Tiskanje

adíjo Frazemi s sestavino adíjo:
[in] potém adíjo kdó/kàj, íti kómu kàj adíjo, porêči kómu/čému adíjo, rêči kómu/čému adíjo

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Adrian(us) -na m osebno lastno ime 1. Hadrijan: ta Vuzheni Philoſophus Secundus, kateriga je uprashal Ceſſar Adrianus im. ed. ǀ kakor ga je imenoval Papesh Adrianus im. ed. ǀ kar je djal Dionyſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. ǀ sakaj zhe Dionyſius Caſſius od Ceſſaria Adriana rod. ed. je djal ǀ Rim ſe imenuje od Romula Alexandria od Alexandria. Conſtantinopel od Conſtantina. Adrianopel od Adriana rod. ed. ǀ nikar li vènim Meſti kakor Adriana tož. ed., ampak po celli Europi 2. Adrijan: Adrianus im. ed. s' velikem veſſeljam, inu troſtam je poshlushal ǀ Gospud Adrian im. ed. grè damu ǀ sapovei Ceſſar, de imaio Roke, inu noge Adrianu daj. ed. odſekat 1. Públij Élij Hádrijan, lat. Publius Aelius Hadrianus (117–138), rimski cesar, Trajanov posinovljenec in naslednik 2. Eden šestih papežev z imenom Hádrijan 3. Sv. Adriján, lat. Hadrianus, mučen pribl. 305 v Nikomedeji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Agnes nepreg. ž osebno lastno ime Agnes, Neža: Agnes im. ed. kumaj trinajst lejt ſtara je k'martri shla ǀ Vuduua Krajliza Agnes im. ed., katero mogozhni krajli ſo sa Neveſto snubili ǀ Kakor je vidila s' ſvojmy ozhmy ta bogaboyezha Diviza Agnes im. ed. de Monte Politiano ǀ gre obyskati Starishi S. Agnes rod. ed. ǀ ſe nej shonal Angela, ampak preusetnu ſe k' S. Agnes daj. ed. perblisha ǀ Spomnite na to Divizo Agnes tož. ed. 1. Sv. Néža, lat. Agnes, devica, mučena 303/304 v Rimu 2. Ágnes (pribl. 1025–1077), nem. cesarica 3. Sv. Néža Asíška (1197–1253)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Alanus m osebno lastno ime Alanus: Beatus Alanus im. ed. pak kodarkuli je hodil zheſzhena ſi Maria je molil ǀ kakor nas sagvisha B. Alanus im. ed. Alanus ab Insulis, frc. Alain de l'Isle (pribl. 1128–1203), menih, ki so ga zaradi njegove mnogostranske učenosti imenovali doctor universalis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Alberik -a m osebno lastno ime Alberik: Enkrat ſe je bila prikasala Alberiku daj. ed. Appatu (III, 455) ǀ B. Alberico daj. ed. Ordna S. Bernarda je bila pernesla eno belo kuto (IV, 315) Sv. Alberík (pribl. 1050–1109), opat v Cîteauxu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Albertus -ta m osebno lastno ime Albert, Albreht: Albertus im. ed. Magnus tudi pravi de sa volo tiga je shal v'Nebu ǀ Albertus im. ed. Belgarski Firsht, ſe vſmili zhes tiga Gospuda ǀ Albertus im. ed. Vvoleſtain Kateri nihdar nej hotel od te faush Luterske vere odſtopit ǀ odgovorj Albertus im. ed. Campenſis ǀ Na tem drugem ſtebru je ſtal Albertus im. ed. ta I ǀ Vladislaus Alberta rod. ed. Ogerskiga krajla ſyn 1. Sv. Álbert Véliki, srlat. Albertus Magnus (pribl. 1200–80), dominikanec, sholastičen filozof, učitelj Tomaža Akvinskega 2. Verjetno je mišljen Álbert, vladar katoliške Nizozemske (1599–1621). 3. → Voleštajn 4. → Kampensis 5. Álbreht I. (1255–1308), nem. cesar 6. Álbert II., ogrski kralj (1438–39)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Amat(us) -ta m osebno lastno ime Amat: kakor ſe bere od S. Ildephonſa Toletanskiga Shkoffa. Od S. Bonitia Alvernenskiga, od S. Amata rod. ed. Senonenskiga S. Thomasha Cantuarienskiga, letem MARIA Diviza je bila perneſla Mashni gvant (IV, 315) Dostopna literatura navaja dva svetnika s tem imenom: sv. Amáta iz Remiremonta (565–625), → Amasus, in sv. Amáta iz Sittna (umrl pribl. 690). Srlat. Senonensis je sicer pridevnik iz frc. krajevnega imena Sens.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Anaksers -a m osebno lastno ime Anaksarh: ſim bral od Philoſopha Anaxersa rod. ed., katiriga Saurashniki ſo bily vlovili, ven shelesni moshnar poſtavili, ter ſo ga taku dolgu taukli, de vſe shile, inu koſty ſo bily resbili, inu reſtaukli (IV, 474) Anaksárh iz Abdêre, gr. Ἀνάξαρχος (pribl. 380–320 pr. Kr.), filozof Demokritove smeri, ki ga je Nikokreont Ciprski dal mučiti in ubiti.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Andronikus -ka m osebno lastno ime Andronik: Menem de tudi ſo vſhe shlishali od uniga leva, katerimu Andronicus im. ed. je bil en tern sderl s'noge, zhes veliku lejt ta levu je bil vloulen, inu v'Rim pelan, de bi te ludy martral, inu tergal, kateri od pravize k'ſmerti ſo obſojeni bily, inu dokler tudi Andronicus im. ed. to ſmert ſi je bil sashlushil, inu raunu ta levu ga je imel restargat, ali kakor levu Andronika tož. ed. sagleda ga posna, inu mu nezh nu ne ſturj (I/1, 176) Sv. Andrónik, mučen pod Dioklecijanom pribl. 304

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Antonius -a m osebno lastno ime Antonij: krajl Marcus Antonius im. ed. hozhe sa ſvojo krajlizo to bogato Cleopatro udobit ǀ kadar Marcus Antonius im. ed. je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa Rimskimu folku ǀ Od Naſhiga lubiga Pomozhnika S. Gotharda piſhe Petrus Antonius im. ed. Homodei ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Antonius. im. ed. Antonius im. ed. de Padoua ǀ Brutus, kadar je bil Antoniusa tož. ed. is Rimske deshele pregnal 1. Márk Antónij, lat. Marcus Antonius, kvestor, Cezarjev general (pribl. 82–30 pr. Kr.), → Markanton 2. → Anton 4. 3. → Homodei 4. → Anton 2.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Apuleus m osebno lastno ime Apulej: Satoraj Apuleius im. ed. je djal enimu kateri s' ptujm blagam je bil dobre vole (III, 461 s.) Lúcij Apulêj, lat. Lucius Apuleius (pribl. 125–170), rimski pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Aratus m osebno lastno ime Arat: Plato pravi: de zhlovek je ena boshja shival … Aratus im. ed., de je blishna shlahta boshja (II, 351) Arát iz Sól, gr. Ἄραϑος, lat. Aratus (pribl. 315–245 pr. Kr.), gr. didaktični pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Aristides -da m osebno lastno ime Aristid: Kadar Ariſtides im. ed. letu shlishi ǀ Kunshten je bil peld ene bolné Pershone, kateri peld je bil ſmalal Ariſtides im. ed. ǀ poshlushajte kaj Plutarcus pishe od Ariſtida rod. ed. Philoſopha ǀ nej poſnal Ariſtida tož. ed. (III, 179) ǀ de bi s' deshele bandishali Ariſtida tož. ed. Philoſopha 1. Aristíd, gr. Ἀριστείδης, (pribl. 530–467 pr. Kr.), atenski državnik, poveljnik pri Maratonu 2. Aristíd iz Téb, gr. Ἀριστείδης (5.–4. stol. pr. Kr.), slavni slikar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Arius m osebno lastno ime Arij: Arrius im. ed. je bil pozhil, inu vſe zheua ſo ſe bile iſſule (IV, 19) ǀ Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco … Arrius im. ed. skuſi Conſtanzo Ceſſarizo (V, 66) ǀ ta hudobni Arius im. ed., kir je vuzhil, de Verbum non erat ab æterno (III, 27) Árij, gr. Ἀρεὶος (pribl. 250–336), prezbiter v Aleksandriji, predstavnik antiohijske teološke smeri, heretik, ki je zanikal enotnost Svete Trojice s trditvijo, da Jezus Kristus ni Bog; → arijanar, → arianus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Arseni(us) m osebno lastno ime Arsenij: Sveti Arſenius im. ed. je G. Boga proſſil, de bi ga od folsh Prerokou reshil ǀ Arſeni cit. zv. ed. beyshi od takorshnih, nikar yh neposhlushai, inu nebugai, aku n' hozhesh sapelan biti (V, 422) Sv. Arsénij Véliki (pribl. 354–pribl. 450)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Babilonija -e ž zemljepisno lastno ime Babilon, Babilonija: una greshna Bobilonia im. ed., katera n'hozhe osdravit od te duhoune ſvoje bolesni ǀ is Babilonie rod. ed. tiga greha ǀ v' tu meſtu Babilonio tož. ed. ǀ de to naſho boganarodno Babilonio tož. ed. bo Konzhala Babilónija, sprva sumerska, od pribl. 2000 pr. Kr. semit. država v Mezopotamiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Bartholomeus m osebno lastno ime Bartolomej: kakor je bil odgovuril ta imenitni Vuzhenik Bartholomæus im. ed. de Scobar (II, 174) ǀ njegou Gospud Ozha Teccelinus, inu njegovi bratje Bartholomæus im. ed., Andreas, Gvido, Gerardus inu Nivardus (III, 452) ǀ kakor pravi Bartholomæus im. ed. de Piſa (III, 477) 1. Neki Bartolomêj iz Escobarja v Španiji 2. Bartolomêj iz Pise (umrl pribl. 1401), pisec dela De conformitate vitae b. Francisci ad vitam Domini Jesu (1385–90)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Batildis ž osebno lastno ime Batilda: takorshne dekle ſo bile S. Julia, S. Lubetia, inu S. Bathildis im. ed. (V, 44) Sv. Batílda, žena frc. kralja Ludvika II. in mati Hlotarja III. (umrla pribl. 600)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Bertarius -ija m osebno lastno ime Bertarij: Nad katerim mozhnu ſe zhudi S. Bertorius im. ed. rekozh ǀ Poshlushajte s. Bertaria tož. ed. (I/1, 97) Sv. Bertárij, srlat. Bertharius (pribl. 810–884), opat v samostanu Montecassino, pesnik in pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Bion m osebno lastno ime Bion: kar je nekadaj Bion im. ed. Philosophus djal (I/1, 126) ǀ Ta Modri Bion im. ed. tudi ſe je shpot dellal is takorshnih (III, 258) Bíon iz Borístena, Βίων (pribl. 300–pribl. 250 pr. Kr.), filozof mlajše kinične šole

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Blaž -a m osebno lastno ime Blaž: S. Blash im. ed. ſe tudi nisku perkloni Rihtariu ǀ Na dan S. Blasha rod. ed. ǀ S. Blashu daj. ed. je bila perneſla ǀ sapovei S. Blasha tož. ed. ſlezhi, inu sa roke obeiſit ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona … medveti, kakor S. Blaſſa tož. ed. Sv. Blaž, škof v Sebasti v Armeniji, mučen pribl. 316, pomočnik zoper vratne bolezni

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bokal [bokȃl] samostalnik moškega spola

prostorninska mera za tekočine, pribl. 1,5 l; bokal
posoda, ki drži pribl. 1,5 l

PRIMERJAJ: polič

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Bolena -e ž osebno lastno ime Boleyn: od preshoſtva krajla Henrica, kateri ſe je bil ſalubil v'leto neſramno Anno Boleno tož. ed. (II, 369) ǀ s'to nasramno loterzo Anno Boleno or. ed. nezhistu je shivil (I/1, 108) Anne Boleyn (pribl. 1507–1536), druga žena angleškega kralja Henrika VIII. in mati kraljice Elizabete I.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Brutus -a m osebno lastno ime Brut: kadar Antoninus, inu Brutus im. ed. Rimska Firshta na semli ſta ſe vojskovala (III, 91) ǀ Brutus im. ed., kadar je bil Antoniusa is Rimske deshele pregnal (IV, 175) ǀ On te ſerzhne Vojshake Brutuſa rod. ed., inu Caſſiusa je bil premagal (V, 109) Décim Júnij Brút, lat. Decimus Junius Brutus (pribl. 84–43 pr. Kr.), Cezarjev vojaški poveljnik in eden zarotnikov proti njemu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

cent [cȅnt] samostalnik moškega spola

utežna mera sto funtov, pribl. 48 kg

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Cirilus -la m osebno lastno ime Ciril: Poshlushaite kaj pravi S. Cyrillus im. ed. ǀ kakor S. Cirillus im. ed. je bil samerkal ǀ KaKor ozhitnu pravi s. Cirilus im. ed. ǀ Poshlushajte beſsede S. Cirilla rod. ed. ǀ Poshlushajte S. Cyrilla tož. ed. ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Patriarhy s. Cyrilla tož. ed. ǀ s'S. Cirillam or. ed. bom rekal ǀ Shihar tedaj porezhem s'S. Cijrillom or. ed. Sv. Ciríl Aleksandríjski (pribl. 370–444), zgodnjekrščanski pisec, patriarh, cerkveni učitelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

cọ̑la -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Damascenus -na m osebno lastno ime Damaščan: Je rejſs, de tudi S. Joannes Damaſcenus im. ed. je bil veliko lubeſan od Mariæ Divize prejel, v tem kir Leo Iſſauricus je bil sapovedal njemu deſno roko odſekat ǀ Kakor S. Damaſcenus im. ed. pravi ǀ taku resklada S. Dameſcenus im. ed. ǀ Poshlushajte Nem. Nem. beſſede S. Damaſcena rod. ed. ǀ rekozh s' Svetim Damaſcenam or. ed. Sv. Jánez Damaščán (pribl. 676–med 754 in 787)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Damasus m osebno lastno ime Damas: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Damaſus im. ed. (III, 428) Sv. Dámas I., lat. Damasus (pribl. 305–384), papež

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Demetrius -a/-ija m osebno lastno ime Demetrij: Demetrius im. ed. ſe je bil shonal meſta ſa volo pelda ǀ Demetrius im. ed. nej bil ſvejt, nej bil karshenik, je bil en Ajd ǀ imaio hualit, inu govorit od goſtary Krajla Demetriuſa rod. ed. ǀ Nezh nenuza nedolshnoſt, inu divishtvu Democla pasheta krajla Demetriuſa rod. ed. ǀ Ceſſar Auguſtus je skushal perpravit venu nepravizhnu, inu greshnu dellu Demetria tož. ed. Rimskiga Gospuda 1. Demétrij, gr. Δημήτριος (pribl. 336–283 pr. Kr.), vojskovodja 2. Neki rimski gospod

