Zanima me, ali je beseda noben nikalni pridevniški zaimek ali zanikani števnik en oziroma ali ima dvojno vlogo ter kako lahko ugotovimo, kdaj je števnik, kdaj pa nikalni pridevniški zaimek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Je ustrezen zapis - 20 % popust na celoten nakup? Ali ni ustrezneje 20 % popust na celoten nakup. Ta minus oziroma vezaj pred 20 mi ni popolnoma razumljiv. Razumem ga pri stopinjah - 20 stopinj, pri odstotkih pa ne. Torej kateri zapis je ustreznejši?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja?
Katera je v slovenščini oblika priimka ruske nosilke, če je mož Nikita Tolstoj: Svetlana Tolstoj ali Svetlana Tolsta ali Svetlana Tolstaja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako se sklanja Zmago Jelinčič Plemeniti – glede na to, da Plemeniti ni plemiški naziv, temveč priimek?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Že leta opažam, da na MMC uporabljajo izraz sredni namesto sredin. Danes mi je spet padel v oči članek z isto besedo https://www.rtvslo.si/sport/kosarka/drzavno-kosarkarsko-prvenstvo/stavka-kosarkarskih-sodnikov-odnesla-sredne-in-cetrtkove-tekme/687408 Vprašal sem več starejših slavistov in noben se ne strinja s tako rabo. Na Radiu in TV Slovenija vedno uporabljajo sredin, tako kot smo se učili v šoli še v prejšnjem tisočletju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Slikarja Johanna Martina Schmidta imenujejo Kremser Schmidt, Kremser-Schmidt in Kremserschmidt. Za sklanjanje v slovenščini je sicer najprijaznejša zadnja oblika, ki pa je tudi manj pogosta. Ali je oblika z vezajem primernejša? Lahko sklanjamo Kremser Schmidta? Ali bi morali Kremserja Schmidta?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako pravilno zapišemo: 3D tiskalnik ali 3D-tiskalnik, 3D izdelek ali 3D-izdelek, prav tako: 3D skener, 3D tehnologija … Z vezajem ali brez njega? A za te primere velja člen 417 iz Slovenskega pravopisa? Vem, da ste na podobno vprašanje v svetovalnici že odgovorili. Ker v Gigafidi (Delo, Dnevnik idr.) zasledimo oboje, prav tako v lektoriranih člankih in monografskih publikacijah, ki govorijo o 3D-tehnologiji, me zanima, če je mogoče oboje tudi pravilno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Za spodnje besedne zveze me zanima, katera raba je pravilna:
Prav tako me zanima, ali je možno, da se take in podobne besedne zveze smatra kot izjemo, kot je na primer Sacher torta.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zelo me moti novo ime Ljubljanskega festivala, ki se glasi Ljubljana Festival. To je po mojem sicer laičnem mnenju (nisem jezikoslovec, tudi ne slovenist) popolnoma popačena raba imena - sklepam, da pod vplivom angleščine. Predhodno ime je bilo Festival Ljubljana, še prej, mislim da Ljubljanski festival. V slovenščino preneseno ime Ljubljana Festival nikakor ni opravičljivo z v angleščino prevedenim Ljubljana Festival (ki je v angleškem jeziku sprejemljivo).
Vem, da so se glede "poangleščenega" imena našega festivala že oglasili mnogi posamezniki, morda pa še en glas v podporo kritiki omenjenega imena ne bo škodoval.
Nam bližnji festival v Solnogradu niti slučajno v nemščini nima imena Salzburg Festival (kot ga sicer ima v angleškem prevodu), ampak Salzburger Festspiele (po slovensko bi morda rekli Salzburške praznične igre).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanimive se mi zdijo pomanjševalnice samostalnikov srednjega spola, ki v pomanjševalni obliki postanejo samostalniki moškega spola. Primeri:
jabolček (jabolko) jajček (jajce) drevešček (drevo)
Kako in zakaj je prišlo do tega zanimivega pojava?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako pravilno sklanjamo priimek Spransky – Spranskega ali tudi Spranskyja? Slovenski pravopis je pri tem rahlo nejasen, pravi namreč:
2. Tuja lastna imena na [-ski] ipd. iz neslovanskih jezikov se večinoma sklanjajo po prvi moški sklanjatvi, nekatera s slovansko podstavo pa tudi po četrti: Tedeschi -ja, McClosky -ja, Kreisky -ja ali -ega proti Vranitzky -ega, Hradetzky -ega, Chomsky -ega, Neweklowsky -ega.
