eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

degustácija degustácije samostalnik ženskega spola [degustácija] ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Degustation) iz frc. dégustation, iz lat. dēgustātiō ‛pokušina’ iz dēgustāre ‛pokusiti’ iz gustus ‛okus’ - več ...
degustácijski degustácijska degustácijsko in degustacíjski degustacíjska degustacíjsko pridevnik [degustáciski] in [degustacíski] ETIMOLOGIJA: degustacija
jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je] STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen] ETIMOLOGIJA: očistiti
polnolétnost polnolétnosti samostalnik ženskega spola [pou̯nolétnost] ETIMOLOGIJA: polnoleten

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

biometríjski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na biometrijo: izvajanje biometrijskih ukrepov; biometrijsko preverjanje prisotnosti na delu
devetošólec -lca m (ọ̑)
učenec devetega razreda osnovne šole: devetošolci so se slovesno poslovili na valeti; preverjanje znanja za devetošolce
homologácija -e ž (á)
1. uradno preverjanje, ali določen proizvod, navadno vozilo ali del vozila, ustreza predpisanim pogojem: homologacija vozila; postopek homologacije
// uradno preverjanje, ali kaj ustreza predpisanim pogojem sploh: homologacija novega kombiniranega dirkališča
2. uradno pisno potrdilo o tem, da kaj ustreza predpisanim pogojem: dobiti, izdati homologacijo
izpraševánje -a s (ȃ)
glagolnik od izpraševati: opustiti nadležno izpraševanje; z izpraševanjem je dognal, kje je / izpraševanje učencev pri izpitu spraševanje
 
rel. ženin in nevesta sta šla k izpraševanju nekdaj k župniku na pogovor o krščanskem nauku in zakonu; velikonočno izpraševanje nekdaj preverjanje in dopolnjevanje znanja krščanskega nauka pred veliko nočjo
konfrontácija -e ž (á)
ugotavljanje odnosa med dvema ali več sorodnimi pojavi, dejstvi, primerjava: zahtevajo svobodno konfrontacijo nazorov; potrebna je konfrontacija mnenj in stališč / konfrontacija dveh življenjskih principov
 