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Demokritus -ta m osebno lastno ime Demokrit: Democritus im. ed. je djal, de zhlovek je ble dolshan resnizo varuat, inu branit, kakor pak ſvoje blagu, inu shaze ǀ katere misly je bil Epicurus, inu Democritus im. ed. ǀ Democritus im. ed. Philoſophus je bil perſilen Sheno vſeti ǀ Jeſt menem de bi nebilu mogozhe, de bi en zhlovek bil mogal uſtrezhi … Democritu daj. ed., katiri je hotel, de bi vſe skuſi ſe ſmeiali Demókrit iz Abdêre, gr. Δημóκριτος (pribl. 460–370 pr. Kr.), filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

domov prisl. domov: v'tem pride damu s'Pristave ta starishi ſijn ǀ dokler jo nebom neshal, inu damù perneſil ǀ Kadar domu pride Prislov se pribl. 25-krat pogosteje piše damu kot domu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Durandus m osebno lastno ime Durand: pishe Gulielmus Durandus im. ed. (III, 267) ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Durandus im. ed. (III, 428) 3. Víljem Duránd, srlat. Guillelmus Duranti(s), znan tudi kot Durandus à Mende (pribl. 1235–1296), kanonist in liturgik, škof v Mendu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ecius -a m osebno lastno ime Egidij (?): Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Paſterij s. AEtiuſa tož. ed. (II, 194 s.) Zapisu najbolj ustreza ime sv. Egídija, srlat. Aegidius (pribl. 640–720), zavetnika pastirjev.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Egiptiaka -e ž osebno lastno ime Egiptovska: kakor Maria Egiptiaca im. ed., katera ſe je bila takuszerala ǀ Inu prizhe tega nam bodi Maria Egyptiaca im. ed. velika, inu ozhitna greshinza ǀ Korenje jedla, inu vodo pila Kakor Maria AEgiptiaka im. ed. ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Loterze s. Mario Egijptiako tož. ed. Sv. Maríja Egíptovska (pribl. 343–421), spokornica

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ekertus m osebno lastno ime Eckhart (?): Angelzi eno ſuſebno slatkust ſo pozhutili, Kadarkuli tu ſ. Ime ſo imenovali, Kakor je djal Appat Eckertus im. ed. (I/2, 34) Morda je mišljen Johannes Eckhart (pribl. 1260–1328), benediktinec, prior v Erfurtu, profesor teologije v Parizu in Strasbourgu, pisec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Elemosinarius m osebno lastno ime Usmiljeni: De bi ti tulikain almoshne tem uboſym dal, kakor S. Joannes Eleemoſynarius im. ed. (V, 390) Sv. Jánez Usmíljeni, srlat. Joannis Eleemosynarius (pribl. 550–pribl. 619), aleksandrijski patriarh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Elianus m osebno lastno ime Elijan: piſhe Elianus im. ed. od Slona ǀ Od shtorkel pishe Elianus im. ed. ǀ Elianus im. ed. pishe od eniga pſſa ǀ taku pishe AElianus im. ed. ǀ Nad katerim nenuznim dellom AElianus im. ed. ſe je zhudil Klávdij Eliján, lat. Claudius Aeliānus (pribl. 170–280), rimski višji duhovnik in pisec, sofist, avtor knjige o življenju živali

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Emilianus m osebno lastno ime Emilijan: Inu Ceſsar AEmilianus im. ed. je djal (IV, 376) ǀ AEmilianus im. ed. ſame shtiri meſize je na Ceſſarskim ſtoli ſidel (V, 294) Emílij Emiliján, lat. Aemilius Aemiliānus (pribl. 210–253), rimski cesar mavrskega rodu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Emilius m osebno lastno ime Emilij: Silnu tudi ſo bily bogati Paulus Emilius im. ed. Demophontes. Tomiſtes (II, 410) ǀ Paulus Emilius im. ed., kadar je bil cellu Macedonsku Krajleſtvu pod Rimsko oblaſt perpravil, je bil poshto preiel, de njega edini Syn je umerl (IV, 412) Pável Emílij Makedónski, lat. Paulus Aemilius Macedonicus (pribl. 228–160 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Emisenus m osebno lastno ime iz Emese: pishe Euſebius Emiſſenus im. ed. ǀ Reſnizhnu je djal Euſebius Emiſſenus im. ed. Evzébij iz Emése (pribl. 295–pred 359), škof v Emesi

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Empedokles -la m osebno lastno ime Empedokles: kokar empedokles im. ed. je menil (II, 64) ǀ lete misli je bil Empedocles im. ed. (III, 523) ǀ Je enkrat edn vprashal tiga Ajdauskiga Philoſopha Empedokla tož. ed. (V, 571) Empédokles, gr. Ἑμπεδοκλῆς (pribl. 500–430 pr. Kr.), filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Epifanius -a/-ija m osebno lastno ime Epifanij: s. Epiphanius im. ed. jo imenuje ǀ po beſsedah S. Epiphaniuſa rod. ed. ǀ Poshlushaite beſsede s. Epiphania rod. ed. ǀ sklenejo s' Svetem Epiphaniuſam or. ed. Verjetno je mišljen sv. Epifánij, škof na Cipru (pribl. 315–403).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Epiktetus -ta m osebno lastno ime Epiktet: Epictetus im. ed. je djal, de nezh shlahtnishiga nemorimo ſadobiti, kakor je resniza (V, 15) ǀ leta je bil Epictetus im. ed. Philosophus (II, 181) ǀ po beſſedah tiga Vuzheniga Epicteta rod. ed. (II, 396) Epiktét, gr. Ἐπίκτητος (pribl. 50–120), stoiški filozof; → Epitetus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Epimahus m osebno lastno ime Epimah: Eny ſe puſte vrelim kotli kuhat, kakor Epimachus im. ed. (IV, 132) Ni jasno, kateri od več mučencev s tem imenom je mišljen, morda sv. Epimáh, mučen v Aleksandriji pribl. 251.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Eshines m osebno lastno ime Ajshin: AEſchijnes im. ed. Philosophus on je taku mozhnu zhastil, inu stregu Socratu suojmu Præcepterius (I/2, 88) ǀ od Katere taushenKrat vezh dobriga ſmo prejeli … Kakor AEſchijues im. ed. od Socrata (I/2, 88) ǀ AEſchines im. ed. je djal, de resniza je taku mozhna de lahku premaga vſe hude miſly, inu shelje (V, 15) Ajshín, gr. Αἰσχίνης, (pribl. 430–360 pr. Kr.), Sokratov učenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Evherius m osebno lastno ime Evherij: S. Eucherius im. ed. ſe zhudi, inu vuprasha ǀ Eucherius im. ed. piſse, de en ſushter v'prasnik v'ſaperti shtazuni je dellal ǀ S. Eucherius im. ed. odgovorj, inu leta urshoh dà Sv. Evhêrij (pribl. 690–738), orléanski škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Evlogius -ija m osebno lastno ime Evlogij (?): S. Eulogius im. ed. je bil tiga andverha ǀ de bi vſy kovazhy, inu shlosary po exempelnu S. Eulogiusa rod. ed. ſturili (V, 39) Življenjepisi omenjajo dva svetnika z imenom Evlógij, Evlogija iz Aleksandrije (umrl 607) in Evlogija iz Cordobe (pribl. 800–859), vendar noben od njiju ni bil kovač ali zavetnik tega poklica. Pač pa je zavetnik kovačev sv. Elígij (pribl. 588–660), ki se je v mladosti izučil za zlatarja in kovalca denarja.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Evstahija -e ž osebno lastno ime Evstohija: S. Hieronymus je od ſvetoval tej dekelzi Euſtachi daj. ed. na Boshy pot hodit (IV, 348) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Dekilze s. Euſtachio tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Evstóhija (pribl. 325–420), devica

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Evstahius -ija m osebno lastno ime Evstahij: Ti kateri ſi bil try Purgarje reshil od te teleſſne ſmerti, katere je bil obſodil Euſtachius im. ed. Rihter ǀ S' leto Sveto proshno Eutiches Conſtantinopolitanski Patriarh je bil pregnal is deshele kugo, inu te kushne oſdravu, kakor pishe Euſtachius im. ed. Presbyter ǀ Kaj ſi je bil sashlushil ta ſerzhni, iuu ſloviti General Placidus, potle Euſtachius im. ed. imenovan ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Iagrij s. Euſtachia tož. ed. 1. Evstáhij, sodnik v času sv. Nikolaja iz Mire 2. Evstáhij (9.–10. stol.), carigrajski patriarh 3. Sv. Evstáhij, zavetnik lovcev, po nepotrjeni legendi rimski mučenec (pribl. 118) za časa Hadrijana (117–138)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Evzebius -a m osebno lastno ime Evzebij: S. Euſebius im. ed. pravi ǀ Tku ſamerkanu je puſtil Euſebius im. ed. Emiſſenus ǀ Kateriga huali Euſebius im. ed. Niſsenus ǀ pishe Euſebius im. ed. Emiſſenus ǀ Pishe Pater Joannes Euſebius im. ed. ǀ Euſebius im. ed., kateri taku tardu ſa Nebeſſa ſe je poſtil, de ſe je bil ſzeral, de druſiga nej bil, ampak ſama kuſt, inu Kosha ǀ Poglejte Euſebiuſa tož. ed., kateri stu, inu pedeſset funtou shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi 1. Sv. Evzébij (pribl. 283–371), škof 2. → Emisenus 3. Neki Evzébij iz Nise 4. Verjetno je mišljen Evzébij iz Cezarêje (260–341). 4. Verjetno je mišljen Evzébij iz Nikomédije (umrl 341).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Faber m osebno lastno ime Faber: od kateriga pravi Jacobus Faber im. ed. (III, 451) Jákob Fáber Stapulénsis, frc. Jacques Lefèvre d'Étaple (pribl. 1455–1536), filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Felicita ž osebno lastno ime Felicita: S. Felicita im. ed. je imela ſedem Synvu (I/2, 182) Sv. Felícita, plemenita rimska vdova, mučena skupaj s svojimi sedmimi sinovi pribl. 166

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Fererius -a m osebno lastno ime Ferreri (?): taku pravi S. Vincentius Ferrerius im. ed. ǀ Pishe Fernerius im. ed., de ob njega zhaſs je bil en zhlovek ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Shpania s' Vincenzam Ferreriuſam or. ed. Drugi zgled ima verjetno tiskarsko napako namesto Ferrerius. Kljub dejstvu, da pred imenom ni predimka sv., je zaradi reference na robu S.Gr.li.3 Di.c. 10., ki kaže na neko pridigo, verjetno mišljen sv. Vincéncij Ferrêri (pribl. 1350–1419), spokorniški pridigar (njegove pridige so pod naslovom Sermones izšle 1570 v Antwerpnu), manj verjetno Fererij, avtor dela Vita s. Eusebii episcopi Vercellensis (Vercelli, 1609).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Florijan -a m osebno lastno ime Florijan: S. Florian im. ed. kakor vaſh Varih pude pred Stol Boshy, bo proſſil G. Boga ǀ skuſi pomozh S. Floriana rod. ed. ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu … zhes element tiga ognia Naſhimu Pomozhniku S. Florianu daj. ed. ǀ Aquilinus Ajdouski Rihter je bil sapovedal S. Floriana tož. ed. ſueſaniga k' ſebi perpelat ǀ ſam bo s' S. Florianam or. ed. vam na pomozh prishal pogaſſiti ta ogin Sv. Flórijan, zavetnik pred ognjem, mučen pribl. 304

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Foka -a m osebno lastno ime Foka: Pishe S. Anaſtaſius Nicemus od Ceſſaria Foca rod. ed., de leta tulikain ludy je puſtil vbivat, taiſtih blagu vſeti (V, 331) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Gortnarij S. Foca tož. ed. (II, 194 s.) 1. Verjetno je mišljen Níkefor Fóka, vzhodnorimski cesar (963–969). 2. Sv. Fóka (umrl pribl. 305), mučenec, zavetnik vrtnarjev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

fótosintézno aktívno sévanje -- -ega -a s

Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Frachez m osebno lastno ime François (?): Nikar ſamù ſpiritualiter, kakor pravi Frachez im. ed. (I/1, 121) Morda je mišljen François Véron (pribl. 1575–1625), ki je zagovarjal upoštevanje heretikov.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

frja [fr̄ja

] samostalnik ženskega spola

vojaška enota v velikosti ene tretjine kohorte, pribl. 600 vojakov

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Frumencius -ija m osebno lastno ime Frumencij: Inu veliku kupzou je bilu, kateri en Svet leben ſò pellali, kakor je bil Sveti Frumentius im. ed. (IV, 403) ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Kupzij S. Frumentia tož. ed. (II, 194) Sv. Fruméncij (pribl. 300–pribl. 360), misijonar in škof v Etiopiji

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

funt [fȕnt] samostalnik moškega spola

utežna enota pribl. pol kilograma; funt

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

funt -a m funt, tj. utežna enota pribl. pol kg: Poglejte Euſebiuſa, kateri stu, inu pedeſset funtou rod. mn. shelesa na ſebi po nozhi, inu podnevi dershi (I/1, 90) ǀ Milon Cretenſis do 500 funtou rod. mn. meſſa per koſſili je ſnedil (IV, 292) ← srvnem. pfunt ← lat. pondō ‛funt’ < ‛po teži’, kar je abl. od pondus ‛utež’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Galfridus m osebno lastno ime Galfrid: Kakor je samerkal Galfridus im. ed. (IV, 227) ǀ kakor je samerkal Galfridus im. ed. (V, 206) ǀ Gelfridus im. ed. tukai pravi (I/2, 62) Morda je mišljen Gálfrid Monemetéški, srlat. Galfridus Monemetensis (pribl. 1100–54), škof in pisec, manj verjetno Gálfrid, agl. Godfrey, valiž. Gruffyd, avtor dela Historia regnum Brittaniae, napisanega med 1118 in 1135.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Gorgius m osebno lastno ime Gorgijas: Gorgius im. ed. Beſsednik, kadar je pridigual Purgariam v' tem meſti olimpia od merù (III, 55) Górgijas, gr. Γοργίας (pribl. 485–380 pr. Kr.), govornik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Gracianus m osebno lastno ime Gracijan: pishe Hieronymus Gratianus im. ed. (III, 214) Morda je mišljen Graciján (umrl pribl. 1160), avtor dela Concordantia discordantium canonum, bolj znanega kot Decretum Gratiani, ki velja za začetek kanonistike. Njegovo krstno ime ni gotovo, navadno menijo, da je bilo Joannes.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Gregor(ius) -ja m osebno lastno ime Gregor: Piſhe s. Gregor im. ed. ǀ S. Gregor im. ed. Nazianz. ǀ Nam ſamore ſprizhat Gorgonia, od katere pishe S. Gregor im. ed. Nazianzenus nye brat ǀ pravi S. Gregor im. ed. Thaumaturgus ǀ Kar piſhe Gregorius im. ed. Turonenſis ǀ Gregor im. ed. Agrigentius s' enem perſtem ſledno boleſan je pregnal ǀ Kakor pravi Gregorius im. ed. Nijſsenus ǀ Gregorius im. ed. Taumathurgus ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Gregorius im. ed. Magnus. Gregorius im. ed. Neſſenus. Gregorius im. ed. Neoceſarienſis ǀ Papesh Gregorius im. ed. XIII. je djal ǀ slezhij vunkaj Gregoria tož. ed. s'te luknje teh Kazh 1. Sv. Grêgor Véliki, papež (591–604) 2. → Naciancenus 1. 3. → Tavmaturgus 4. Sv. Grêgor Tourski (538/9–594), nadškof v Toursu 5. Grêgor Níški (pribl. 344–395), cerkveni oče, teolog, govornik in pesnik 6. → Neocesariensis; → Grogor