Če pravilno razumem, se torej tudi večina imen s slovansko podstavo na -ski sklanja po 1. moški sklanjatvi, torej bi bilo pravilno tudi Spranskyja poleg Spranskega. Mislim sicer, da je to ime tipa Chomsky Chomskega. Ali obstaja pravilo o tem, katere slovanske priimke na -ski sklanjati po 1. moški in katere po 4. moški sklanjatvi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kaj je prav;S stotimi/sto ljudmi je šel na sprehod. Vem, da je v primeru samo en/edenštudent je prišel na izpit pravilno en, ker besedi sledi samostalnik. Kako pa vem za primer sto/stotimi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
V rabi se pojavlja zapis skupaj in narazen: koronavirus in korona virus, tudi samostojna korona. Ali so vsi zapisi oziroma rabe pravilni?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Jasno mi je, da se zloženke, katerih prva sestavina je črka ali kratica, pišejo z vezajem (C-vitamin, CRP-test), kaj se pa zgodi, če se vmes vrine pridevnik: CRP hitri test?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali je izraz tabujski pravilen? V smislu tabujska tematika ali tabu tematika? Tabujska književnost?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pri branju novinarske novice so se oglasili prebivalci Goričkega, ki se jim pridevniška oblika goričanski zdi tuja, saj uporabljajo obliko gorički. Kakšno je vaše mnenje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kateri izraz je ustreznejši: do kakšne mere ali do katere mere.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Prosim za etimološko razlago priimka Poglajen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Vedno sem trdil, da je pravopisno edino pravilno os x in podobno, danes pa me je kolegica začela prepričevati, da to ni res. Sploh ne v tehničnem pisanju.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali je bolj primerna beseda okoljski ali okolijski. V pravopisu je beseda okolijski, vendar je v SSKJ2 ni. Katero besedo priporočate vi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
S prevajalci imamo dilemo in potrebujemo vašo pomoč:
ali
Pomen je vezan na dajalnik, ne na imenovalnik. Po mojem je pravilno lahko oboje, prednost bi dala obliki ljudem. To je na kratko opredeljeno v pravilih pravopisa, pri pridevniški besedi, odstavek 876, pregiba se zadnja sestavina zveze – vendar ravno v tem primeru navaja tudi primer s pregibanjem: pridružimse (komu, dajalnik) šestim milijonom ljudem/šest milijonov ljudem. Tu je še možnost: pridružim se šestim/šest milijonom ljudi (milijon rodilnik).
Lepo prosim še za objektivno mnenje; z razlago, prosim, da ne bomo ostali pri občutkih in posluhu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Spoštovani, prosila bi za nasvet, katera oblika pridevnikov je primernejša: (a) analizen in sintezen ali (b) analitičen in sintetičen? V praksi največkrat zasledimo analitičen in sintezen, vendar menim, da je smiselno oba pridevnika tvoriti po istem sistemu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Spoštovani, prosila bi za nasvet, katera oblika pridevnikov je primernejša: (a) analizen in sintezen ali (b) analitičen in sintetičen? V praksi največkrat zasledimo analitičen in sintezen, vendar menim, da je smiselno oba pridevnika tvoriti po istem sistemu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Že lep čas se dogaja, da lektorji dosledno zamenjujejo pridevnik isti s pridevnikom enak, ko je to po mojem prepričanju napačno in proti jezikovnemu občutku. Ogledal sem si nekaj mnenj o tem na spletu, a nisem našel odločilne okoliščine, da namreč isti ne izhaja le iz fizične, ampak tudi zvrstne identitete. Na vratih neke trgovine je stalo v smislu, če najdete v drugi trgovini enak izdelek po nižji ceni, vam razliko v ceni povrnemo. Seveda niso pomislili na to, da lahko enak izdelek napravi tudi kak drug proizvajalec, in to precej ceneje.