pravn. zasliševanje priče ali obdolženca v navzočnosti osebe, ki se je o isti stvari izpovedala drugače; soočenje
// potrjevanje veljavnosti, neveljavnosti česa s takim ugotavljanjem, preverjanje: konfrontacija pripovedovanega z dejstvi / publ. gre za veliko konfrontacijo Amerike z drugimi velesilami
kontróla -e ž (ọ̑)
1. ugotavljanje skladnosti kake dejavnosti z določenimi pravili, predpisi; nadzor, nadzorstvo: poostriti, uvesti kontrolo; kontrola dela, poslovanja bank; kontrola izvoza in uvoza / publ. imeti kontrolo nad poslovanjem javnih zavodov; opravljati kontrolo; nižje pog. držati pod kontrolo kontrolirati / učenec je še vedno potreben kontrole nadzorstva / carinska, obmejna kontrola; družbena kontrola
// ugotavljanje pravilnosti, kakovosti česa: poostriti kontrolo izdelkov / tehnična kontrola; kontrola delovanja strojev
2. ugotavljanje dejanskega stanja, položaja česa; pregled, pregledovanje: kontrola dokumentov; kontrola kovčkov v vlaku / kontrola ceste iz letala / pog. bolnik je prišel na kontrolo (ponovni) pregled
3. publ. prevlada, oblast1pridobili so si popolno kontrolo nad tržiščem
4. pog. kontrolni organ: prišla je kontrola
● 
publ. šofer je izgubil kontrolo nad krmilom ni mogel več usmerjati, voditi vozila; ekspr. čisto je izgubila kontrolo nad seboj ni se mogla obvladati; pog. še vedno je pod zdravniško kontrolo (zdravniškim) nadzorstvom
♦ 
aer. kontrola letenja služba na letališču, ki skrbi za varnost v letalskem prometu; ekon. devizna kontrola kontrola dinarskega in deviznega poslovanja s tujino; med. kontrola rojstev vnaprejšnje določanje števila rojstev otrok, načrtovanje rojstev; soc. socialna kontrola usmerjanje ravnanja, vedenja posameznikov v skladu z družbenimi normami; šah. časovna kontrola ugotavljanje, če je igralec napravil predpisano število potez v določenem času; šol. kontrola znanja ugotavljanje znanja s spraševanjem, ponavljanjem predelane snovi, preverjanje; šport. kontrola ugotavljanje pravilnosti poteka kakega tekmovanja; član, ekipa, ki to opravlja
lustrácija -e ž (áv nekaterih pokomunističnih državah
preverjanje nekdanjih pripadnikov komunističnega političnega sistema z namenom njihove odstranitve z aktualnih vodilnih položajev v politiki, javnih službah: izvesti, zahtevati politično lustracijo; ideja, razprava, zakon o lustraciji; pobuda, predlog za lustracijo
obveščeválski -a -o [obveščevalski in obveščevau̯skiprid. (ȃ)
nanašajoč se na obveščevalce ali obveščanje: preverjanje obveščevalskih podatkov; obveščevalska afera; izmenjava obveščevalskih informacij; z obveščevalskim delom se je začel ukvarjati že v mladosti
poskúšnja tudi poizkúšnja -e ž (ȗ)
1. ugotavljanje, preverjanje kakovosti določenih lastnosti česa: prva poskušnja je bila neuspešna / zapeti pesem za poskušnjo; nova tovarna obratuje za poskušnjo poskusno / vzeli so jo za en mesec na poskušnjo
// pokušnja: poskušnja domačih vin / ponudil mu je jabolko za poskušnjo / prostor za vinsko poskušnjo
2. zastar. poskus: prva poskušnja mu je spodletela; vse njene poskušnje, da bi ga potolažila, so bile zaman / pesniške poskušnje
3. zastar. izkušnja: poskušnje so ga izmodrile; slabe poskušnje
// izpit: poskušnjo je dobro opravil
prevérjanje -a s (ẹ́)
glagolnik od preverjati: preverjanje podatkov; preverjanje politične prakse na kongresih; preverjanje pripovedovanega z dejstvi / pisno preverjanje znanja / preverjanje samega sebe o čem
primérjanje -a s (ẹ́)
glagolnik od primerjati: primerjanje pisav, podatkov; primerjanje preteklih dogajanj s sedanjostjo; preverjanje in primerjanje / nakupov in primerjanja ni bilo konca
sámoprevérjanje -a s (ȃ-ẹ́)
preverjanje samega sebe, svojih dejanj, dosežkov: test, vprašanja za samopreverjanje znanja; samopreverjanje in samoocenjevanje
téster1 -ja m (ẹ́)
pripomoček za testiranje: analize so pokazale, katera snov je obarvala tester; tester za alkohol, mamila; preizkus, preverjanje s testerjem / kupiti tester za nosečnost
// vzorec kozmetičnega izdelka, namenjen preizkušanju: priskrbela si je testerje, da bi ugotovila, katera krema ji ustreza
transpónder -ja m (ọ́)
elektr. elektronski mikročip v stekleni kapsuli, ki se uporablja pri elektronski identifikaciji: opremiti, označiti s transponderjem; odčitati podatke s transponderja; preverjanje transponderjev za prevoz zabojnikov / elektronski transponder
// oddajnik: satelitski transponder; priključek za transponder
triáda -e ž (ȃ)
1. skupina treh enot, trojica: uvrščati elemente v triade; triade barv; triada rimskih božanstev
2. šol. okvirno določeno triletno obdobje za preverjanje poteka in učinkovitosti pouka v devetletni osnovni šoli, triletje: v novem delu šole so štiri učilnice za učence druge triade; šolanje, znanje po triadah / prva, druga, zadnja triada devetletke
3. geol. obdobje mezozoika, v katerem so se pojavile praproti, rastline, podobne palmam, in sesalci; trias: ostanki plazilcev iz triade
♦ 
filoz. dialektična triada teza, antiteza, sinteza kot osnovne stopnje razvoja; kem. triada skupina treh elementov s podobnimi kemičnimi lastnostmi in približno enakimi razlikami v atomski masi
trílétje -a s (ȋ-ẹ̑)
doba treh let: prvo triletje
// šol. okvirno določeno triletno obdobje za preverjanje poteka in učinkovitosti pouka v devetletni osnovni šoli: preverjati rezultate, znanje po triletjih / prvo, drugo tretje triletje devetletke
trilétka -e ž (ẹ̑)
obdobje treh let: tekmovalke se bodo v naslednji triletki zanašale predvsem na izkušnje
// šol. triada, triletje: zunanje preverjanje znanja po prvi triletki
urbanomát -a m (ȃ)
avtomat za nakup, polnjenje kartice Urbana in preverjanje stanja na njej: urbanomat denarja ne vrača; napolniti Urbano na urbanomatu; uvedba urbanomatov
validácija -e ž (á)
1. postopek plačevanja vožnje z mestnim avtobusom, pri katerem se preveri veljavnost in verodostojnost plačilne kartice: validacija vrednostne kartice je bila uspešna; oprema za validacijo / izpis validacij na avtobusu
2. potrjevanje ali dokazovanje skladnosti česa z obstoječimi standardi, zahtevami: validacija modela; postopek validacije; identifikacija in validacija
3. rač. preverjanje pravilnosti zapisa računalniške kode ali dokumenta: programska oprema za validacijo podatkov
4. preverjanje, ovrednotenje: sistem čaka na validacijo; prošnja za validacijo dovoljenja za delo
validátor -ja m (ȃ)
naprava za validacijo kartice ob vstopu v mestni avtobus: na vsakem avtobusu sta dva validatorja; zvočni, svetlobni signali validatorja; za validacijo uporabnik kartico prisloni k validatorju / validator parkirnih kartic
 