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Gvalbertus m osebno lastno ime Gvalbert: Ioannes Gualbertus im. ed. ta je bil en pravi karshenik (I/1, 107) ǀ Gualbertus im. ed. je dobro perloshnost imel ſe nad nijm mashzuat (I/1, 107) ǀ Gualbertus im. ed. shlishi Christuſa imenouati (I/1, 108) Sv. Jánez Gvalbêrt (pribl. 995–1073), ustanovitelj reda valambrozijancev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Gvinolensis m osebno lastno ime Gvengalen (?): Veliko skriunoſt v' tem prikasajnu samerka Appat Gvinolenſis im. ed. ǀ Appat Gvinolenſis im. ed. odgovorj (V, 219) Verjetno je mišljen sv. Gvengalén, lat. Guengalaenus, frc. Guénolé (po 460–pribl. 532), ustanovitelj benediktinske opatije v Landevennecu; → Vinolensis.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Hebreus m osebno lastno ime Hebrejski: Philo Hebræus im. ed. uprasha ǀ Sakai Philo Hebræus im. ed. pravi ǀ pravi Leo Hebræus im. ed. ǀ pravi Jeſephus Hebræus im. ed. en Judouski Rabin ǀ Hebræus im. ed. pak bere ǀ letukaj pravi Philo Hæbræus im. ed. 1. Fílon Aleksandríjski (Hebrêjski) (pribl. 25 pr. Kr.–40 po Kr.), filozof judovskega rodu 2. → Leo 4. 3. Neki rabin z imenom Jóžef

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Heraklitus -ta m osebno lastno ime Heraklit: Heraclitus im. ed. od jokaine bò umerl (V, 518) ǀ Jeſt menem de bi nebilu mogozhe, de bi en zhlovek bil mogal uſtrezhi Heraclitu daj. ed., katiri je hotel de bi vſe skuſi ſe jokali, inu Democritu, katiri je hotel, de bi vſe skuſi ſe ſmeiali (V, 504) Heraklít, gr. Ἡεράκλειτος (pribl. 550–480 pr. Kr.), filozof iz Efeza

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Herenfridus m osebno lastno ime Ezzo: Bug vam daj eno takorshno ſrezho, kakorshno je imel Grof Palatinski Herenfridus im. ed. (V, 90) V nadaljevanju je opisana zgodba o snubitvi Matilde, sestre nem. cesarja Otona III., za katero vemo, da se je poročila z lotarinškim grofom Ezzom (pribl. 955–1034).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Herodotus m osebno lastno ime Herodot: Takushni ſo kakor vnu drevie, kateru v'Indiah raste od katerih Herodotus im. ed. pishe (I/1, 49) Heródot, gr. Ἡρόδοτος (pribl. 490–425 pr. Kr.), zgodovinar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Hiacintus m osebno lastno ime Hiacint: S. Hiacinthus im. ed. vſako Sabboto ſe, je k' zhaſti Mariæ Divize poſtal (III, 431) ǀ Hyacintus im. ed., Franciſcus de Paula, Martinianus, inu Birinus, kateri tudi pres zholna ſo zhes glaboke, inu derezhe vuode na plajshu v' tem S. Imenu ſe prepelali (II, 121) Verjetno je mišljen sv. Hiacínt (mučen pribl. 303).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Hieronimus -m(us)a m osebno lastno ime Hieronim: S. Hieronymus im. ed. s'enem shpizhestam kamenam po nagih perſah ſe tolzhe ǀ pishe Hieronymus im. ed. Gratianus ǀ je djal Sveti Hieronimus im. ed. ǀ pravi: s. Hijeronymus im. ed. ǀ taku sastopi S. Hieronijmus im. ed. ǀ kakor je ſamerkal S. Hironymus im. ed. ǀ S. Hyronimus im. ed. saupje ǀ pravi Hieronymus im. ed. Delanuza ǀ dusha S. Hieronyma rod. ed. ſe je bila njemu prikasala ǀ Meni pak S. Hieronymusa rod. ed. miſſu dopade ǀ S. Hieronymu daj. ed. ſe je ſdelu ǀ Poshlushaj S: Hieronyma tož. ed. ǀ poshlushaite s. Hieronijma tož. ed. ǀ Poshlushajte S. Hieronima tož. ed. ǀ videm tiga suhiga S. Franciſca, tiga iszeraniga Paphnutiusa, tiga madliga Pachomiusa, inu bres meſſa, inu krijvi Hieronijmusa tož. ed. ǀ ſmejm rezhi s'Svetem Hieronymuſam or. ed. 1. Sv. Hierónim (pribl. 342–420), cerkveni oče 2. → Gracianus 3. → Lanuza; → Heronimus, → Hieronij

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Hilarion -a m osebno lastno ime Hilarion: Hilarion im. ed. je s' beſſedo Hudizhe isgajnal ǀ S. Hilarion im. ed. je bil AEgypterjom desh sproſſil ǀ s' exempelnam S. Hilariona rod. ed. ǀ enkrat ſo bily k'S: Hilarionu daj. ed. en lepo Dekilzo perpelali ǀ S. Hilariona tož. ed. enkrat ſo hoteli Rasbojniki okuli perneſti Sv. Hilárion iz Gáze (pribl. 291–371), puščavnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Hilarius -a m osebno lastno ime Hilarij: Samerkajo kai tukai pravi S. Hilarius im. ed. ǀ naſs opomina S. Hilarius im. ed. ǀ Bugajte S. Hilariuſa tož. ed. Sv. Hilárij (pribl. 315–367), cerkveni učitelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Historia scholastica cit. stvarno lastno ime Historia scholastica: H' poterdejnu tega najdem in Hiſtoria Scolaſtica abl. ed., de vezhkrat en zhern vuol v' AEgypti is vode je prishal (V, 167) Historia scholastica je naslov dela, ki ga je 1169–76 napisal frc. teolog Peter Comestor (umrl pribl. 1178).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Hodo -a m osebno lastno ime Odo: s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Muſikonti s. Hoda tož. ed. (II, 194 s.) Sv. Ódo (pribl. 880–942), clunyjski opat, prenovitelj meništva, zavetnik glasbenikov

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Homobonus -n(us)a m osebno lastno ime Homobonus: Homobonus im. ed. je shivil po ſvojm ſtanu ǀ Angely is nebeſs ſo prishli v'shtazuno tiga Svetiga Shnideria Homobonuſa rod. ed. ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Shniderij S. Homobona tož. ed. Sv. Homobónus Kremónski (pribl. 1150–93), trgovec, zavetnik krojačev, čevljarjev, trgovcev in kovačev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Hosroes -oa m osebno lastno ime Hosroes: Sa Sveti Chrish je bil dal Ceſſar Heraclius cellu Perſiansku krajlevſtvu krajlu Siroeſu, zhegar Ozha Choſroas im. ed. je bil Jeruſalemsku meſtu premagal ǀ po ſmerti Choſroa rod. ed. pak Siroeſu je bil krajlevſtvu povernil ǀ Potle Heraclius je bil premagal Choſroa tož. ed. (III, 263) Hosróes, lat. Chosroes, partski kralj (pribl. 110–128)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Hugo -g(on)a m osebno lastno ime Hugo: pravi Hugo im. ed. Cardinalis ǀ Ta vuk tudi je bil dopolnil Hugo im. ed. Cardinal ǀ kakor pravi Hugo im. ed. à S. Victore ǀ pravi Hugo im. ed. Charenſis ǀ Hugo im. ed. Carenſis perloshj ǀ pishe Hugo im. ed. de S. Victore ǀ Hugo im. ed. Victorinus je sapiſſanu puſtil ǀ Taku resklada Hugo im. ed. Florentinus ǀ Hugo im. ed. Florentinski Firsht, kateri en greshen, in nesramen leben je pelal ǀ S. Steffan tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu Hugonu daj. ed. ǀ zhakamo Firshta Hugona tož. ed. ǀ Poſhluſhajte Huga tož. ed. Cardinala 1. Húgo Kándid, srlat. Hugo Candidus (umrl 1099 ali kasneje), kardinal 2. Húgo iz samostana sv. Viktorja (1096–1114), filozof, teolog in mistični pisec 3. Húgo iz San Cara (pribl. 1190–1263), kardinal 4. Neki opat z imenom Húgo 5. Neki florentinski knez z imenom Húgo; → Ugo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ida ž osebno lastno ime Ida: berem od te bogabyezhe Vduve Ida im. ed. s' imenam (III, 59) Sv. Ída iz Herzfelda (umrla pribl. 825), vdova po saškem vojvodi Egbertu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Idelfonzus m osebno lastno ime Idelfonz: Kakor pravi: S. Idelphonſus im. ed. (I/2, 31) ǀ pravi S. Idelphonſus im. ed. (III, 200) Sv. Ídelfonz (pribl. 607–667), nadškof v Toledu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ignacius -a m osebno lastno ime Ignacij: Inu S: Ignatius im. ed. Marternik tudi on nam letu pravi ǀ pishe S. Jgnatius im. ed. Marternik ǀ Sveti Franciſcus Xaverius Apoſtel noviga ſvejta, je bil v'taiſte Indianske deshele od Svetiga Ignatiuſa rod. ed. poslan ǀ takrat bi gvishnu s' S. Ignatiuſam or. ed. saupyli 1. Sv. Ignácij, antiohijski škof (mučen pribl. 110) 2. Sv. Ignácij Loyola (1491–1556)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ildefonsus -sa m osebno lastno ime Ildefonz: Inu nedaj Bug, de bi drugazhi od Marie Matere Boshje miſlili, pravi San Ildephonſus im. ed. (II, 48) ǀ ſe bere od S. Ildephonſa rod. ed. Toletanskiga Shkoffa (IV, 315) Sv. Íldefonz (pribl. 605–667), nadškof v Toledu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Izidor(us) -ra m osebno lastno ime Izidor: Poshlushaite kaj pravi S. Iſidorus im. ed. ǀ Kmet je bil Isydorus im. ed., inu vener je bil G: Bogu dopadezh ǀ Kir ſe prestrashi nad takorshno oſtro ſodbo Boshjo, de ſi lih pravizhno Iſidorus im. ed. Clarius, ter gori saupye ǀ Iſidorus im. ed. Paluſiota je sapiſſanu puſtil ǀ kir Isidorus im. ed. Clar: naſs opomina rekozh ǀ Isidorus im. ed. pishe od teh tiz Alcedines imenovanih ǀ velik ſvetnik je bil Sveti Jſidorus im. ed. ǀ je piſsanu puſtil Iſidor im. ed. ǀ kateru vſe S. Isidor im. ed. sklene ǀ beſſede S. Iſidora rod. ed., katere lepu ſemkaj ſe raimaio ǀ na mejſti hlapza en Angel je ſmejtal gvant, inu plajsh Vandergeſiluſu. En drugi na mejſti Paſterja je paſil vuole Iſidoru daj. ed. 1. Sv. Ízidor Sevíljski (pribl. 560–636), škof, cerkveni učitelj; → Izidorius 2. Sv. Ízidor (umrl 1150), kmet; → Hizidor(us) 3. → Klarius 4. → Peluziota

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Jakobonus -na m osebno lastno ime Jakobon: ta Bogabojezhi Iacobonus im. ed. milu ſe je jokal, inu djal (I/1, 78) ǀ Sa tiga volo ta Bogaboyezhi Jacoponus im. ed. ſe nej mogal prezhudit (V, 108) ǀ s'tem bogaboyzhem Iacabonam or. ed. ordna S: Franciska (II, 99 s.) Jakobón iz Tódija, it. Jacopone da Todi (umrl pribl. 1306), frančiškan, pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Julija ž osebno lastno ime Julija: je skuſila Julia im. ed. Ceſſarja Pompeuſa Shena (IV, 381) ǀ takorshne dekle ſo bile S. Julia im. ed., S. Lubetia, inu S. Bathildis (V, 44) 1. Júlija, lat. Iulia (pribl. 76–54 pr. Kr.), hči Julija Cezarja in Pompejeva žena 2. Sv. Júlija Kartažánska, sužnja, mučena okrog 250

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Julius -a m osebno lastno ime Julij: Julius im. ed. Ceſſar je shlishal de Catulus je piſſal zhes zhaſt ǀ Iulius im. ed. Ceſar po tem Kir je bil Afrikanerij premagal je bil petdeſsent taushent mys pustil s'temi nar shlahtnishimi spishamy naloshit ǀ Piſse Iulius im. ed. Frontinus, de leta Ceſar je bil oblegil s' ſvoje vojsko enu veliku Meſtu ǀ Marcus Antonius je bil pokaſal ſrajzho tiga dobrutliviga Ceſaria Auguſta Iudiusa rod. ed. Rimskimu folku ǀ ga bodo njegovi ſaurashniki, ali priateli okuli pernesli kakor Juliuſa tož. ed. Ceſſaria 1. → Cezar 2. Sékst Júlij Frontín, lat. Sextus Iulius Frontinus (pribl. 40–103), upravitelj Britanije (74–77), rimski vojni in tehnični pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Justinus -na m osebno lastno ime Justin: ozhitnu pravi Iuſtinus im. ed. Micho ǀ S. Iuſtinus im. ed. Orgelitanus odgovorij ǀ S. Iuſtinus im. ed. odgovory ǀ S. Iustinus im. ed. Marternik praui ǀ poterdi Iustinus im. ed. Micho ǀ Kir Juſtinus im. ed. Michovienſis saſtopi ǀ Juſtinus im. ed. Polonus ozhitnu pravi ǀ bodem s'tem andohtlivem Iustinam or. ed. rekal 1. → Mihoviensis 2. → Orgelitanus 3. Sv. Justín (mučen pribl. 165), filozof in cerkveni oče 4. → Polonus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Kako uporabljati prislov »zaenkrat«?

Zanima me raba prislova zaenkrat. Velikokrat namreč vidim ta prislov tudi zapisan, čeprav ima tako v SP-ju kot v novem SSKJ2 kvalifikator »pog.«. Smemo torej tudi pisati zaenkrat ali je pravilneje uporabiti za zdaj?

SKKJ2: zaênkrat tudi zaenkràt prisl. (é; ȁ) pog. za zdaj: zaenkrat imajo dovolj hrane / zaenkrat se še ni nič spremenilo / boš ostal tukaj?