Saj venomer beremo, kako Kitajci izdelujejo enake (ne samo podobne!) izdelke kot v Evropi ali Ameriki, a ti niso isti kot ti z našega konca zemeljske oble. Kako je s tem, si lahko razjasnimo z vprašanjem: ne vprašujemo po tem, kakšen izdelek lahko najdete v drugi trgovini (na katerega je mogoč odgovor enak), ampak kateri, ki da odgovor isti. Tako je tudi z že pregovornim obdobjem. V prvem trimesečju tega leta je bil dohodek tak, v enakem obdobju lani pa tak. Po logiki je to enako obdobje lani lahko prvo ali drugo ali tretje trimesečje ali pa, denimo, obdobje kakršnihkoli drugih treh mesecev, saj gre za količino. Tudi tokrat se lahko vprašamo, ali v katerem ali pa v kakšnem obdobju lani. Mišljeno je seveda isto obdobje, enako pa je napačno.
Ali pa to: lahko nas poslušate spet naslednji četrtek ob enakem času.
Edino pravilno je ob istem času. Saj tudi 3. decembra ne rečemo, da se je pesnik rodil na enak, marveč na današnji dan leta 1800. In takšnih primerov je še veliko.
Pred časom sem v neki reviji bral dolg prispevek v dveh nadaljevanjih o tem, kako se enaki izdelki po trgovinah v tujini dobijo ceneje. Bilo je prav mučno. Prepričan sem, da to ni bilo pisčevo maslo, ampak posledica lektorjevega posega.
V srednji šoli so nas nekdaj (pred Toporišičem) učili starodavnega pravila, da se v primeru zadrege vprašamo. Smo na to čisto pozabili?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Na šoli smo ustanovili alumni klub, sedaj pa smo v zadregi, kako to zapisati, ali z veliko ali z malo začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Piaf je psevdonim francoske šansonjerke Edith Gassion, pariškega vrabčka; piaf = vrabček. Zanima me, kaj je v slovenščini ustrezneje uporabljati: Piafova ali Piaf?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Glamping turizem, glamping hiške, glamping namestitve itd. Bi lahko to spremenili v glampinški turizem, glampiške hiške in namestitve, čeprav nikjer ne najdem te besede? Turizem za glamping itd. malo okorno zveni. Je Sprotni slovar, ki glamping opredeljuje tudi kot pridevnik, zanesljiv vir?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Za slovensko wikipedijo sprašujem o pravilni rabi besedne zveze 'prostor-čas' iz fizike Einsteinove splošne teorije relativnosti. Takšna besedna zveza je, predvsem, v poljudnoznanstvenih zapisih že kar nekaj časa uveljavljena. Lahko bi se uveljavilo npr. tudi pisano skupaj – 'prostorčas', ali pa se ognilo z nekakšno ustreznico, kot je npr. 'prostor Minkowskega'. V drugih sklonih pa so več let nazaj sklanjali 'prostor-časa', sedaj pa se pojavlja, tudi oblika 'prostora-časa' in se prvi del tudi sklanja (pmslm, čisto odveč). V pridevniški rabi je tako kot pri 'znanstveni fantastiki' – 'znanstvenofantastičen', tudi pisano skupaj – 'prostorskočasoven', 'vektorskomatrični pridukt', ...
In še eno vprašanje. Največkrat so izreki/teoremi, domneve/hipoteze, pojavi/fenomeni/efekti/učinki ipd. poimenovani po eni osebnosti. Npr., seveda 'Pitagorov izrek', 'Murphyhev zakon'. Pri ruskih, ukrajinskih, ... priimkih je velikokrat lepše, ustreznejše, pravilneje npr. 'roman Dostojevskega' (sicer so nekdaj zapisovali tudi 'Dostojevskega ~'), 'enačba Ostrogradskega'. Pri dveh sorodnih priimkih je, verjetno, možno več oblik – 'izrek Ostrogradskega in Gaussa' ali še 'Ostrogradski-Gaussov izrek'. Pri še več priimkih pa je tako tako. Npr. 'enačba Wheeler-Feynman-Smirnova', 'enačba Wheelerja, Feynmana in Smirnova', ali pa pogosto kar kratično, 'enačba WFS'. Wikipedija ima nekaj svojih pravil, ki pa so lahko ohlapna, neustrezna, zato je včasih pomoč strokovnjaka zelo dobrodošla, saj se v virih lahko pojavlja več oblik, prav tako mogoče neustreznih.
Ter nazadnje še: ali zvezi 'miselni preskus' in 'miselni preizkus' nista mogoče enakovredni? V več različnih virih in sotvarjih/konceptih se pojavljata obe obliki.