rač. validator računalniški program za preverjanje pravilnosti zapisa računalniške kode ali dokumenta
verificírka -e ž (ī)
rač., nekdaj naprava za preverjanje pravilnega zapisa podatka na luknjani kartici: operater pri verificirki

Sprotni slovar slovenskega jezika

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

moderíranje samostalnik srednjega spola

ePravopis – Slovenski pravopis

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

PCT
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
PCT-ja tudi PCT PCT samostalnik moškega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: kratica
preboleli, cepljeni, testirani
manj formalno pogoj preboleli, cepljeni, testirani
IZGOVOR: [pécẹté], rodilnik [pécẹtêja] tudi [pécẹté] in [pə̀cətə̀], rodilnik [pə̀cətə̀ja] tudi [pə̀cətə̀]
ZVEZE: pogoj PCT

Slovenski pravopis

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

konfrontácija -e ž, pojm. (á) ~ nazorov primerjava; ~ povedanega z dejstvi preverjanje; pravn. soočenje
prevérjati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; prevérjanje (ẹ́) koga/kaj ~ znanje učencev
prevérjati se -am se (ẹ́ ẹ̑) medsebojno se preverjati; star. ~ ~ na svoje oči prepričevati se
verifikácija -e ž, pojm. (á) ~ hipotez v znanosti preverjanje, preizkušanje

Sinonimni slovar slovenskega jezika

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

poskúšnja -e ž
ugotavljanje, preverjanje kakovosti določenih lastnosti česapojmovnik
SINONIMI:
poizkušnja, neknj. pog. proba
GLEJ ŠE SINONIM: izpit1, pokušnja, poskus
prevérjanje -a s
1.
ugotavljanje resničnosti, pravilnosti, točnosti česa s primerjanjem dejstev, znakovpojmovnik
SINONIMI:
publ. konfrontacija, knj.izroč. verifikacija
2.
šol. ugotavljanje znanja z izpraševanjem, ponavljanjem predelane snovipojmovnik
SINONIMI:
šol. kontrola znanja
telefónski -a -o prid.
ki je v zvezi s telefonom
SINONIMI:
knj.izroč. telefonični
trílétje -a s
1.
doba, ki traja tri letapojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. trienij
2.
šol. orientacijsko določeno triletno obdobje za preverjanje poteka in učinkovitosti pouka v devetletni osnovni šolipojmovnik
SINONIMI:
šol. triada, šol. triletka

Slovar slovenskih frazemov

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

rešêto Frazemi s sestavino rešêto:
bíti na rešêtu, bíti v sítu in rešêtu, dáti kóga/kàj na rešêto, iméti kóga/kàj na rešêtu, iméti spomín kot rešêto, kot rešêto, možgáni kóga so [kot] rešêto, ostáti na rešêtu, pásti skozi rešêto, prebiti se skózi rešêto, príti na rešêto, správiti kàj skozi rešêto, v rešêtu vôdo nosíti, z rešêtom vôdo nosíti, z rešêtom vôdo zajémati, znájti se na rešêtu
zícleder Frazemi s sestavino zícleder:
iméti zícleder, ne iméti zícledra

Slovenski etimološki slovar³

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

izkȗšnja -e ž
kontrọ̑la -e ž

NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

kočmrlj

Kamnarski terminološki slovar

Kamnarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

délna kontrólna šablóna -e -e -e ž
kontrólna šablóna -e -e ž
létev -tve ž
pregíbni kótnik -ega -a m
šablóna -e ž