Zaenkrat

SP: zaênkrat tudi zaenkràt čas. prisl. (é; ȁ) knj. pog. za zdaj: ~ imajo dovolj hrane; ~ se ni še nič spremenilo

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Kakšna je razlika med veznikoma »kot« in »kakor«?

Kakšna je razlika med veznikoma kot in kakor?

Kdaj katerega uporabiti, kako je s stilno zaznamovanostjo?

Npr.:

Bolje je pisati kot/kakor poslušati.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Karneades m osebno lastno ime Karnead: vezh dobriga ſmo prejeli, KaKor Carmeades im. ed. od Chrijsippa, Kakor AEſchijues od Socrata ǀ Carneades im. ed. Philoſophus je djal od ſvojga Preceptarja Chryſippa (IV, 210) ǀ Careades im. ed. Philosophi je bil taku hualeshen Chrijsippu suojmu Precepteriu (I/2, 88) Karneád iz Kiréne, gr. Καρνεάδης (pribl. 214–129 pr. Kr.), filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Kasianus m osebno lastno ime Kasijan: piſhe Ioannes Caſsianus im. ed. ǀ Caſſianus im. ed. lepu naſs vuzhy ǀ Sveti Caſſianus im. ed. je djal dokler G. Bug je bil sapovedal, de imaio njemu offrat deſſetino od vſiga ſadu Jánez Kasiján, lat. Johannes Cassianus (pribl. 360–435), menih, asket in pisec; → Kasaneus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kastrọ̑la -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Katulus m osebno lastno ime Katul: Julius Ceſſar je shlishal de Catulus im. ed. je piſſal zhes zhaſt, inu poshtejne niegovu, inu ene Rimske Gospe (V, 592) Gáj Valêrij Katúl, lat. Caius Valerius Catulus (pribl. 84–54 pr. Kr.), rimski lirik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kibel [kībǝu̯] (kibov) samostalnik moškega spola

prostorninska mera za žito vedro, pribl. 30 l
posoda, ki drži pribl. 30 l

PRIMERJAJ: kibla

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

klaftra [klȃftra] samostalnik ženskega spola

koroško klaftra

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Klara -e ž osebno lastno ime Klara: nemoremo vſe ratat, kakor s: Clara im. ed. ǀ leta gnadliua Gospodizhna Clara im. ed. ǀ Tebe ò S. Clara im. ed. sa prizho poklizhem ǀ od S. Claræ rod. ed. ſtoy piſſanu ǀ Jeſt pak nad ſtonovitnoſtio Gospodizhne Claræ rod. ed. ſe ne zhudim shlahtni Boppen premislim ǀ Morebiti de Sathan je bil to shlafernzo S. Clari daj. ed. dal ǀ Leta ſvejsda je Gospodizhni Clari daj. ed. naprej ſvejtila ǀ G. Bug pak je bil na ſvejt poſlal to Sveto Divizo Claro tož. ed. ǀ S. Duh per zhaitu bò reſvetil to Gospodizhno Claro tož. ed. 1. Sv. Klára Asíška (pribl. 1193–1253), redovna soustanoviteljica 2. Neka samostanska novinka z imenom Klára

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Klavdianus m osebno lastno ime Klavdijan: tudi Claudianus im. ed. je ſpoſnal (I/1, 190) ǀ Claudianus im. ed. pak je djal (IV, 125) ǀ Claudianus im. ed. poterdi (IV, 292) Verjetno je mišljen Klavdiján Mamêrt, lat. Claudiānus Mamertus (umrl pribl. 473), teolog, dunajski škof.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Klimakus m osebno lastno ime Klimak: Joannes Climacus im. ed. Kloshter, semelsku Nebo imenuje (IV, 119) Sv. Jánez Klímak (pribl. 525–605/6), sinajski menih

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Konradus -da m osebno lastno ime Konrad: Conradus im. ed. Conſtancienſis shkoff s' beſſedo je muzh odvſel timu ner mozhneshimu ſtrupu ǀ Ceſſar Conradus im. ed. je bil tu meſtu premagal ǀ Ceſſar Conradus im. ed. je bil samerkal, de Firshti pò njegovi ſmerti hozheo Synu Groffa Lampolda sa Ceſſarja isvolit ǀ Nikar skuſi Tize, kakor S. Conrada tož. ed. 1. Sv. Kónrad (pribl. 900–975), škof v Konstanci (934–975) 2. Morda je mišljen Kónrad II. Sálijec, nem. cesar (1024–39) 3. Sv. Kónrad Confalonieri (1290–1351), zavetnik lovcev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Kosroes m osebno lastno ime Hosroj: Ceſſary Nero … Coſroes im. ed. reun, inu neſrezhen konez ſó ſturili (IV, 19) Hosrój, lat. Chosroes, Osrhoes, partski kralj (pribl. 110–129)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Krasus m osebno lastno ime Kras: De bi jest ſi sadubil vezh prehodiſha, Kakor Kajl Craſsus im. ed. (I/2, 95) ǀ kaj pomaga, de Marcus Craſsus im. ed. je tulikajn blaga imel (II, 410) Márk Licínij Krás, lat. Marcus Licinius Crassus Dīves (pribl. 115–53 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Krates m osebno lastno ime Krates: ſfary en Ajdouski Vuzhenik Crates im. ed. imenovan (I/2, 156) ǀ Philoſophus Crates im. ed. kateri je v'morje metal ſvoje blagu (II, 516) ǀ nei ſim nikuli shlishal, ali bral de bi edn ble nanuznu, inu norsku ſvoj shaz savergil kakor Crates im. ed. Philoſophus (V, 374) Krátes iz Téb, gr. Κράτης (pribl. 360–280 pr. Kr.), filozof kinične šole

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Kristuš -a m osebno lastno ime Kristus: poprej nihdar nej ſo od Christuſha rod. ed. shlishali ǀ leta je Chriſtushu daj. ed. brat ǀ dobru Chriſtuſhu daj. ed. je letu imè dopadlu ǀ k'Christuſhu daj. ed. pak pojti, ſe boij desha, blata, vejtra ǀ je bila ena velika shalost, inu strah Christuſha tož. ed. obshla ǀ shene ſo bile Chriſtusha tož. ed. na hrib Calvaria ſpremile ǀ gdu tedaj je bil Chriſtuſha tož. ed. potroshtal ǀ Sdaj poimo tudi v'tu Meſtu Naim s'Chriſtusham or. ed. ǀ sa ſvojm sheninom Iacobom Chriſtusham or. ed. Iesuſam Ljudska različica Kristuš je v korpusu pribl. 80-krat redkejša od učene → Kristus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Krizologus -ga m osebno lastno ime Krizolog: S. Petrus Chryſologus im. ed. je bil samerkal ǀ vuprasha S. Peter Chriſologus im. ed. ǀ reſnizhnu pravi S. Peter Crijſologus im. ed. ǀ sklene S. Criſologus im. ed. ǀ pravi S. Peter Cryſologus im. ed. ǀ s' beſſedami Svetiga Chryſologa rod. ed. ǀ leta nej moja miſu, ampak S. Petra Griſologa rod. ed. ǀ Poſhlushajte S. Petra Chryſologa tož. ed. Sv. Péter Krizológ, srlat. Petrus Chrysologus (pribl. 406–450), cerkveni učitelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Krizostomus -m(us)a m osebno lastno ime Zlatousti: S. Ioan: Chryſostomus im. ed. pravi ǀ Joannes Chryſoſtomus im. ed. vuzhenu odgovorj ǀ kakor ozhitnu pravi S. Chysostomus im. ed. ǀ je hotel rezhi S. Chysostomus im. ed. ǀ pravi S. Chriſoſtomus im. ed. ǀ Kir S. Chrijsostomus im. ed. bere ǀ kir pravi S. Chryſuſtomus im. ed. ǀ S. Chrysotomus im. ed. taku govorij ǀ inu ta lepi vuk S. Chryſoſtoma rod. ed. Gospudu Fajmoshtru puſtim ǀ vſimite gori vuk S: Chryſoſtoma rod. ed. ǀ ſamorem od Ranziga Nem. Nem. rezhi kar Surius od S. Chriſoſtomuſa rod. ed. je djal ǀ lepa miſſu S. Chriſoſtomusa rod. ed. ǀ S. Chryſoſtomu daj. ed. ſe ſo ſmilili ǀ Glihi vishi meni ſe je danas sgodilu kakor S. Chryſoſtomuſu daj. ed. ǀ Poshlushajte S: Chryſoſtoma tož. ed. ǀ satorai bom s'S. Chryſostomom reKal or. ed. ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam, Canſtantinopel s' Chryſoſtomam or. ed. ǀ Inu sklenem s'S. Chryſostomam or. ed. ǀ Satorai shiher bom Klagoval s'S. Chryſostomam or. ed. ǀ jest ſe ne bodem smel podstopit rezhi s'S. Chryſoſtom or. ed. Jánez Zlatoústi, gr. Ἰωάννης Χρυσόστομος (pribl. 347–407), carigrajski patriarh, cerkveni učitelj

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Kunegundis -de ž osebno lastno ime Kunigunda: po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … V'mej Ceſsarizamy Cunegundis im. ed. (I/2, 202) ǀ S. Elzearius. S. S. Ludovicus Franski krajl. S. Conegundis im. ed. Ceſſariza … lety vſy ſe ſo poſtili cel advent (II, 4) ǀ Ceſar Henricus … s'suojo Ceſarizo Cunigundo or. ed. do smerti divishtvu ohrani (I/1, 82) Sv. Kunigúnda Lúksemburška (pribl. 980–1033/39), nem. cesarica, po moževi smrti redovnica

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Kutbertus m osebno lastno ime Kutbert: Kadar je pridigual Sveti Cutbertus im. ed. (IV, 9) Sv. Kútbert (pribl. 634–687), opat in lindisfarenski škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Laktancius m osebno lastno ime Laktancij: pishe Lactantius im. ed. Firmianus ǀ Lactantius im. ed. pishe od Ceſſarja Torquinia ǀ nad katerem lactantius im. ed. sadosti prezhudit ſe nemore ǀ Lactantius im. ed. pak je leto hualo resnizi dal Lúcij Célij Firmiján Laktáncij, lat. Lucius Caelius Firmiānus Lactantius (pribl. 260–325), apologet in govornik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Landulfus m osebno lastno ime Landulf: enu pres tiga drugiga nepomaga, kakor pravi Landulphus im. ed. Càrthuſianus (I/1, 172) Dostopna literatura ne omenja nobenega Landulfa, ki bi bil kartuzijan. Morda je mišljen Landúlf Patarín (umrl pribl. 1062), milanski klerik.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

libra [lȋbra] samostalnik ženskega spola

utežna enota pribl. pol kilograma; funt; libra

PRIMERJAJ: librica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

librica -e ž utežna enota libra, tj. pribl. pol kilograma: Maximus Junior, kateri per koſſili je bil ſnejdil 40 liberz rod. mn. meſſa, inu 48 firtelnou vina je bil popil. Clodius Albinus per eni vezhery je bil ſnedil 100 rib, 100 tiz, 10 dyn, 20 liberz rod. mn. grosdja (IV, 292) → libra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

líter -tra m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Lucius m osebno lastno ime Lucij: tu lejtu 170, kadar Ceſſar Marcus Aurelius, inu Lucius im. ed. Verus ſta na semli regirala (IV, 185) ǀ Livius pak pishe de nekadaj v' Rimi ſo taku shtimani bily kmety, de vezhkrat ſo yh sa nyh Purgar Maſtra isvolili, edn leteh je bil Lucius im. ed. Quintus (IV, 419) ǀ Luccius im. ed. Silla veliku dny spured v'Rimi je spishal vus folk (I/2, 67) 1. Lúcij Avrélij Vêr, lat. Lucius Aurelius Verus, rimski cesar (161–169) 2. Lúcij Kvínt Cincinátus, lat. Lucius Quintus Cincinnātus (pribl. 519–po 439 pr. Kr.), rimski državnik 3. Lúcij Síla, lat. Lucius Silla, vojskovodja, ki je leta 89 pr. Kr. zavzel Pompeje.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Lukrecius m osebno lastno ime Lukrecij: kakor Lucretius im. ed. pishe (IV, 344) Tít Lukrécij Kár, lat. Titus Lucretius Carus (pribl. 96–pribl. 55 pr. Kr.), rimski filozof in pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Lupus -pa m osebno lastno ime Lupus: ta Bogaboyezhi Shkoff Lupus im. ed. je bil ſposnal (IV, 155) ǀ kar berem od S. Lupa rod. ed. shkoffa (II, 186) Sv. Lúpus (pribl. 383–479), škof v Troyesu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Mahomet -a m osebno lastno ime Mohamed: shivi po sapuvidi, katero Mahomet im. ed. v'ſvojm Alharanu ſapiſano je pustil ǀ Mahomet im. ed. ta II, v' tem lejti 1453 je bil noter vſel tu meſtu Conſtantinopel ǀ bi v' taiſto Cerku Mohometa rod./tož. ed. ne poſtavili ǀ En Turk nihder ſe nepotſtopy ſvojga Mahometa tož. ed. sashentat 1. Móhamed (pribl. 570–632), začetnik islama 2. Móhamed II., turški sultan (1451–81)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Majron m osebno lastno ime Majron: kakor pravi Franciſcus Mayeron im. ed. ǀ kakor je dial Franciſcus Mayron im. ed. ǀ S. Franciſcus je imel zhednoſt vſyh Svetnikou pravi Maioron im. ed. Frančíšek Májron, srlat. Franciscus de Mayronis (pribl. 1280–1327), teolog, frančiškan

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Makarius -a/-ija m osebno lastno ime Makarij: je nekadaj proſſil ſveti Macharius im. ed. ſvoje Poshlushavize ǀ S. Macharius im. ed. vſe skuſi je djal ſvoijm Minohom ǀ kar berem od S. Macaria rod. ed. ǀ Sim bral od S. Machariuſa rod. ed. Appata 1. Sv. Makárij Véliki (pribl. 300–390), puščavnik 2. Sv. Makárij Aleksandríjski (pribl. 297–393), puščavnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Maksimus -ma m osebno lastno ime Maksim: S. Maximus im. ed. pishe ǀ S. Proculus, inu S. Maximus im. ed. leta dua ſta bila dua pravizhna sidaria ǀ pishe Valerius Maximus im. ed. ǀ de premaga apetit, kateri je imel Maximus im. ed. Junior ǀ ſe dobru rajmajo beſsede, S. Maxima rod. ed., kir pravi 1. Sv. Máksim (pribl. 580–662), spoznavalec 2. Dostopni viri za nobenega sv. Maksima ne poročajo, da bi bil zidar. 3. → Valerius 4. → Junior