Za morebitne zadovoljujoče in uporabne odgovore se vam v naprej zahvaljujem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Imam vprašanje v zvezi s pisanjem tipa AD pretvornik (tj. digitalno-analogni pretvornik). V tehničnih strokah je podobna raba kratic precej razširjena. Pravopis ureja pisanje tovrstnih zapisov z vezajem, in sicer na podlagi opredelitve takih besednih zvez kot podrednih zloženk (tip TV-program, paragraf 496, delno tudi 417) oz. z obrnjenim besednih redom (program TV). V rabi opažam množično razširjeno rabo na način, kot sem zapisala zgoraj, AD pretvornik, torej brez vezaja. Zanima me, ali se razmišlja o spremembi tega pravila, v nasprotnem primeru pa prosim za dodatno utemeljitev, zakaj so tovrstne zveze razumljene kot podredna zloženka. Po mojem razumevanju gre namreč za precej vsakdanje besedne zveze pridevnika in sámostalnika, v katerih je ena sestavina okrnjena/skrajšana, to pa po mojem razumevanju ne vpliva toliko na obnašanje cele zveze, da bi jo lahko opredelili kot zloženko -- vsaj jaz še vedno čutim obe sestavini kot dve različni besedni enoti. Utemeljitev o potrebi po pisanju tovrstnih zvez z vezajem se mi zato ne zdi prepričljiva in zdi se mi, da je tudi uporabniki niso zares privzeli. Tudi obračanje v tip program TV se mi ne zdi primerno v vseh primerih, saj bi to v našem primeru pomenilo pretvornik analogno-digitalni, tako pa ne govorimo. To nas privede do problema, da so tovrstne »zloženke« različnih tipov, naš je (izhodiščno): pridevnik (analogno) pridevnik (digitalno) (oba skrajšana v enotno kratico) samostalnik; v tipu C-vitamin, ki ga navaja pravopis, imamo samostalnik samostalnik, in oboje sta po mojem razumevanju dva zelo različna tipa. Predpostavljam pa, da so morda v praksi rabljene še kakšne bolj kompleksne zveze, npr. prva kratica pridevnik druga kratica samostalnik jedro samostalnik.
Skratka, prosim vas za odgovor, kako se na Inštitutu gleda na tovrstne zveze in ali lahko pričakujemo v prihodnosti kakšno spremembo norme v zvezi s tem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ko že menim, da natančno vem, katere besede so prislovi in katere kazalni zaimki, v osnovnošolskih učbenikih najdem primere, kot so tam, tukaj, takrat, tedaj itd. navedene kot primere kazalnih zaimkov. Niso to prislovi? Učencem rečem, naj si (v primeru dvoma) pomagajo tako, da poskusijo dodati zraven besede samostalnik, in če ne gre, potem je to prislov. K sreči, jih le peščica opazi, da bi nekatere besede lahko bile oboje. Prosim za preprosto razlago, da jo bom lahko prenesla učencem.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me besednovrstna pripadnost besede lepo v primeru
Lepo je, da se me spominjaš.
Končniški naglas mi daje vedeti, da gre za prislov, hkrati pa se sprašujem, ali se ta ugotovitev sklada z dejstvom, da odvisnik opravlja vlogo osebka.
Sprašujem predvsem zato, ker želim povedkovo določilo stopnjevati. V tem primeru ni težave (Še lepše pa bi bilo, če bi me obiskal.)
Kaj pa: Pomembno je, da se zavedamo preteklosti. (Zavedanje (o) preteklosti je pomembno.) Še pomembneje je, da se iz nje tudi česa naučimo. (Učenje iz preteklosti je še pomembnejše.)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali je raba kakovostnega vprašalnega zaimka v spodnjem primeru pogovorna ali pa nezaznamovana? To zagotavljajo država ali kakšna druga organizacija.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Sem v dilemi:
Vabim te na praznovanje mojega/svojega rojstnega dne ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me kako se pravilno uporablja beseda popust. Primer:
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Oglašam se vam zaradi težav, ki jih imam s sklanjanjem priimkov na [-ski] Pri nekaterih namreč (upoštevajoč pravilo v SP 763) ne znam določiti, ali imajo slovansko podstavo ali ne in ali se torej sklanjajo po prvi moški sklanjatvi ali pa tudi oziroma zgolj po četrti -- takšna sta npr. priimka Tscherkassky in Bitomsky. Zanima me tudi, zakaj SP za priimek Kreisky dovoljuje obe sklanjatvi, za Vranitzky in Chomsky pa samo četrto – je Kreisky »manj slovanski« od slednjih dveh? Bo morda pravilo za sklanjanje tovrstnih priimkov v novem SP poenostavljeno? Ob tem bi rada še preverila, kakšen je pravilen zapis priimka Chomsky v orodniku – sChomskim ali sChomskym? Sama bi se odločila za prvo obliko, vidim pa, da je v rabi tudi druga. Hvala za pomoč in lep pozdrav!
