prezračevánje -a s (ȃ) glagolnik od prezračevati: skrbeti za redno prezračevanje;
naravno, umetno prezračevanje;
odprtine za prezračevanje / prezračevanje posteljnine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
vzgónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzgon: vzgonska sila / vzgonsko ogrevanje, prezračevanje ogrevanje, prezračevanje na osnovi dviganja toplejšega zraka
♦ aer., fiz. vzgonski količnik letalskega krila; navt. vzgonski tanki doka tanki, s katerimi se uravnava višina doka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
želézen -zna -o prid. (ẹ́) - 1. ki je iz železa: železen drog, kavelj; železni križi v oknu; sodi z železnimi obroči; železna blagajna, ograja; železne palice
// železov: železna rja / železna ruda; železne spojine - 2. ekspr. zelo močen, krepek: železne roke / železen prijem, stisk
// zelo trden, neuničljiv: ta obleka je železna / ima železno zdravje / za to je potrebna železna volja; železna vztrajnost - 3. ekspr. zelo strog: ima železen glas; železen obraz / železen značaj / železna načela, pravila / v hiši vlada železen red; železna disciplina
- 4. ekspr. temeljen, osnoven: ponatisniti železna dela slovenske povojne književnosti / železni repertoar gledališka, glasbena dela, ki se zaradi svoje umetniške vrednosti, priljubljenosti izvajajo več sezon
● ekspr. potovati z železnim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. železni ptič letalo; ekspr. ima železne živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo; zastar. železna cesta železnica; ekspr. pomesti nasprotnike z železno metlo odločno, neprizanesljivo, s silo jih odstraniti s kakega položaja; železna rezerva kar je namenjeno za uporabo v izrednih okoliščinah; ekspr. vladati z železno roko odločno, s silo, nasiljem; publ. politične spremembe za železno zaveso od 1945 do 1990 v Sovjetski zvezi in njej podrejenih evropskih socialističnih državah; potrpljenje železna vrata prebije s potrpljenjem se dosti doseže; preg. stara navada — železna srajca navade človek zelo težko spreminja
♦ arheol. železna doba prazgodovinska doba, ki je sledila bronasti dobi; farm. železno vino nekdaj desertno vino, v katerem je raztopljena železova spojina; jur. železna pogodba nekdaj pogodba, pri kateri prodajalec ne prevzema odgovornosti za skrite napake prodane živali, posebno konja; železna živina nekdaj v rejo dana živina, ki jo mora rejec nadomestiti z drugo, če pogine; med. železna pljuča naprava v obliki komore za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati; rel. železna maša sedemdesetletnica mašništva; zgod. železna devica srednjeveška mučilna priprava v obliki človeškega telesa z bodicami na notranji strani; železna srajca verižna srajca; zool. železna kačica svetlikajoča se temno rjava kačica, ki živi zlasti na vlažnih tleh, Julus terrestris
želézno prisl.: železno ga je zgrabil za vrat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
ventilácija -e ž (á) - 1. glagolnik od ventilirati: naprava za ventilacijo; ventilacija predora, prostorov
// zračenje, prezračevanje sploh: v kmečkih hlevih je ventilacija slaba / naravna, umetna ventilacija
♦ teh. vzgonska ventilacija - 2. celota ventilacijskih naprav: vgraditi ventilacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
pljúča pljúč s mn. (ú ȗ) parni organ v prsni votlini, ki omogoča dihanje: imeti zdrava pljuča;
preiskovati pljuča;
človeška, živalska pljuča;
rentgenski posnetek pljuč / vnetje pljuč; rak na pljučih / kupiti goveja, telečja pljuča / dušena pljuča; pren., ekspr. gozdovi so pljuča pokrajine
● ekspr. na dirki je izhropel pljuča s hropenjem izčrpal; ekspr. zavpil je na vsa pljuča zelo; ekspr. zadihati s polnimi pljuči postati prost, svoboden
♦ med. železna pljuča naprava v obliki komore za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati; vitalna kapaciteta pljuč; osluškovanje pljuč; kaverna v pljučih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
respirátor -ja m (ȃ) priprava, ki varuje dihalne organe pred trdnimi snovmi in tekočinami, razpršenimi v zraku: nadeti, sneti si respirator;
uporabljati respirator pri varjenju
♦ med. naprava za ritmično prezračevanje pljuč bolniku, ki ne more dihati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
prevetrovánje -a s (ȃ) prezračevanje: prevetrovanje hlevov, kleti;
naprave za prevetrovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.
prezračeválen -lna -o prid. (ȃ) namenjen za prezračevanje: prezračevalna cev, odprtina v zidu / prezračevalne naprave
♦ bot. prezračevalna odprtina prepustno mesto na lubju, kjer prihaja zrak v notranjost rastline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 6. 7. 2024.