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Marcela -e ž osebno lastno ime Marcela: kakor ta bogaboyezha vduva Marcella im. ed., katera ſvojga Gospuda ta ſedmi meſſiz po ohzeti je bila sgubila ǀ en shlahten, inu bogat Gospud je hotel Marcello tož. ed. sa sheno imeti ǀ S. Piſſmu tudi huali … Marcello tož. ed., katera je Chriſtusa zhaſtila Sv. Marcéla, vdova (pribl. 325–410)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Marija -e ž osebno lastno ime 1. Marija: By rady takrat vidly, de bi Maria im. ed. Diviza vam na pumozh prishla ǀ Maria im. ed. Diviza nihdar nej hotela Judom povedat v' kakorshni vishi je ona Chriſtuſa snoſsila ǀ leto resnizo sprizhat Firshtna Maria im. ed. Alexandra Parmelanskiga Firshta shena ǀ Nesapovej greſhenzam de bi imele eno tako pokuro delat kakor Maria im. ed. Egiptiaca ǀ Maria im. ed. Madalena nekatere ſolsice prelije ǀ Dokler S. Troijza tebe ſamo je bila v pozhetvi pognadala, o Moria im. ed. ǀ Sveta Maria im. ed. Ogniacenſis im. ed. ſe nej sa uredno dershala, roko eniga Mashnika kushenti ǀ Veſselil ſe je tudi Sijn Boshij na danaſhi dan rojſtva Marie rod. ed. Divize ǀ S. Duh pravi od Mariæ rod. ed. Divize, de imà rokè sdrakslane ǀ v'trupli te ner zhiſtishi Divize Marje rod. ed. ǀ Bug bode ozhistel tuoju duſho, kakor Marij daj. ed. Magdaleni ǀ Spodobnu je tedai de Marij daj. ed. Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo ǀ ſe perkloni k'Marij daj. ed., ter pravi ǀ rezite k' MARII daj. ed. Patroni S. Roshenkranza ǀ de bi Mary daj. ed. Divizi na shlusbo nestregil ǀ MARY daj. ed. Divizi ſo ſe perporozhili ǀ Chori teh Angelou ſo Mare daj. ed. Divizi napruti shli ǀ Ti shena ſe podstopish tiga nesramniga malika Adonida molit, inu na Mario tož. ed. Diuizo posabit ǀ kadar en nezhiſt, nesramen shlovek je v'Mario tož. ed. pogledal ǀ ſledni ſe je pofliſsal ta nar blishnishi per Marij mest. ed. biti ǀ ſe nenajde v' Mary mest. ed. obeden tadu, obeden madesh, ali pomankajne ǀ Angelzi ſo vidili v'Marij mest. ed. nijh zhistost, inu nadolshnost ǀ by rady takrat s'S. Mario or. ed. Magdaleno s'vaſhimy ſolſsamy noge Christuſhave oprali ǀ ſo nashli Detètce s'Mario or. ed. njegovo Materjo red 2. Mirjam: ſtu taushent ludy je bilu pomerlu, v'mej katerimi je bil tudi vmer Aron, Mojſes, inu njega ſeſtra Maria im. ed. ǀ Pregreshj Aron, inu njegova Seſtra Maria im. ed., sakaj ſta marmrala zheſs ſvojga brata Mojſeſſa ǀ ſara je bila lepa ſa volo nje pokorshine … Mojſeſava Seſtra Maria im. ed. ſa volo nje hvaleshnoſti 1. Sv. Maríja, Kristusova mati (SP Lk 1,16) 2. Maríja (16. stol.), žena Alessandra Farneseja; → Aleksander 7. 3. → Egiptiaka 4. → Magdalena 5. Sv. Maríja Oigniéška (pribl. 1177–1213), mistikinja 6. Mírjam, lat. V Maria, Aronova in Mojzesova sestra (SP 2 Mz 15,20, 4 Mz 26,59)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Martinianus -a m osebno lastno ime Martinijan: Martinianus im. ed. hitru v' ogijn skozhi, inu to loterzo k' ſebi vabi ǀ Pishe ſurius od S. Martiniana rod. ed. Puszhaunika ǀ je proſſil pohleunu Martiniana tož. ed. de bi ſe zhes njega vſmilil Sv. Martiniján, mučen pribl. 70

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

maseljc [mȃsǝljc] samostalnik moškega spola

prostorninska mera četrt bokala; maseljc

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

maseljc m maseljc, tj. prostorninska mera pribl. 3,5 dl: volno od koshuga oſtrishe, inu taiſto s' en maſilz tož. ed. vina preda (III, 76) ← bav. nem. Māßlein, manj. od Maß ‛mera’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Mateus -a m osebno lastno ime Matej: Je JESUS vidil eniga zhloveka na zollu ſidezhiga, timu je bilu imè Mattheus im. ed. ǀ O Sveti Matheus im. ed. ǀ Pishe Matthæus im. ed. Roderus, de try Karsheniki ſò raishali is Antiochiæ v'tu meſtu Thracunta ǀ Bushtvu radovolnu S. Mattheuſa rod. ed. ǀ spumnite … Vy ozhitni greshniki na Mattheuſa tož. ed. ǀ samerkanu najdem per S: Mattheusu mest. ed. 1. Učena različica Mateus je bistveno redkejša od ljudske → Matevž. 2. Na robu je referenca Math Rod. in Virid. Verjetno ni mišljen agl. historiograf in hagiograf Mattheus Paris (pribl. 1200–1259), pri katerem se ne omenja naslova Virid.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Medard -a m osebno lastno ime Medard: ona shenka to semlo eni vbogi zerkvi S. Medarda rod. ed. Sv. Medárd, škof (umrl pribl. 560)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mernik [mẹ̑rnik] samostalnik moškega spola

prostorninska mera za žito, pribl. 30 l; mernik

PRIMERJAJ: polovnik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mernik m mernik, tj. prostorninska mera pribl. 30 l: en mernik im. ed. shita ym poslu negrè ǀ purgar jo da sa en mernik tož. ed. pſhenize ǀ enimu ſoromaku poſodish en mernik tož. ed. shita ǀ na pusodo dajati en mirnik tož. ed. shita

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Miklavž -a m osebno lastno ime Miklavž: obedn Svetnik nej vekshi, inu zhudnishi Mirakelne dopernashal kakor Nash S. Miklaush im. ed. ǀ Veliko gnado je bil prejel S. Miklaush im. ed. Tolentius ǀ katiri ſo tulikain slata vboſim dalli, kakor S. Michlaush im. ed. ǀ kaj bomo sklenili od Nashiga Pomozhnika S. Miklausha rod. ed. ǀ S. Miklaushu daj. ed. je dal oblaſt zheſs vodo ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu, zhes element te uode S. Miklauſu daj. ed. ǀ sazhne kregat, inu ſmeriat S. Miklausha tož. ed. ǀ Se nenajdeio vezh na ſvejtu Miklauſi im. mn., de bi skuſi okonu vergli Dekelzam doto 1. Sv. Miklávž (280/86–345/51), škof v Miri, danes Kocademre v Turčiji 2. Sv. Miklávž Tolentínski (pribl. 1246–1306)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

milja [mȋlja] samostalnik ženskega spola

dolžinska mera milja, pribl. 7586 m

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

miljar1 [miljár] samostalnik moškega spola

utežna mera 11 centov, pribl. 528 kg

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

mohamedȃnec -nca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Mohar -ja m osebno lastno ime Mohor: De bi tebi pokorne bile kazhe, kakor S. Mohariu daj. ed. Appatu Sv. Môhor, lat. Herm(en)agoras, mučen pribl. 305, ni bil opat, temveč lektor v Singidunumu, današnjem Beogradu.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Mojzes -a m osebno lastno ime Mojzes: Mojſſes im. ed. je bil G. Bogu ſvejſt ǀ Glihi vishi ſim bral od eniga greshniga groſovitniga Rasbojnika is Imenam Mojſſes im. ed. ǀ Slaſti pak pravi Mojſſes im. ed. Barcefa, de Shena pomaga Moshu v'Nebeſſa priti ǀ Mojſses im. ed. je bil sturil to skrinjo Boshjo poslatiti ǀ Leto reſnizo bi nam mogli ſprizhat Pelagia … Mojſes im. ed. pushaunik, inu ſtu drugih ǀ TaKushne Mojſeſs im. ed. je sapovedal s'Kameniam poſipat ǀ taku vaſs je ſfaril mojſeſs im. ed. ǀ kakor nekedaj Moiſses im. ed. je rokè Boshje bil sadershal ǀ Se je zhudil tej norski proshni Moiſes im. ed. ǀ kakor nekadaj je bil ſturil Mojseſs im. ed. ǀ S' tem oroshiam je bil premagal Moijſes im. ed. Amaliciterie ǀ sklenem s'taistem lepim navukam kateriga je dal ta S: Appat Mojseſ im. ed., kakor piſhe Ioannes Caſsianus ǀ En Sam Moiſeſs im. ed., v'mej Madianitery je bil Bogu dopadezh ǀ Letu premishlovaine je imel ta Bogu dopadezhi Moyſes im. ed. ǀ Moyses im. ed. Nebeſſa inu Elias ta paradish ſta bila ſapuſtila ǀ Moyſeſs im. ed. je samerkal, inu sapiſsal, s'kratkimy beſsadamy njegovu shivejne ǀ Boshjo beſsedo s'uſt Mojſeſa rod. ed. ǀ molitva njeh andohtliviga Firshta Mojseſsa rod. ed. ǀ ſtari Teſtament sprizha od Moiſſeſa rod. ed. ǀ G. Bug je bil Mojſſeſu daj. ed. dal ſvojo boshjo miloſt ǀ kaj je Bug djal h'Mojſſeſu daj. ed. ǀ is Boshyh beſſedy ſe dol vſame, kir je k'Mojſſeſu daj. ed. djal ǀ Bug sapovej Mojseſsu daj. ed. de ima pojti k'Faraonu ǀ G: Bug je bil sapouedal Mojſeſu daj. ed. ǀ kakor je bil mojſeſu daj. ed. oblubil ǀ nedershi kar Mojſsesu daj. ed., inu Aronu oblubi ǀ G. Bug je bil Moiſſeſu daj. ed. dal table teh deſſet S. sapuvidi ǀ kakor je edn djal k' Mojſeſſu daj. ed. kadar je hotel Vtto Boshjo ſidat ǀ Dua Rodà, Gad, inu ruben gredò K'Mojſeſſu daj. ed. ǀ ſo marmrali zhes Boga, inu Mojſeſſa tož. ed. ǀ ona shpotlivu je govorila, inu opraulala te shlushabnike Boshje Mojſeſſa tož. ed., inu Arona ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Rasbojniki s. Mojſeſa tož. ed. Pushaunika ǀ Mojſſeſa tož. ed. poſtavish sa Boga krajla Faraona ǀ nihdar nej Mojseſsa tož. ed., inu Arona proſsil ǀ punt ſazhneo zhes Mojſeſsa tož. ed. ǀ je hotel Moiſeſa tož. ed. k'Faraonu poſlati ǀ Bug bode tebe zhastitiga pred ludmij sturil kakor Mojſseſa tož. ed. ǀ je bil poſtavil Mojſſesa tož. ed. pruti Faraonu ǀ s'kusi Moyſeſa tož. ed. ſe saſtopio ty mogozhni, inu shlahtni ǀ poklizal ie bil Ioanneſa, kateri je bil Diviza … Moyſeſsa tož. ed., kateri je bil En bogat, mogozhen Firsht ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega krotkust v' Mojseſsu mest. ed. ǀ samerkajo S.S. Vuzheniki ſaſtopnoſt Boshjo v' Salamonu … Miloſt v' Mojſeſu mest. ed. ǀ videozh v'Moiſeſu mest. ed. boſhie dellu ǀ v'tej vishi ſe vgmerat v'Mojſſeſu mest. ed. 1. Mójzes, lat. V Moyses, gr. Μουσῆς, hebr. Mošé, svetopisemski očak, Izraelov zakonodajalec in njegov rešitelj iz egipčanske sužnosti (SP 2 Mz 2,10) 2. Sv. Mójzes, puščavnik (po legendi prej razbojnik) in škof (umrl pribl. 390) 4. → Barcefa 5. Mójzes, opat v času sv. Antona

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Monaka ž osebno lastno ime Monika: Nej tulikain terpela S. Monaca im. ed. s'ſvojm Moshom jesnim v'mijru shivèti (I/1, 133) ǀ kakor S. Monaca im. ed., katera je imela eniga grobiga, nagliga, inu hudobniga mosha (IV, 347) ǀ S. Monaka im. ed. je tudi hudiga Mosha imela (I/2, 182) Sv. Mónika (pribl. 332–387)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Neocesariensis m osebno lastno ime iz Neocezareje: Grogor Neoceſarienſis im. ed. je hribe premikal (II, 200) Sv. Grêgor iz Neocezarêje (pribl. 213–med 270 in 275), v maloazijskem mestu Neocezareja rojeni čudodelnik, škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Niceforus -ra m osebno lastno ime Nikefor: kaj je samerkal Nizephorus im. ed. (III, 599) ǀ kar Nizephorus im. ed. od Ceſſarja Theodoſiuſa pishe (IV, 177) ǀ Nikar skuſi golobe, kakor S. Nizephora tož. ed. Pizhimskiga Shkoffa (III, 364) Sv. Nikefór (pribl. 758–828), carigrajski patriarh

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Niceta m osebno lastno ime Nicejec (?): Niceta im. ed. Maternik, ta je bil en pravi karshenik (I/1, 109) ǀ kakor pravi S. Anaſthasius Niceta im. ed. (I/2, 179) Morda je mišljen sv. Anastázij, perzijski mučenec (pribl. 600–628), ki je bil razglašen za svetnika na drugem nicejskem koncilu leta 787.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Nikanor -a m osebno lastno ime Nikanor: Filip Macedonski Krajl je vedil, de Nicanor im. ed. kodarkuli je hodil je shpotliu od Krajla govuril ǀ vedeozh, de Nicanor im. ed. je bushiz ǀ Sinicitus Krajlau General je hotel sa tiga volo Nicanora tož. ed. ubiti ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Diacony s. Nicanora tož. ed. ǀ Gdu je bil s'takarshno groſovitno ſmertio Nicanoro tož. ed. vumoril? Niegovu shentovajne 1. Nikánor iz Stagêjre (umrl 318 pr. Kr.) 2. Sv. Nikánor (pribl. 0–76), diakon, mučenec 3. Zapis Nicanoro se glede na sledečo poved gotovo nanaša na neko osebo moškega spola.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Nilus1 -a m osebno lastno ime Nil: kakor S. Nilus im. ed. je vuzhil ǀ Nas opomina S. Nilus im. ed. ǀ leta je veliku shlishal od ſvetoſti od tiga bogaboyezhiga Appata Niluſa rod. ed. ǀ kakor je shlishal S. Chryſoſtomus po beſſedah Niluſa rod. ed. Shkoffa Sv. Níl (pribl. 910–1004), puščavnik in opat

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Nisenus -na m osebno lastno ime Niški, tj. iz Nise: kakor je samerkal S. Grogor Niſſenus im. ed. m ǀ Kateriga huali Euſebius Niſsenus im. ed. ǀ Kakor pravi Gregorius Nijſsenus im. ed. ǀ ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Gregorius Neſſenus im. ed. ǀ berem od S. Grogoria Niſſena rod. ed. m 1. Sv. Grêgor Níški (pribl. 344–395), cerkveni oče, gr. teolog, govornik in pesnik 2. → Evzebius 3. Priimek izvira iz imena kapadokijskega mesta Nísa, lat. Nyssa.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Odo m osebno lastno ime Odo: pravi S. Odo im. ed. (III, 200) ǀ Odo im. ed. kartajſerskiga ordna (II, 123) 1. Sv. Ódo Clunyjski (pribl. 880–942), prenovitelj meništva, pisec 2. Neki kartuzijanski menih

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Ogniacensis ž osebno lastno ime Oignieška: Sveta Maria Ogniacenſis im. ed. ſe nej sa uredno dershala, roko eniga Mashnika kushenti (IV, 27) Sv. Maríja Oigniéška (pribl. 1177–1213), mistikinja; → Ognes, → Ogniens

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ok.