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

eksamin -a samostalnik moškega spola
ustno ugotavljanje, preverjanje znanja koga; SODOBNA USTREZNICA: spraševanje
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
eksaminiranje -a (eksaminirane) samostalnik srednjega spola
ustno ugotavljanje, preverjanje znanja koga; SODOBNA USTREZNICA: spraševanje
FREKVENCA: 1 pojavitev v 1 delu

Davčni terminološki slovar

Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

carínska kontróla -e -e ž

Terminološki slovar betonskih konstrukcij

Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

betónska kócka -e -e ž
betónska prízma -e -e ž
betónski válj -ega -a m
grádbeno projektíranje -ega -a s
kombinácija vplívov -e -- ž
metóda mêjnih stánj -e -- -- ž

Farmacevtski terminološki slovar

Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

analíza zdravíl -e -- ž
edínstvena oznáka -e -e ž
primerjálna utéž -e uteží ž
splôšna farmakopêjska monografíja -e -e -e ž
tést združljívosti -a -- m

Pravni terminološki slovar

Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

carínska kontróla -e -e ž
instánčni preizkús -ega -a m
pravíca do svobôde znánstvenega ustvárjanja -e -- -- -- -- ž
strokôvni izpít -ega -a m

Terminološki slovar avtomatike

Terminološki slovar avtomatike, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

verifikácija -e ž

Gledališki terminološki slovar

Gledališki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

lektúra -e ž
preglèd kostúmov -éda -- m

Gemološki terminološki slovar

Gemološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

réntgensko fluorescénčno testíranje bíserov -ega -ega -a -- s

Planinski terminološki slovar

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

gíbanje po ledeníku -a -- -- s

Slovenski smučarski slovar

Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

prevérjanje -a s
smúčanje po ledeníku -a -- -- s
vódja sodníkov pri vrátcih -e -- -- -- m

Jezikovna svetovalnica

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Kako je bolje: »prijaviti se v portal« ali »na portal«?

Zanima me, kako bi se pravilneje reklo: Prijava na (spletni) portal ali Prijava v (spletni) portal.

V Gigafidi (ali morda na Gigafidi) najdem za oboje približno enako število zadetkov.

Kako pisati okrajšavo »d. o. o.« ali zakaj uzakonjati napake? – odziv na oddajo Jezikanja

Danes zjutraj sem poslušala Jezikanje na Valu 202. Zmotila me je izjava, da boste pisavo d.o.o. (namesto d. o. o.) najverjetneje prej ali slej sprejeli v slovar (in pravopis?), ker je tako rekoč »uzakonjena« in zato (mislim, da ne samo zato) že zelo uveljavljena. Tudi euro (ne evro) »vlada« v naših zakonih – boste ravnali enako (po tej logiki bi morali pisati tudi dollar in tako naprej po tečajni listi)? Raba nekaterih napak pa se je zelo razpasla tudi v splošni javnosti (temu ni tako, še 10 minut nas loči do) in/ali v ožjih skupnostih (v planinski srenji na primer spati na koči, plezati stene; v športnem novinarstvu gostujoča vratnica ...), kar utegne prav tako povzročiti sprejetje v jezikovne priročnike. To bi bilo upravičeno, le če bi v njih take »jezikovne prakse« označili kot napačne. Ali pa je moje razmišljanje passé in sem že za v staro šaro, spadam med puriste, jezikovne teroriste in kar je še takih nadlog?

O vejici in vezniški zvezi »na način da«

Pri pripravi besedila sem naletel na besedno zvezo 'na način da' pa me zanima, ali gre v konkretnem primeru lahko za večbesedni veznik (kar mi deluje bolj 'naravno') ali 'navadni' veznik da:

  • ter sprejela spremembe statuta na način, da statut vsebuje določbe ...
  • ter sprejela spremembe statuta, na način da statut vsebuje določbe ...

Pisanje osebnih imen z velikimi črkami (2)

Na povezavi https://svetovalnica.zrc-sazu.si/topic/1926/pisanje-osebnih-imen-z-velikimi-črkami?loggedin dopuščatei pisanje osebnih imen v besedilih s samimi velikimi črkami, kar Slovenski pravopis tudi dopušča, saj natančno določa, da se same velike črke smejo uporabljati le pri poudarjanju besedil ali posameznih besed v njih.