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako se pravilno uporablja (sklanja) Emilija Stojmenova Duh?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Prosim za sklanjatev kraja Medno. Padlo mi je v oči naslednje sporočilo: V začetku januarja 2023 je bilo v gozdu na območju Medna najdeno neznano moško truplo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, katera oblika svojilnega pridevnika iz priimka Lavoisier je ustreznejša: Lavoisierov ali Lavoisierjev. Pojavljata se namreč obe, in če prav razumem pravopisna navodila, je to pri priimkih, ki se končujejo na nemi soglasnik, res dopustno.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Je razlika v zapisu, če je pred črko še vrstilni števnik? Npr. B-liga ali 1. B liga, A-reprezentanca, 1. A reprezentanca ... Kako je s presledkom za števnikom?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Imam dve vprašanji, ki se navezujeta na tvorbo pridevnikov iz besednih zvez.
1. Kako tvoriti pridevnik iz samostalniških besednih zvez z dvema pridevnikoma v vlogi levega ujemalnega prilastka?
Primer: materialno kazensko pravo (kazensko pravo --> kazenskopravni)
2. Kako tvoriti pridevnik iz samostalniške besedne zveze z desnim neujemalnim (samostalniškim) prilastkom? Primer: sociologija kulture
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Iščemo krajše poimenovanje za rubriko, kjer bi bili objavljeni dokumentarni filmi. Ali je zloženka DOKU dovolj razširjena, da bi jo lahko uporabili pri imenovanju rubrike dokumentarnih filmov? Bi bilo tako poimenovanje dovolj razumljivo za spletne uporabnike?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, če je zapis WC-školjka pravilen ali bi ga morala pisati brez vezaja. Ali bi bilo glede na zapisano ustrezno tudi WC-deska in WC-sedež ali delam napako, če razmišljam o teh besedah kot o podrednih zloženkah?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Je npr. prav Poišči alfa samca in samico, ali je treba posebej označiti oba samostalnika: Poišči alfa samca in alfa samico, če želimo uporabiti enak pridevnik za oba samostalnika.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Potrebovala bi pomoč pri analizi povedi;
Zanimajo me besedne vrste ter kategorialne in skladenjske lastnosti, ki pomagajo pri prepoznavi besedne vrste.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
V angleščini je slovnična kategorija quantifiers: all, neither, either, both, none ...
Kako se imenujejo ti zaimki v slovenščini?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kdaj je beseda milijon v vlogi samostalnika in kdaj v vlogi glavnega števnika oziroma kako lahko to razlikovati?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Trije dežurni učenci, tri vodilne smučarke, trije najpomembnejši fiziki … je stalni besedni red v besednih zvezah (prim. npr. povzetek predavanja Andreje Žele, dostopen na spletni strani Lektorskega društva Slovenije: »ti trije veliki zeleni očetovi lovski klobuki«). Kaj je pravilno, če izpustimo samostalnik: trije dežurni ALI dežurni trije; tri vodilne ALI vodilne tri; trije udeleženi ALI udeleženi trije? Lahko namesto posamostaljenega pridevnika uporabimo posamostaljeni števnik (torej da besedni red najpomembnejši trije utemeljimo s posamostaljenim števnikom)? Ali te zveze res vedno vključujejo tudi neizrečen samostalnik?