Predlog

okrajšava

okoli; približno

PRIMERJAJ: pribl.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

okr.

Predlog

okrajšava

okrajni

okrog

okrožje

okrožni

PRIMERJAJ: pribl.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Origenes -a m osebno lastno ime Origen: Origines im. ed. nemore sadosti ſe prezhudit, inu prehualit to veliko ſkerb Iobavo ǀ tudi poterdi ta Vuzheni Origenes im. ed., rekozh ǀ shlishat s'ust tiga vuzheniga Originesa rod. ed. ǀ poshlushajo Originesa tož. ed. ǀ ſe more rezhi s' Originesam or. ed. Orígen, gr. Ὠριγένης (pribl. 185–253/4), cerkveni učitelj; → Orig., → Origenus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Osvald -a m osebno lastno ime Osvald: kakor Svetiga Oswalda rod. ed. Krajla, kateriga desna roka nikuli nej bila v' sihnila (IV, 380) Sv. Ósvald (pribl. 604–642), kralj Severne Umbrije, mučenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Pahomius -a m osebno lastno ime Pahomij: kadar tu Pachomius im. ed. shlishi, prezei oroshje od ſebe vershe, inu ta S: kerst proſi ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej Vojshzhaki Pachomius im. ed. ǀ Pakomius im. ed., kateri nuzh, inu dan moli ǀ videm tiga suhiga S. Franciſca, tiga iszeraniga Paphnutiusa, tiga madliga Pachomiusa tož. ed. Sv. Pahómij (pribl. 287–346), sprva vojak, nato menih

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Paladius m osebno lastno ime Paladij: nyh vera je folsh, kakor pishe Palladius im. ed. (IV, 18) ǀ Pishe Palladius im. ed. v'lebni teh Puszhaunikou (V, 77) Paládij (pribl. 364–431), menih v Egiptu in Palestini ter kasneje škof v Helenopolisu, avtor bibliografij menihov z naslovom Historia Lausiaca (419/20)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Paludanus m osebno lastno ime Paludan: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Paludanus im. ed. (III, 428) Péter Paludán, srlat. Petrus de Palude (pribl. 1275–1342), teolog, pariški nadškof, dominikanec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Pashasius m osebno lastno ime Pashazij: poshluſhaite kaj pravi S. Paschaſius im. ed. ǀ na to gnado je miſlil Paſchaſius im. ed. ǀ samerka S. Paſcaſius im. ed. Sv. Pasházij Rádbert (pribl. 890–859), teolog evharistije

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Patricius -ca m osebno lastno ime Patrik: S. Patritius im. ed. je dolgu zhaſsa Hibernitariom pridigual, ali vener nej nezh mogal oprauit, sakaj nej ſo hoteli od grehou, inu malikovajna odſtopit ǀ Zhes element tiga luffta je dal oblaſt S. Elieſu, zhes element te semle te semle S. Patrizu daj. ed. ǀ S. Patrizu daj. ed. ſe perporozhite, de radouitno semlo vam ſturj Sv. Pátrik Írski (pribl. 389–pribl. 461)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Pavel -vla m osebno lastno ime Pavel: Eden je bil Saul, ali Paul im. ed. poln preuſetnoſti ǀ kakar de bi sapuvid S. Paula rod. ed. snali ǀ S. Petra ſo krishali, S. Paulu daj. ed. ſo glavo odſekali ǀ Felix ie bil v' prepuvid S. Paula tož. ed. poſtavil ǀ de bi mene Bug shiviga v'Nebu polsdignil kakor S: Paula tož. ed. ǀ per Petru s' ſvojo lubesnio, per Paulu mest. ed. s' ſvojm aiffram ǀ Satorai vaſs Nem. Nem. pohleunu proſsim s'Paulam or. ed. ǀ vſe letu poterdem s' Svetem Paulum or. ed., kir je dial Sv. Pável, lat. Paulus s pravim imenom Savel, apostol (pribl. 0–med 60 in 68); → Pavlus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ped [pẹ̑d pedȋ] samostalnik ženskega spola

dolžinska mera ped, pribl. 20 cm

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Pelbartus m osebno lastno ime Pelbart: Piſſe Pelbartus im. ed., de en obſeden s'tem hudem ie bil perpelan k'enimu Bogaboyezhimu Mashniku (II, 381) Pélbart iz Témišvara (umrl pribl. 1490), pridigar, frančiškan

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Peluziota m osebno lastno ime Peluzijski: pravi Peluſiota im. ed. (I/1, 105) ǀ Iſidorus Paluſiota im. ed. je sapiſſanu puſtil (IV, 62) Ízidor Pelúzijski, srlat. Isidorus Pelusiota (pribl. 360–435), menih (verjetno tudi opat), pisec pribl. 2000 pisem praktičnoteološke ali eksegetske vsebine

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Peon m osebno lastno ime Pajon: Peon im. ed. pak je to saſtopnoſt od Boga doſegil, de je ſposnal mozh, inu nuz tiga Kamejnia (IV, 194) Pájon, gr. Παίων, kipar (pribl. 450–410 pr. Kr.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Peter -tra m osebno lastno ime Peter: s: Peter im. ed. ſe oberne pruti Lashki Desheli, inu pride v'Rim ǀ de ſi lih tudi S. Peter im. ed. Damianus Se je podstopil rezhi ǀ kaj tedaj s'en vrshoh more biti vuprasha S. Peter im. ed. Chriſologus ǀ Tashzha S. Petra rod. ed. je veliKo vurozhino imela ǀ sdaj je shal s' S. Barnabam v' Panphilio, sdaj v' Rim k' S. Petru daj. ed. ǀ kluzhe od Nebeſſ je bil dal S. Petru daj. ed. ǀ Christus, kadar je hotel sydat ſvojo katolish kershansko Cerku sa grund je bil poklizal dva brata, Petra tož. ed., inu Andrea, katera sta bila Ribizha ǀ Per Salamonu je bil s' ſvojo modruſtio … per Petru mest. ed. s' ſvojo lubesnio ǀ urshoh imam tebi s' S. Petram or. ed. rezhi 1. Sv. Péter (pribl. 0–64), apostol 2. → Damian(us) 2. 3. → Krizologus; → Petrus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Pisanje bolezni in virusov, poimenovanih po lastnih imenih

S kolegi se nikakor ne moremo dogovoriti, kako je prav pisati bolezni, poimenovane po krajih. Dobro vemo, da je priporočljivo pisati parkinsonova bolezen in downov sindrom. Zanima pa nas, kako je začetnico, ko gre za imena bolezni, povezana s kakšnim krajem, in katera različica je pravilna v spodnjih primerih. Virus Lassa/lassa zahteva veliko življenj. Zboleli so za mrzlico Lassa/lassa. V zahodni Afriki je razširjena Lassa/lassa. Verjetno je nekaj podobnega tudi z Ebolo/ebolo in Dengo/dengo. Kako pa je z virusom Zahodnega Nila? Prosim, če je mogoče, tudi za kratko utemeljitev in obrazložitev, zakaj je ena različica ustreznejša in bolj priporočljiva oziroma pravilnejša od druge.

A. B.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Pitagora(s) -sa m osebno lastno ime Pitagora: Pythagoras im. ed. je djal, de ta ner lepshi rejzh na semli je resniza ǀ Ta Vuzheni Philoſophus Pittagoras im. ed. je ſvojm shulerjom ta lepi, inu nuzni ſvit dal ǀ ſa tiga volo Pitagoras im. ed. je djal ǀ Pitagora im. ed. je tudi djal de Bogouvij li na ſerce gledaio ǀ od tiga imenitniga Philoſopha Pitogorosa rod. ed. ǀ gre k' Pitagorasu daj. ed. Pitágora, gr. Πυϑαγόρας (570/560–pribl. 480 pr. Kr.), filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Plato -na m osebno lastno ime Platon: Plato im. ed. pravi: de zhlovek je ena boshja shival, Ariſtoteles pak, de je zhaſt te ſemle ǀ Kateru je ſnamine velike, inu ſuſebne lubesni pravi Plato im. ed. ǀ taushenKrat vezh dobriga ſmo prejeli, KaKor Carmeades od Chrijsippa, Kakor AEſchijues od Socrata, Kakor Ariſtoteles od Platona rod. ed. ǀ ſo Platonu daj. ed. dalli ǀ Ariſtoteles je taku mozhnu shtimal ſuojga Precepteria Platona tož. ed., de njega peld je bil na oltar postauil ǀ rajshi s'Platonam or. ed. hozhe falliti, kakor s' drugimy Vuzheniki reſnizo sadejti 1. Pláton, gr. Πλάτων (pribl. 427–347 pr. Kr.), filozof 2. Pláton Tiburtínski (11.–12. stol.), matematik in astrolog

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Plavtus m osebno lastno ime Plavt: sabela je laſtni dobizhik, inu denar, kakor Plautus im. ed. je djal (IV, 291) ǀ ſa tiga volo je imel urshoh rezhi Plautus im. ed. (V, 58) Tít Mákcij Plávt, lat. Titus Maccius Plautus (pribl. 254–184 pr. Kr.), rimski komediograf

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Plutarhus m osebno lastno ime Plutarh: kakor piſhe Plutarchus im. ed. (I/1, 175) ǀ Plutarhus im. ed. vuzhi, de imamo vſaketero shkodo raishi preterpejti, kakor dobru imè sgubiti (V, 436) Plútarh, gr. Πλούταρχος (pribl. 45–125), biograf, filozof; → Plutarkus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Polibus m osebno lastno ime Polibij: Polibus im. ed. pishe, de Ajdje Lacedemonary ſo taku mozhnu zhaſtili Tempel nyh Bogine Palladis, de v' taiſtem obedn ſe nej ſmel ſmiati (IV, 257) Políbij, gr. Πολύβιος (pribl. 200–129 pr. Kr.), pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

polȉč -íča m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

polič [polȉč] samostalnik moškega spola

polič, tj. prostorninska mera za tekočine pol bokala, pribl. 0,75 l

PRIMERJAJ: bokal

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Polikarpus -pa m osebno lastno ime Polikarp: takorshen hlapez je bil S. Oneſimus, S. Baſilides, S. Policarpus im. ed. (V, 44) ǀ Vy Nem.N. vshe vejſte de S. Polycarpu daj. ed. je bilu na sbiro danu (II, 36) Sv. Pólikarp, gr. Πολύκαρπος (pribl. 69–155/156), učenec apostola Janeza, škof v Smirni in mučenec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

polovnik [polovník] samostalnik moškega spola

pol mernika, polovnik, tj. prostorninska mera za žito, pribl. 15 l

PRIMERJAJ: mernik

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pribl.

Predlog

okrajšava

približno; okoli

PRIMERJAJ: ok.

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pribl. okrajš. približno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Prokopius m osebno lastno ime Prokopij: Poshlushaite kai pravi ta Vuzheni Procopius im. ed. ǀ Procopius im. ed. tudi piſhe, de v' tem lejti 544. ob zhaſſu Ceſſarja Giuſtiniana je bila ena taka groſna kuga ǀ Procopius im. ed. pak pishe od ene zhudne, inu ſtrashne kuge, katera je na semli bila tu lejtu 544. ob zhaſſu Ceſſarja Juſtiniana ǀ Glihi vishi s'kusi muzh tiga S. Imena ſo vodo v'uinu preobrnili Thomas Ordna S. Romualda … Procopius im. ed. Ordna S. Benedicta 1. Prokópij iz Cezarêje, bizantinski zgodovinopisec (pribl. 500–pribl. 562) 2. Neki menih s tem imenom

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Prosper m osebno lastno ime Prosper: piſhe S: Prosper im. ed. (II, 415) ǀ nam odgovorij S. Proſper im. ed. (II, 519) Sv. Prósper (pribl. 390–po 455)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Protagora(s) -sa m osebno lastno ime Protagora: Protagara im. ed. Philoſophus piſse (V, 27) ǀ Protagoras im. ed. Philoſophus je imel eno lepo Hzher v'leto ſe je bil ſalubil en Goſpud velik ſaurashnik protagoraſa rod. ed. (V, 59) Protágora, gr. Πρωταγόρας (pribl. 480–410 pr. Kr.), filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Rajmundus -da m osebno lastno ime Rajmund: Leto reſnizo nam more potredit Raymundus im. ed. de Pegnafort ǀ od kateriga pishe S. Raymundus im. ed. de Penefort ǀ enkrat Petrus Raymundus im. ed. Capuanus nje Spovednik je proſſil ǀ Kakor Zacheus, de bi jetnike reshil s'lastno Pershono, Kakor Raijmundus im. ed., de di nuzh, inu dan v'cerqvi prebival, inu molil ǀ kokar ſo bile Raymundu daj. ed. ſturile ǀ Na mejſti Mashnika en Angel je obhaial Raymunda tož. ed. de Penefort 1. Sv. Rájmund Penjafórtski (pribl. 1175–1275) 2. Bl. Rájmund iz Capue (13.–14. stol.), dominikanec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Reginald -a m osebno lastno ime Reginald: MARIA Diviza je bila perneſla … B. Reginaldu daj. ed. … gvant (IV, 315) Sv. Regináld Orléanski (pribl. 1183–1220), menih, razglašen za svetnika 1875

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Remigius m osebno lastno ime Remigij: pravi S. Remigius im. ed. de od ſtu edn Kumaj oſdravi ǀ S. Remigius im. ed. je ſamerkal ǀ Ie djal S. Remigius im. ed. Franskimu krajlu ǀ kakor je samerkal S. Remigius im. ed., rekozh Sv. Remígij iz Reimsa (pribl. 436–533)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Renobert -a m osebno lastno ime Renobert (?): s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … kluzharij s. Renoberta tož. ed. (II, 194 s.) V dostopni literaturi ni zaslediti nobenega svetnika s tem imenom in nobenega zavetnika točajev s podobnim. Morda je mišljen sv. Rágnebert (umrl pribl. 675) ali sv. Réginbert (pribl. 900–pribl. 962).