"Besedilo" je po SSKJ "z določenimi besedami izražene misli" ali "iz besed sestoječi del v knjigi, publikaciji". Osebno ime na pisemski ovojnici, dopisu ali sodbi vsekakor ni z določenimi besedami izražena misel, niti ni iz besed sestoječi del v knjigi ali publikaciji.

Zanima me sledeče: Ali je pisanje osebnega imena (Ime Priimek) s samimi velikimi črkami (IME PRIIMEK) na pisemskih kuvertah dovoljeno?

Vem, da zapis osebnega imena s samimi velikimi črkami ni v skladu s pravopisom, a želim vašo potrditev.

Pogojni ali osebkov odvisnik?

Zanima me, ali je v povedi Lepo bi bilo, če bi naju obiskalapogojni ali osebkov odvisnik.

Se vprašamo Pod katerim pogojem bi bilo lepo? ali (Kdo ali) kaj bi bilo lepo?

Poskušala sem s pretvorbo:

  • V primeru vajinega obiska bi bilo lepo.
  • Vajin obisk bi bil lep.

Vem, da je v SP primer za rabo veznika če tudi pri osebkovem odvisniku (Lepo je, če uboga starše.). Piše pa tudi, da veznik če uvaja pogojni odvisnik, kadar gre za nerealno dejanje, kot je (ali pa ni) v zgornjem primeru.

Raba začetnice v imenih »Zahodni Karpati« in »francoske Alpe«

Pri pisanju strokovnega članka iz geografije se mi poraja vprašanje, kako zapisati zemljepisna imena kot so npr. Zahodni Karpati ali Francoske Alpe? Torej, oboje z veliko začetnico ali ne?

Sklanjanje imena »Noah«

Kako sklanjamo moško ime Nóah (naglas je na o, na koncu je nemi h)?

Sopomenke: kdaj »doprinos« zamenjati s »prispevek«

Problem imam z besedo doprinos, ki sem jo pri lektoriranju nadomestila s sopomenko prispevek. Pa nekako ne gre čisto gladko v kontekst. Hm.

... Družinska zgodovina psihiatričnih motenj se uporablja kot zanesljiv približek genetskega doprinosa. ...

Tvorjenje vrstnega pridevnika iz imen »Krk« in »Omišalj«

Zanima me, kako se tvori pridevnik iz krajev Krk in Omišalj in kakšna je oblika za prebivalce teh dveh krajev.

Uradna kratica Teološke fakultete

Zanima me, kakšna je uradna kratica Teološke fakultete UL? V raznih dopisih se namreč pojavlja pogosta kratica TF, ki je po mojem vedenju napačna (oz. je, kolikor vem, kratica nekdanje Tehniške fakultete v Mariboru). V povezavi s Teološko fakulteto najpogosteje srečamo kratico TEOF, vendar pa nikjer na straneh Univerze v Ljubljani ne najdem uradnega seznama kratic, zato prosim za informacijo tukaj.

Vejica v povezavi s frazemi

Zanima me pravilna raba vejice v povezavi z nekaterimi frazemi. V besedilnih korpusih obstajata obe rabi, z in brez vejice. Zanima me, ali obstaja primarna raba? Sta morda obe enakovredni? Primeri: ni (,) da bi govoril; meni nič (,) tebi nič; en (,) dva (,) tri; kot bi trenil (,) je bil nazaj; mizica (,) pogrni se. Hvala.

Ženska oblika samostalnika »geograf«

Zanima me, ali je pravilno poimenovanje geografinja ali geografka.