Nekaj povedi: a) To so trije najpomembnejši fiziki na svetu. Vprašanje: Ti fiziki so trije najpomembnejši na svetu. ALI Ti fiziki so najpomembnejši trije na svetu. b) Tri najboljše tekmovalke so se predstavile javnosti. Vprašanje: Tri najboljše so se predstavile javnosti. ALI Najboljše tri so se predstavile javnosti. c) Pomenska razlika: trije Iztokovi otroci (torej trije od X Iztokovih otrok) in Iztokovi trije otroci (torej ima Iztok tri otroke). Vprašanje: Ali je pomenska razlika tudi v teh povedih: V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med tri najboljše uvrščena zgolj dvakrat v karieri. ALI V tej sezoni v svetovnem pokalu še ni stala na stopničkah. Pa tudi sicer je bila med najboljše tri uvrščena zgolj dvakrat v karieri. Z utemeljitvijo, da ker smo v prejšnji povedi omenili stopničke, bi besedna zveza trije najboljši v prim. z najboljši trije napačno izražala arbitrarnost glede števila najboljših (lahko bi bili tudi štirje ali osem), v tem primeru pa ne gre za to, saj govorimo o prvih treh mestih. Zato naj bi bila boljša zveza s posamostaljenim števnikom, saj je pomensko zamenljiva z med najboljšo trojico ali med prve tri in ne na primer z med osem najboljših (ali pa najslabših). Torej, posamostaljeni števnik trije in pred njim pridevnik najboljši. Ali to res drži? Nasprotna stran namreč trdi, da je to napačno.
Ob tem še nekaj prevodov naslovov filmov: Veličastnih 6 (angl. Big Hero 6); Podlih osem (angl. The Hateful eight) in Sedem veličastnih (angl. The Magnificent Seven). Kako to utemeljiti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, kako je z besednim redom v slovenščini.
Primer:
Ali npr. naklonski glagol in nedoločnik vedno stojita skupaj?
Dobrodošla bi bila še kakšna informacija na splošno o besednem redu.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako se pišejo zveze, v katerih je prvi del kratica, vendar ne gre za zloženke (za katere je pravilo v SP). Na primer DMGS-dejavnosti (DMGS - Društvo mladih geografov Slovenije), je to pravilno? Ali brez vezaja? Vem, da je ustreznejša raba dejavnosti DMGS, ampak navajam samo primer, ker me zanima, kakšno je pravilo za takšne zveze.
Kako pravilno zapisati besedno zvezo DMGS GIS dan? Gre za Društvo mladih geografov Slovenije in Geografski informacijski sistem. Zveza mora ostati v takšni obliki, saj gre za ime projekta, kakor so ga izbrali v društvu, zato me zanima, kako ga zapisati v tej obliki. Bi bilo ustrezno DMGS GIS-dan? V smislu, da je DMGS sestavina levega prilastka in zato ni vezaja med DMGS in GIS. Ali bi bil vseeno potreben, torej bi imeli dva vezaja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Imam nekaj dilem v zvezi s poimenovanjem praznika, ki je zdaj že za nami. Ali je pravilno:
Še dilema pri sopomenskem poimenovanju praznika:
Že pri samem poimenovanju se mi zdi nenavadno, da ima SP 2001 zapisano Sveti trije kralji (tudi npr. Sveta družina), medtem ko gre pri besedi sveti dejansko za naziv (pišemo npr.: sv. Janez, sv.Barbara itd.).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanimovo se mi zdi poimenovanje pokrajin ob reki Sotli. Zakaj se e pojavi vmes (PosotElje in ObsotElje)? Zakaj se recimo pokrajini ne imenujeta Posotlje in Obsotlje?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako poimenovati ladjo, namenjeno križarjenju. V jezikovnih priročnikih križarka označuje vojno ladjo. Kako torej poimenovati ladjo, s katero se odpravimo na križarjenje? Je to ladja za križarjenje (oz. kaj drugega) ali se je tudi v knjižnem jeziku zanjo uveljavil izraz križarka?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pozdravljeni, zanima me, kako bi morala sklanjati števnike v naslednjem primeru. (Zastaralni rok naj bi se gibal med dvema in šestimi leti.) Ali bi morala zapisati: med dvema letoma in šestimi leti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Imam dve vprašanji v povezavi s trenutnimi razmerami.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Prosim tudi za razlago, zakaj je sladoled jagodov in ne jagodni (v delovnem zvezku za slovenščino, 2. razred). Če je sladoled iz sivke, a je potem sivkov? (Podobno: limonov/limonin.) Kje najti merodajno pravilo/razlago?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali je beseda tretjo v stavku Izgubil sem tretjo vstopnico. pridevnik? Prosila bi za razlago.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Razmišljam, ali je kakšna razlika med tekmujočimi in tekmovalnimi(duševnimi) vsebinami. Naklonjenost / pozornost, za katero tekmujemo – sta to dve tekmovalni pozornosti (recimo do / od dveh staršev) ali tekmujoči?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako naj slovensko navedem BABY BOOM generacija?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kregamo se, kaj je pravilno. Babi ponori, ko sliši na RA ali TV kulturni minister. Pravi, da so vsi »kao« kulturni, a samo eden je minister za kulturo. Da ne bom rekel kaj narobe, raje preverim pri vas. Hvala.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kaj je boljše univarianten, bivarianten, multivarianten ali univariaten, bivariaten, multivariaten?