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Reparat(us) -ta m osebno lastno ime Reparat (?): s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Subdiaconi s. Reparata tož. ed. (II, 194 s.) V dostopni literaturi ni najti nobenega svetnika s tem imenom. Sv. Reparáta, ki je bila mučena pribl. 250 v Palestini, ne ustreza.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

rešta [rẹ̑šta] samostalnik ženskega spola

klaftra drv, pribl. 4 m³

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Rok(us) -ka m osebno lastno ime Rok: Pride S. Rochus im. ed. v' tu meſtu Aquapendens imenovanu ǀ v' ſvetem Karſtu ſo bily imè Rochus im. ed. ǀ S. Roch im. ed. nej hotel ſvojo bullo, ali rano oſdravit ǀ NA DAN SVETIGA ROCHA rod. ed. ǀ ſenza S. Rocha rod. ed. je od kuge osdravila tudi taiſte, kateri ſo bily v' hishi, inu v' lazaretu saperti ǀ ſò bily S. Rochu daj. ed. ſe perporozhili ǀ vſak dan je ſvojmu Gospudu vſel eno trento Kruha, inu je jo v'pushavo neſil S. Roku daj. ed. ǀ zheſs to ſtrashno bolesan te kuge nam je dal Nashiga lubiga Pomozhnika S. Rocha tož. ed. ǀ ie oskerbel Elia Preroka, Paula Pushzhaunika, S. Tiliha, S. Rokha tož. ed. &c. Sv. Rók (pribl. 1295–1327), zavetnik pred kugo

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Rozalija ž osebno lastno ime Rozalija: Sveta Roſalia im. ed., od sazhetka je bila offerti podana (IV, 462) Sv. Rozálija (pribl. 1100–pribl. 1160), puščavnica

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Saba1 -a in nepreg. m osebno lastno ime Sava: kadar S: Saba im. ed. je vidil to hualeshnost, ſe sazhudi ǀ ta S: Mosh Saba im. ed. prezei sapovei de ym imaio dati, tu kar ſo premogli ǀ Semkaj ſe dobru rajma, kar pishe Surius od tiga boga bojezhiga Appata Saba rod. ed. (I/1, 182) Verjetno je mišljen sv. Sáva, srlat. Sabas (439–532), opat in voditelj palestinskega meništva. Ker se citati iz Surija sicer nanašajo le na starejše svetnike, je manj verjetno mišljen sv. Sáva, srlat. Sabas (pribl. 1173–pribl. 1236), rojen kot Rastko v Raški, sin Štefana Nemanje in prvi srbski nadškof.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Sabelikus m osebno lastno ime Sabelik: Rosimonda longobardarska Krajliza … s'taistim strupom is Katerim je hotela mosha vumoriti, ſama ſebe je bila vmorila, Kakor piſhe Sabelicus im. ed. Sabélik, srlat. Marcus Antonius Sabellicus, it. Marcantonio Coccio (pribl. 1436–1506), it. humanist in zgodovinopisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Sabinus m osebno lastno ime Sabin: Tamkaj bodò vidili de Sabinus im. ed. li duakrat v'tedni je jedil ǀ Sabinus im. ed. ta je bil en pravi karshenik ǀ de bi ti ſe taku terdu poſtil kakor Pushaunik S. Sabinus im. ed. ǀ Titus Sabinus im. ed. je imel eniga pſa taku hualeſhniga 1. Literatura navaja samo enega sv. Sabína (mučen pribl. 303), ki pa ni bil puščavnik, temveč škof. 2. Tít Flávij Sabín, lat. Titus Flavius Sabīnus, rimski prefekt za časa Nerona

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Salankament(a) -te/-a ž/m zemljepisno lastno ime Slankamen: Si shlishal, de na hrovashkim puli 800 nashih, ſo pobili 8000 tvojh? Si shlishal, de per Salankamenti mest. ed. kir tvojh zhes 100000 je bilu dobru okoppanih, vener nashy ſo respodili, inu pobili, de ſi lih yh nej bilu zhes 35000 (IV, 171) Pri Slankamenu, madž. Szalankamen, kraju severozahodno od Beograda, je bila 19. avgusta 1691 bitka, v kateri je pribl. 20.000 avstrijskih vojakov premagalo pribl. 40.000 turških.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Salomon -a m osebno lastno ime Salomon: Salamon im. ed. pak je bil sapovedal Adonia vubiti ǀ ta Modri ſalamon im. ed. je bil Mario Divizo perglihal luni, inu ſonzu ǀ Salomon im. ed. pak sa tu nar nuznishi, inu potrebnishi ſposna modrust ǀ kar Salomom im. ed. pravi ǀ Krajliza Saba, Kadar je vidila to veliko zhast Krajla Salamona rod. ed. ǀ Ima preuſetnoſt Faraona … preshoshtu Davida, lotrio Salamana rod. ed. ǀ koku bi bil on mogal sadoſti krajlu Salamonu daj. ed. ſturiti ǀ En tak lepi navuk tudi David je bil dal ſuoijmu ſijnu Salomonu daj. ed. rekozh ǀ v' kakorshni vishi imà ſidan biti je bil Salamoni daj. ed. povedal ǀ Krajl David je bil ſvoiga Synu Salamona tož. ed. sa Iſraelshiga Krajla isvolil ǀ Per Salamonu mest. ed. je bil s' ſvojo modruſtio, per Davidu s' ſvojo dobruto ǀ Zhastili ſo njega muzh v'Sampſonu … njega modrust v'Salomonu mest. ed. ǀ meni naprej pride, kakor una loterska shena pred Salamonam or. ed. ǀ taushenkrat lotrio tribal s'Salamonam or. ed. Sálomon, lat. V Salomon, gr. Σολομῶν (pribl. 965–926 pr. Kr.), izraelski kralj (SP 2 Sam 5,14)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Sardanap(a)lus -la m osebno lastno ime Asurbanipal: Niniviterſki krajl ſardanaplus im. ed., kateri v'mei shenami je cell dan ſedel ǀ taku terdouraten bil, Kakar Faraon, Neſramen, kakor ſardanapalus im. ed. ǀ Sardanapalus im. ed. Niniviterski krajl namejsti mezha, inu ſceptra je preſelzo v'rokah dershal ǀ Nei sapiſſanu bilu v' nebeſſih imè tiga nevoshliviga Caina, ni tiga loterskiga Sardanapala rod. ed. ǀ ſkuſi beſſede je bil krajla ſardanapala tož. ed., inu tu meſtu Ninive h' pokuri inu h' pobulshajnu tiga shivejna perpravil Asurbanipál, asirski kralj (668–pribl. 631 pr. Kr.), se v antičnih virih omenja kot Sardanapalus.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Savel -vla m osebno lastno ime Savel: krajl Saul im. ed. nemore Davida shiviga terpeti na semli ǀ Ie ijskal Krajl ſaul im. ed. vſijh vishah Davida tiga nedolshniga vubiti ǀ S' eno veliko zhaſt je dershal David, de Seth Krajla Saula rod. ed. je bil ratal ǀ de ſi glih David veliku nuzniga, inu dobriga je bil Saulu daj. ed. sturil ǀ ſe oberne k'Saulu daj. ed. ter pravi ǀ s'eno veliko vojsko ſo ulekli zhez Iſraelskiga krajla Saula tož. ed. ǀ hudizh je ſmijram ſaula tož. ed. puſtil ǀ v'Saulu mest. ed., Kateri potle je bil Paulus imenouan ǀ pred Krajlom ſaulam or. ed. ǀ tiga en exempel imamo nad Saulam or. ed. 1. Sável, lat. V Saul, Saulus, prvi izraelski kralj (pribl. 1012–1004 pr. Kr.) (SP 1 Sam 9,2) 2. Sável, prvotno ime apostola Pavla (SP Apd 13,1); → Savlus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Scipio -na m osebno lastno ime Scipion: Scipio im. ed. vſe skusi je na vojsko miſlil ǀ Scipio im. ed. Rimski General je bil ny Krajleſtvu vſel ǀ berem od Scipiona rod. ed. Affrikanskiga, de leta po nozhi je vezhkrat s'postele skozhil sa ſvoie oroshie popadil Kornélij Scípion Áfriški, lat. Cornelius Scipiō Africānus māior (pribl. 235–183), rimski vojskovodja

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Sebastian(us) -na m osebno lastno ime Sebastjan: S. Sebaſtianus im. ed. ſe mala s' ſtrelamy ǀ odgovorj S. Sebaſtian im. ed. ǀ zhaſtite nedolshnoſt vashiga Patrona S. Sebaſtiana rod. ed. ǀ je bil S. Sebaſtiana tož. ed. objel, inu kushnil Sv. Sebastján, mučen pribl. 288 v Rimu

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Severus -a m osebno lastno ime Sever: Ceſsar Severus im. ed. ſvoi materi Mammei ǀ Montanus je bil veliku karshenikou ſapelal ſkusi Prishco. Severus im. ed. skuſi Philomeno ǀ kakor nam poterdi ſeverus im. ed. Sulpitius ǀ pravi S. Seuerus im. ed. ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Hkauzij s. Severuſa tož. ed. 1. Sevêr Aleksánder, lat. Severus Alexander, rimski cesar (222–235) 2. Verjetno je mišljen Sevêr iz Antióhije (umrl 538), sprva menih, nato oporečnik. 3. Sulpícij Sevêr, lat. Sulpicius Severus (pribl. 360–pribl. 420/425), pisec, hagiograf 4. Sv. Sevêr Ravénski (4. stol.), zavetnik tkalcev, predilcev, pletilcev in klobučarjev

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

seženj [sẹ́žǝnj] samostalnik moškega spola

dolžinska mera seženj, pribl. v višini človeka

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Sigibertus m osebno lastno ime Sigibert: ty Sveti Vuzheniki, inu Piſſary. Auguſtinus … Sigibertus im. ed. (III, 428) Sígibert iz Gemblouxa (pribl. 1028–1112), menih in pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Simon -a m osebno lastno ime Simon: Simon im. ed. Pharisæus je zhes Madaleno marmral ǀ Simon im. ed. Petrus je odgovuril ǀ Isvelizhan ſi ti Simon im. ed. Jonau Syn ǀ Kakor Simon im. ed. à Caſsia je bil samerkal ǀ Simon im. ed. ſtok ordna Carmeliterskiga ǀ kaj pravi B. Simon im. ed. ǀ Pojdi sdaj ſim ti Paulus, Anton … Simon im. ed. ſtylita ǀ Nej sabſtoin Simon im. ed. Machobeus imenovan ǀ ſimon im. ed. à Caſſia pravi ǀ V' S. Mathiu ſe je nashla vera S. Petra … Pokorszhina S. Simona rod. ed. ǀ je djala S. Simonu daj. ed. Stoku Generalu Carmelitanskiga Ordna ǀ Simonu daj. ed. Zuperniku je pomagala ta loterska shena Elena ǀ je bil povabil v' goſtie tiga verniga Simona tož. ed. Machobeeria, inu njegove Synove 1. Símon, lat. V Simon, Jonov sin, rojstno ime apostola, bolj znanega pod vzdevkom Peter (SP Mt 16,17) 2. Símon iz Kásije, it. Simone da Cassia (14. stol.), asketski pisec 3. Sv. Símon Stock (pribl. 1165–1265), karmeličan 4. Símon Stilít Starêjši (pribl. 390–459), samotar, ki je skupaj pribl. 40 let preživel na zanj postavljenem stolpu. 5. Símon Makabêjec (SP 1 Mkb 2,3) 6. Símon, čarodej (SP Apd 15,14); → Simeon, → Šimon

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Simonides m osebno lastno ime Simonid: Katero arznio tudi je bil dall Simonides im. ed. Philosophus lazedemonskimu Krajlu Pauſoniuſu ǀ letu je tudi ſposnal Simonides im. ed. Philoſopus Simoníd, gr. Σιμωνίδης (pribl. 556–467/466), lirik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Siroes -a m osebno lastno ime Siroes: Sa Sveti Chrish je bil dal Ceſſar Heraclius cellu Perſiansku krajlevſtvu krajlu Siroeſu daj. ed., zhegar Ozha Choſroas je bil Jeruſalemsku meſtu premagal ǀ po ſmerti Choſroa pak Siroeſu daj. ed. je bil krajlevſtvu povernil (III, 263) Siróes, sin partskega kralja Hosroesa (pribl. 110–128/129)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Skolastija ž osebno lastno ime Sholastika: Ie rejs de en lep dan je bila S: Catharina … S. Skolaſtia im. ed., mattere, inu shtiferze tulikajn taushent divizhnyh Kloſtrou, ſo bile en lep dan Sv. Sholástika (pribl. 480–pribl. 542), redovnica, sestra sv. Benedikta

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skremen [skremẹ̑n

] samostalnik moškega spola

utežna mera pribl. 1,5 g

PRIMERJAJ: stremen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Sofija -e ž osebno lastno ime Sofija: Vſy ſe ſo zhudili, inu mislili gdu more biti leta Sophia im. ed. ǀ Od te bogaboyezhe shene Sophiæ rod. ed., katira dolge teh vboſih je naſe vſela, inu plazhala ǀ s' uno bogaboyezho ſophio or. ed., katera try ſvoje hzherij nan dan skuſi martro S.S. TROYZI je bila offrala 1. Neka revna, pobožna žena (V, 157) 2. Sv. Sofíja (mučena pribl. 130)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Sokrates -ta m osebno lastno ime Sokrat: Socrates im. ed. je bil povabil v' goſtje te ner vuzheneishi Philoſophe ǀ ſocrates im. ed. uprasha tiga Philoſopha ǀ kaj je djal Socratos im. ed. od shlahnuſti ǀ od Katere taushenKrat vezh dobriga ſmo prejeli, KaKor Carmeades od Chrijsippa, Kakor AEſchijues od Socrata rod. ed. ǀ kakor piſſe Plato od ſocrata rod. ed. ǀ hitru sazhne en fazonetel shtikat, ter v'taiſtem ſturj podobo Sacrata rod. ed. Philoſapha ǀ AEſchijnes Philosophus on je taku mozhnu zhastil, inu stregu Socratu daj. ed. suojmu Præcepterius ǀ En drugi Philoſophus kateri ſe je uprizhe nashal je kregal Socrata tož. ed., de tulikajn ſvoj sheni ſanasha ǀ kadar ſo ſocrata tož. ed. vprashali, aku ga poſna ǀ na Sacrata tož. ed. sapiſhe lete beſsede Sókrat, gr. Σοκράτης (pribl. 470–399 pr. Kr.), filozof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Solon m osebno lastno ime Solon: Ta Modri Solon im. ed. odgovorj ǀ Modri ludje, inu tudi Krajli, kakor je bil Amaſus, Taletes, inu Solon im. ed. ǀ Salon im. ed. Athenienſerski Krajl je bil sapovedal Sólon, gr. Σόλων (pribl. 640–pribl. 560 pr. Kr.), pisec atenskih zakonov in pesnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

stádij -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

stȃdion -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Stanislavus -a m osebno lastno ime Stanislav: kar je djal k' Svetimu Petru Stanislauſu daj. ed. Peter kateriga je bil od ſmerti obudil (IV, 402) Sodeč po referenci na robu, ki se sklicuje na Surija, je mišljen sv. Stánislav (pribl. 1030–79), krakovski škof in mučenec.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