Terminološka svetovalnica

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

Brek
Zanima me, katero poimenovanje – brek ali breka – ustrezneje poimenuje 'gozdno drevo z belimi cveti in drobnimi rjavimi plodovi, Sorbus torminalis ' (SSKJ). V SSKJ in Slovenski pravopis 2001 je vključen izraz breka , Veliki splošni leksikon (2006) in Leksikon Sova (2006) pa izkazujeta obliko brek . Katera oblika je z vidika stroke ustreznejša?
Hi-kvadrat test
Zanima me ustrezna oblika termina test hi-kvadrat , ki na področju statistike označuje metodo za preverjanje soodvisnosti dveh spremenljivk ali za preverjanje porazdelitve spremenljivke, če je le-ta v skladu s predpostavko. Ali je ustrezen termin test hi-kvadrat , test hi-kvadrata , preizkus hi-kvadrat , kot predlaga Slovenski medicinski slovar, ali morda hi-kvadrat test , kot je splošno razširjeno po spletu in kot predlaga Statistični terminološki slovar ?
Nenaklonjenost izgubi
Zanima me, kateri slovenski ustreznik bi predlagali za angleški termin loss aversion s področja psihologije. Termin označuje tendenco, da se oseba raje izogne izgubi v vrednosti X, kot da pridobi v vrednosti X, tj. raje ne izgubi 5 evrov, kot da najde 5 evrov.
Plošček
Ker v SSKJ2 nisem našla ploščka v hokejskem pomenu, sem poiskala pak , ki je razložen kot 'trd, ploščat, okrogel gumijast predmet, ki se uporablja pri hokeju na ledu'. Kot sinonim je navedena ploščica , plošček pa ni omenjen. Glede na rabo se mi to ne zdi sprejemljivo – plošček v tem priročniku ne bi smel biti ignoriran.
Povaljani prstni odtis, ploski prstni odtis
Prosimo vas za mnenje o najustreznejšem slovenskem poimenovanju angleških terminov flat fingerprint , ki označuje prstni odtis blazinic prstov, pri čemer je blazinica prsta pritisnjena na površino navpično na podlago in je odtisnjen predvsem osrednji del blazinice, in rolled fingerprint , ki označuje prstni odtis blazinic prstov od začetka do konca papilarnih linij, zato se blazinica prsta pri odvzemu povalja po podlagi od leve proti desni. Za flat fingerprint se najdeta dve poimenovanji, in sicer ploski prstni odtis , ki je uporabljen v Pravilniku o načinu izdaje dovoljenja za prebivanje ter načinu zajemanja prstnih odtisov in Pravilniku o vsebini, obliki in načinu izdaje potnega lista za begunca , ter pritisnjeni prstni odtis , ki se pojavlja v prevodih besedil EU, npr. v poročilu Komisije Evropskemu parlamentu in Svetu o razpoložljivosti in pripravljenosti tehnologije za identifikacijo oseb na podlagi prstnih odtisov iz schengenskega informacijskega sistema druge generacije (SIS II) . Policija za rolled fingerprint uporablja povaljani prstni odtis , za flat fingerprint najdemo pritisnjeni prstni odtis , v uradnih besedilih pa ploski prstni odtis . Kateri vir ima večjo težo? Ali je pridevnik povaljani primeren za terminološko besedno zvezo (saj je po SSKJ2  povaljan največkrat uporabljen v pomenu 'pomečkan, neurejen')?
Razpoznavanje govora
Zanima me slovenski ustreznik za angleško zvezo automatic speech recognition , ki označuje tehnologije pretvarjanja človeškega glasu iz zvočne v pisno obliko z uporabo računalniške strojne in programske tehnike. Ali je ustrezneje avtomatsko razpoznavanje govora ali samodejno razpoznavanje govora ? Prosim tudi za argumentacijo izbrane različice.
Stena, zid
Termina zid in stena s področja gradbeništva se v splošnem jeziku pogosto uporabljata kot sinonima, kar je po mojem mnenju neustrezno, saj sta to v stroki dva ločena pojma. Stena je gradbeni element in zid je podvrsta tega gradbenega elementa, ki je izdelan iz zidakov. V SSKJ2 je pri besedi zid navedena tudi zveza betonski zid , kar je neustrezno, saj ni izdelan iz zidakov. Kaj menite o sinonimni rabi terminov stena in zid ?
Stresni test
Prevod angleškega termina stress test kot stresni test , ki se očitno najpogosteje uporablja, zame pomeni test, ki je stresen, torej povzroča stres. Ne dvomim sicer, da ti testi bankam povzročajo stres, vendar pa angleški stress test pomeni nekaj drugega. Ustreznejši se mi zdi test stresa ali obremenitveni test . Kaj menite o tem?
Vojaško zdravstvo
Zanima me, kateri termin je bolj pravilen – saniteta ali vojaško zdravstvo . Gre za zdravstveno oskrbo, ki sicer temelji na spoznanjih civilne medicine, vendar je nadgrajena s posebnimi vojaškimi znanji, zlasti glede razpoložljivega časa za zdravstveno oskrbo pacientov. V Slovenski vojski smo v nekaterih predpisih že nadomestili termin saniteta s terminom vojaško zdravstvo , imamo tudi Vojaško zdravstveno enoto. Pri pregledu dodatne zakonodaje pa se je pokazalo, da saniteta ni tako zastarel in neuporabljen izraz. Tudi na obeh medicinskih fakultetah razumejo termin saniteta kot  specializiran izraz, ki ga takoj povezujejo z vojsko.
Število zadetkov: 92