvinszki ali luth. predgarje notriposztávleni KOJ 1848, 92

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

ponotránjena ígra -e -e ž

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

póstmodêrna in pòstmodêrna -e ž (ọ̑-é; ȍ-é)
umetnostna smer v drugi polovici dvajsetega stoletja, ki odklanja pretirani modernizem in avantgardizem: postmoderna je izraz potrošniške družbe; kaj pride za postmoderno? / slovenska postmoderna
// doba ob koncu 20. stoletja, za katero je značilna mnogovrstnost, raznovrstnost v umetnosti, kulturi, gospodarstvu, znanosti: / družba v postmoderni; prehod v postmoderno

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

póstmodernízem in pòstmodernízem -zma m (ọ̑-ī; ȍ-ī)
umetnostna smer v drugi polovici dvajsetega stoletja, ki odklanja pretirani modernizem in avantgardizem: postmodernizem v arhitekturi, pesništvu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

požréšno prislov [požréšno]

1.

navadno slabšalno takó, da se veliko jé

1.1.

ekspresivno

2.

ekspresivno takó, da pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev

3.

slabšalno tako, da si kdo brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje

ETIMOLOGIJA: ↑požrešen

prèstor -a m prostor: Hely; meszto, presztor KOJ 1833, 159; Térség, presztor AIN 1876, 62; tak, da ſzo vecs nej meli preſztora ni pri dveraj KŠ 1771, 106; Med nébom zemlom ſzpravo ſzi sirino, Preſztor veliki za viſzoko meglo BKM 1789, 155; Dokecs ſzo preſztor mele KM 1790, 86; Vszáko dugoványe má szvoj presztor i csasz KOJ 1833, XIV; ino etim vu zdájsnyoj Kumánii na Vogerszkom presztor vouscsi za tu osztanejnye KOJ 1848, 24; I vo me je pelao na presztor TA 1848, 13; Tak je, odogvori 'Zófika, v-máloj va tüdi presztor mela AIP 1876, br. 9, 4; je z-Moldávie pretirane Kumaniánce narodnom presztori naszelo KOJ 1848, 36; Ka pa môrje na kak velikom presztori le'zi KAJ 1870, 92; Tiszte püszte presztore, odked szo Avarci pretirani, naszelo KOJ 1848, 6

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pretírani -a -o prid.

GLEJ ŠE: cena

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024

pretírati -am dov. (ȋ)
1. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: pretiral je pomen ideje v romanu; mnoge stvari je pretiral
2. narediti, uporabiti kaj v preveliki meri, v prevelikem obsegu: pretirati v hvaljenju česa, v skrbi za kaj / pretiral je svoj čudni način govorjenja

pretíran

-a -o

1.

deležnik od pretirati:

vaša ocena položaja je v marsičem pretirana

2.

ki se zelo razlikuje od povprečnosti:

pretirani gibi

ta novica je pretirana

pretirano narodnjaštvo

3.

ki je, nastopa v preveliki meri:

pretirana občutljivost

pretirana vljudnost

pretirano uživanje tablet

/ ta cena je pretirana previsoka; prisl.: pretirano hvaliti koga; imeti pretirano dobro mnenje o sebi; biti pretirano občutljiv, sramežljiv; film mi ni bil pretirano všeč; sam.: v njegovem govorjenju je nekaj bolestno pretiranega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

pretìrati -am dov. pregnati, izgnati: Vogrszki národ národe tisztoga vrejmena nej steo pretirati KOJ 1833, X; szo sze bojali, da Ferdinand II. tüdi z-csehszkoga pretira vsze protesztante KOJ 1848, 89; naj Álmosa zevszega szvojega ládansztva pretira KOJ 1848, 26; szo 'seleli, naj bi Jezuite z-Vogerszkoga pretirali KOJ 1848, 93; je pápinszke Pope po szili tü i tam pretirao KOJ 1848, 84; sze je pripetilo, da szo Privino pretirali KOJ 1914, 98
pretìrani -a -o pregnan, izgnan: presztore, odked szo Avarci pretirani KOJ 1848, 6; drügi pa doli Tisze pretirani bili KOJ 1914, 97

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.

tráva Frazemi s sestavino tráva:
kot lístja in tráve, slíšati trávo rásti, trávo tláčiti

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 22. 7. 2024.