star1 [stár] samostalnik moškega spola

prostorninska mera za žito, pribl. 100 l

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Stefan(us) -na m osebno lastno ime Štefan: vuzhenu je samerkal Stephanus im. ed. Cantuarienſis ǀ Sprizhat nam morio, Frater Stephanus im. ed., kateri je bil obnoril ǀ Stephanus im. ed. Mashnik od kateriga piſhe Cæſarius ǀ Letu ſe vſem sgodj greshnem, inu pravizhnem: Bonifacius VI. Papesh ſamih 15. dny je shivil: Vrbanus VII. 12. dny. Leo ta XI. 6. dny. Stephanus im. ed. II. try ſame dny ǀ Stephan im. ed. ſe pusti s'kamenjam poſsuti ǀ en S. Shkoff s'menom Stephan im. ed. je vezhkrat ſfaril ǀ S. Steffan im. ed. tudi ſe je prikasal timu bogaboyezhimu Appatu Hugonu ǀ Pishe S. Grogor, de v' tej desheli Valeria je bil en Mashnik ſteffan im. ed. s' imenam ǀ NA DAN S. STEPHANA rod. ed. ǀ is kamejna, kateru raven S. Stephana rod. ed. ſe mala ǀ S. Stephanu daj. ed. slatki ſo ſe sdeli kameini, is katirimi ſo ga poſſipali ǀ katera ſta zhes S. Stephana tož. ed. djala ǀ S. Steffana tož. ed. vus folk s'kameniam ga je piſſipal ǀ lete reſnize imamo ta pervi Exempel na Naſhimu S. Pomozhniku, inu Varihu S. Stephanu mest. ed. ǀ bi guishnu s'troshtam nijh ſerza s' Stephanom or. ed. djal ǀ ſó ſe s'Stephanom or. ed. is vprashovali 1. → Kantuariensis 2. Neki samostanski brat 3. Neki duhovnik 4. Neki škof 5. Štéfan II., papež (23.–26. III. 752) 6. Sv. Štéfan, mučenec (pribl. 0–36/40)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

stremenek [stremẹ̑nǝk] samostalnik moškega spola

kamen iz proda, gramoza
utežna mera pribl. 1,5 g

PRIMERJAJ: skremen, stremen

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Suson -a m osebno lastno ime Suso: K'poterdeinu tiga ſamerkajte kar pishe Surius od tiga isvoleniga Suſona rod. ed. (V, 101) ǀ letu je bila povedala ena dusha Henricuſu Suſonu daj. ed. (V, 628) Bl. Hênrik Súso (pribl. 1295–1366), nem. mistik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

štádij -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Tacitus m osebno lastno ime Tacit: Sdaj meni naprei pride kar Tacitus im. ed. piſse Públij Kornélij Tácit, lat. Publius Cornelius Tacitus (pribl. 55–pribl. 120), rimski zgodovinopisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Tavlerus -a m osebno lastno ime Tauler: Pishe ta Vuzheni Theologus Taulerus im. ed. (IV, 396) ǀ per ſmerti tiga tudi Taulerus im. ed. ſe je neshal (IV, 396) ǀ po ſmerti ſe je bil prikasal Tauleruſu daj. ed. (IV, 396 s.) Johannes Tauler (pribl. 1300–61), nem. mistik in pridigar

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Tavmaturgus -ga m osebno lastno ime Čudodelnik: pravi S. Gregor Thaumaturgus im. ed. ǀ kakor je bil ſturil S. Grogor Thaumaturgus im. ed. ǀ Gregorius Taumathurgus im. ed. ſapovej enimu hribu de ſe ima s'mejſta preſeliti ǀ Hrib od nature nihdar ſe nemore s'mejſta ganiti vendar na proshno S. Grogoria Thaumaturga rod. ed. ſe gane s'mejſta Sv. Grêgor Čudodélnik (pribl. 213–270), škof v Neocezareji, danes Niksar v Turčiji; vzdevek Čudodélnik je prevod gr. vzdevka TTTHαυματουργός, katerega apelativni pomen je ‛čarodej, čudodelnik’.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tečaj [tečȃj] samostalnik moškega spola

tek, potek
dolžinska mera stadij, pribl. 200 m

PRIMERJAJ: tek1

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Temestius m osebno lastno ime Temistij: je djal Temestius im. ed. (I/1, 104) Temístij, gr. Θεμίστιος (pribl. 317–388 pr. Kr.), filozof in govornik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Temistokles -kla m osebno lastno ime Temistokles: Zheden kakor Temiſtokles im. ed. ǀ ta imenitni General Temistochles im. ed. … ſe je bil taku preſtrashil ǀ kadar ta pametni, pravizhni, inu zhedni Themistochles im. ed. je bil v' njegovo hisho prishal ǀ De bi jest ſi sadubil vezh slatà, inu ſrebra Kakor Themiſtokles im. ed. ǀ prezej vſy Comedio ſapuſtè, inu tekò gledat Temiſtokla tož. ed., kateri je bil en shpegu te lepote ǀ de bi ſe v' njegovi pershoni vidilu, inu neshlu vſe kar je huale vrednuc kakor v' Temiſtokli mest. ed. Temístokles, gr. Θεμιστοκλῆς (pribl. 524–464 pr. Kr.), atenski državnik

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Teodoretus -ta m osebno lastno ime Teodoret: kakor pravi od njega Theodoretus im. ed. ǀ Toku je puſtil sapiſsano Teodoretus im. ed. ǀ po beſſedah Theodoreta rod. ed. ǀ Poshlushajte Theodoreta tož. ed. Teodorét, gr. Θεοδώρητος (pribl. 393–pribl. 457), teolog

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Teodosius -a/-ija m osebno lastno ime Teodozij: po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius im. ed. ǀ kokar Theodoſius im. ed. Ta mlajshi ǀ Theodoſius im. ed. ſe je bil taku mozhnu preſtrashil ǀ kar Nizephorus od Ceſſarja Theodoſiuſa rod. ed. pishe ǀ V' Lebni Svetih Puszhaunikou ſe bere od Theodoſiusa rod. ed. Appata ǀ Mozhnu ſo ſe bili pregreshili purgary v' tem meſti Antiochia Ceſſariu Theodoſiusu daj. ed. ǀ karnekadaj S. Ambrosh je djal Ceſſarju Theodoſiuſo daj. ed. ǀ zhaſt, katero Pacatus je bil dal Ceſſarju Theodoſiu daj. ed. ǀ Ceſſar Conſtans je bil vbyl ſvojga brata Theodoſia tož. ed. ǀ ſe ſo bily reſerdili zhes Ceſsaria Teodoſia tož. ed. 1. Flávij Teodózij, lat. Flavius Theodosius, rimski cesar (379–395) 2. Teodózij, lat. Theodosius, vzhodnorimski cesar (408–450) 3. Sv. Teodózij (pribl. 424–529), puščavnik 4. Teodózij, brat Konstantina II. (7. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Teogenes m osebno lastno ime Teogen: je govuril Theogenes im. ed. Shkoff k' Marinu ǀ Theogenes im. ed. ga v' Zirku poklizhe (IV, 26) Sv. Teógen, gr. Θεόγενης, škof v Nikomediji, mučen pribl. 285

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Terencius m osebno lastno ime Terencij: poterdi Terentius im. ed. rekozh (III, 164) ǀ Terentius im. ed. pak je sapiſſanu puſtil (IV, 125) Públij Teréncij Áfer, lat. Publius Terentius Afer (pribl. 185–159 pr. Kr.), rimski dramatik; → Terencianus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Tertulianus -n(us)a m osebno lastno ime Tertulijan: kar Tertullianus im. ed. sapiſſanu je puſtil ǀ kakor vaſſ vuzhj Tertullianus im. ed. ǀ Tertulliánus im. ed. pravi ǀ Tertulianus im. ed. ſe zhudi ǀ samerkajte beſſede tiga Vuzheniga Tertullianusa rod. ed. ǀ aku bote Tertulliana tož. ed. bugali ǀ ſim perſilen s' Tertullianam or. ed. saupyti ǀ Satorai bom sklenil s'Tertullianam or. ed. Kvínt Septímij Flórens Tertuliján, lat. Quintus Septimius Florens Tertullianus (pribl. 160–220), kartažanski krščanski pisec

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Tilih -a m osebno lastno ime Tilen (?): ie oskerbel Elia Preroka, Paula Pushzhaunika, S. Tiliha tož. ed., S. Rokha (II, 333) Verjetno je mišljen sv. Tílen, lat. Aegidius (pribl. 640–720), puščavnik, ustanovitelj samostana Stol. Gilles v Provansi, manj verjetno sv. Tílo (umrl pribl. 700), puščavnik v Vestfaliji; → Egidius.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Timeleontes m osebno lastno ime Timoleont: Timeleontes im. ed., kadar je bil is Sicilie te ſaurashnike pregnal (I/1, 178) Timoleónt, gr. Τιμολέων (rojen pribl. 410 pr. Kr.), korintski politik, ki je 344 pr. Kr. Sirakuze osvobodil tiranije.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Titus m osebno lastno ime Tit: Titus im. ed. Veſpeſianus de ſi lih obene druge ſapuvidi nej ſpoſnal ie djal ǀ Titus im. ed. inu Veſpaſianus ſo bily Jeruſalem notri uſeli ǀ Letukaj S. Titus im. ed. samerka ǀ Titus im. ed. Livius huali kupzhio, rekozh, de kadar leta bi nebila Shpanigary bi bily od lakote pomerli ǀ Titus im. ed. Sabinus je imel eniga pſa ǀ Titus im. ed. Boſtrenſis pravi de letu nej pres vrshoha 1. Tít Flávij Vespaziján, lat. Titus Flavius Vespasiānus (9–79), rimski cesar (69–79), ki je leta 70 porušil Jeruzalem 2. Tít Flávij Vespaziján, lat. Titus Flavius Vespasiānus (39–81), rimski cesar (79–81), sin prvega 3. Sv. Tít, učenec apostola Pavla (SP 2 Kor 7,6), → Ticius 3. Tít Lívij, lat. Titus Livius (pribl. 59 pr. Kr–17 po Kr.), rimski zgodovinopisec 4. Verjetno je mišljen Tít Flávij Vespaziján (→ 1.), sin Flavija Sabina. 5. Títus (4.–5. stol.), škof v sirskem mestu Bosra, lat. Bostra

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

unča [únča] samostalnik ženskega spola

utežna mera, pribl. 35 g; unča

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Uršula -e ž osebno lastno ime Uršula: en lep dan je bila S: Catharina modruſti Boshje nepolonena … S. Vrſula im. ed. s'ognam ajffra Boshjga gorezha (II, 52) ǀ kaj bomo rekli od S. Vrſhule rod. ed., inu nje Tovarshiz enajst taushent Diviz (I/1, 96) Sv. Úršula (pribl. 304–pribl. 451), mučenka

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Usuardus m osebno lastno ime Usuard: od kateriga pravi Vſuardus im. ed. (III, 176) Usuárd (umrl pribl. 875), menih v benediktinski opatiji Stol.-Germain-des-Prés, pisec martirologija

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Valerius m osebno lastno ime Valerij: Jeſt dobru vejm kar pishe Valerius im. ed. Maximus od lete shlahtne Rimske Gospe Cornelie ǀ pravi Pier. Valerius im. ed. 1. Valêrij Máksim, lat. Valerius Maximus (pribl. 20 pr. Kr.–pribl. 50 po Kr.), rimski pisec 2. → Pierius

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Vandergesilus -a m osebno lastno ime Vandregezil: na mejſti hlapza en Angel je ſmejtal gvant, inu plajsh Vandergeſiluſu daj. ed. (III, 500) Sv. Vandregézil (pribl. 600–668), prvi opat v Fontanelli

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vatal -a m vatel, tj. dolžinska mera pribl. 77 cm: Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue: Rihterij palzo. Sholnerij mezh. Piſsarij pjerje. Kupzij vatal tož. ed. (II, 263) ǀ Vni kupz jo da sa dua vatala tož. dv. ſekna (II, 71) ← star. nem. Watelle ‛dolžinska mera za tkanino’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vātel -tla m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vatel [vátǝu̯] samostalnik moškega spola

dolžinska mera vatel, pribl. 77 cm

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

védro -a s

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vedro -a s vedro, tj. prostorninska mera pribl. 30 l: Enimu karsheniku pak bo ſadoſti en mernik shita, enn vejdru tož. ed. vina (II, 72) ǀ Vni oſhter jo da sa dvej vejdri tož. dv. vina (II, 71)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Vid -a m osebno lastno ime Vid: Neboyeſe Moj ſveſti shlushabnik Vid im. ed. ǀ NA DAN S. VIDA rod. ed. ǀ zhaſt, inu lubesan Vidu daj. ed. yskaſhe ǀ Leta taku nagovory S. Vida tož. ed. Sv. Víd, mučen pribl. 304; → Vitus

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Vincenc(ius) -ca m osebno lastno ime Vincencij: piſhe S. Vincentius im. ed. Ferrerius ǀ pishe Vincentius im. ed. Beluacenſis ǀ S. Vincentius im. ed. Lirinenſis leta naſs bò podvuzhil ǀ Poterdem leto reſnizo s' letem Exempelnam, kateriga pishe Vinzentius im. ed. shkof ǀ S. Vincenz im. ed. Ferrerius pravi ǀ Nej ſe li shtima, inu huali Affrica s' Auguſtinam … Shpania s' Vincenzam or. ed. Ferreriuſam 1. Sv. Vincéncij Ferrêri (pribl. 1350–1419), spokorniški pridigar 2. Vincéncij iz Beauvaisa (umrl 1264), pisec 3. sv. Vincéncij Lerínski (umrl pribl. 450); → Vicenc(ius), → Vin., → Vinc.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Virgilius -a m osebno lastno ime Vergilij: Virgilius im. ed. pravi ǀ Poëti nej ſo mogli prehualit ta hrib Parnaſſus, rekozh, de Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve Illiades, inu Odeſſa imenovane. Virgilius im. ed. ſvojo Georgico ǀ ob zhaſſu S. Virgiliusa rod. ed. Shkoffa 1. Públij Vergílij Maro, lat. Publius Vergilius Maro, poznoantično Virgilius (70–19 pr. Kr.), rimski pesnik 2. sv. Vergílij (pribl. 700–784), salzburški škof

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Vitalis m osebno lastno ime Vitalis: Vitalis im. ed. ſe pusti na drobne piſilze reſekat ǀ Drugi ſe puſtè na drobne koſſe resekat, kakor Vitalis im. ed. ǀ taiſti Meneh je bil Sveti Vitalis im. ed. ǀ kakor je samerkal Cardinal Vitalis im. ed. 1. Sv. Vitális, mučen pribl. 171 2. Vitális, kardinal v Fouru (14. stol.)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vodọ̄mec -mca m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Vorago m osebno lastno ime iz Varazza (?): pishe Vorago im. ed., de kadar ſo imeli pokoppat truplu S. Jacoba (III, 389) Na robu je referenca Vorag. ſer. de S. Jacob. Morda je mišljen bl. Jákob iz Varazza, it. Jacopo di Viraggio (pribl. 1230–pribl. 1298), genovski nadškof in hagiologist.

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.