V Gigafidi je zadetkov za obliko brez -n- več (6, 21, 36) kot z -n- (/, 13, 31), še bolj očitno pogostost oblik brez -n- je ugotoviti na spletu. Toda kronološko se mogoče kaže vedno večja sprejemljivost oz. jezikovna pravilnost oblik z -n- (temelječe na pridevniški podstavi varianten).
multivariatenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariaten&SearchIn=Allmultivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=multivariatna&SearchIn=Allbivariatnahttp://www.termania.net/iskanje?query=bivariatna&SearchIn=All
IN:
multivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=multivarianten&SearchIn=Allbivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=bivarianten&SearchIn=Allunivariantenhttp://www.termania.net/iskanje?query=univarianten&SearchIn=All
univariatne, bivariatne, multivariatne:
bivariantne, univariantne, multivariantne
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali se srbska v besedni zvezi Republika srbska piše z veliko ali malo začetnico?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako se pravilno napiše 2 x 400 kV daljnovodBeričevo-Krško. Ali je ta zapis pravilen? Kako pa zapisati 110 kV (ali 110kV ali 110-kV) energetski transformator oz. priporočilaza110-kilovoltni energetski transformator?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako v besedilu diplomske naloge pravilno zapisati new age? V kurzivu, pod narekovaji ali kako drugače? Če je potreben zapis pod narekovaji, me zanima še, pod katerimi. Poleg tega pa me zanima tudi, kako to besedno zvezo pravilno zapisati v pridevniški obliki (v smislu newagevske zablode).
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako se pravilno napiše 100-odstotni z znakom %?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako se sklanja ime revije Vogue?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako je pravilno: skupnega dobrega ali skupnega dobra?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako sklanjati ime Milko Matičetov?Milka Matičetovega ali Milka Matičetova?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali se piše besedna zveza super junak skupaj ali narazen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali se napiše socialno-ekonomski ali socialnoekonomski položaj (npr. posameznika)? SP 2001 bi pisal z, SSKJ pa brez vezaja. V strokovnih besedilih se pojavljata obe varianti, zato vas prosim za pomoč.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Na vprašanje: Kako si? običajno odgovorimo: Dobro sem. Beseda dobro je v tem primeru najbrž prislov. Kaj pa, če želimo odgovoriti v primerniku? Je prav: Bolje sem (primerniški prislov) ali Boljše sem (primerniški pridevnik)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Razumem, da na TV uporabljajo izraz Master Chef za franšizne oddaje, če je obvezno ali če v časopisu pišejo o teh oddajah. Ni pa prav, da se angleški izraz uporablja kar počez v stikih z javnostmi, še posebej v pisani besedi, saj imamo slovensko besedo. Na žalost se je ta izraz že udomačil, saj ga poslušamo vsak dan.
Šef ima v slovenščini tudi čisto drug pomen in celo iznakazi pravi pomen kuharski mojster. Kontaktirala sem ČGP Delo s tem v zvezi in prosim, da kot strokovnjaki tudi vplivate na spremembo te napačne rabe.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Vem, da se pogorje oz. pokrajino imenuje Kočevski rog, saj gre v tem primeru za nenaselbinsko zemljepisno ime. Sem pa na blogu enega lektorskega podjetja presenečena ugotovila, naj bi obstajal tudi zaselek z istim imenom, vendar drugačnim zapisom – torej Kočevski Rog. Sklicevali so se na Slovenski pravopis 2001. Ker živim v neposredni bližini Kočevskega roga lahko z gotovostjo trdim, da tu ne obstaja Kočevski Rog. Zanima me, iz katerih podatkov ste (so) izhajali, ko se je pisalo SP leta 2001 (v prejšnji verziji SP zapisa Kočevski Rog ni) oz. kje naj bi se nahajal zaselek Kočevski Rog?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Se prav napiše aplikacija AMZS ali AMZS aplikacija?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, zakaj je slogovno neustrezno napisati pulover od Mojce?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali obstaja pomenska razlika med nobeden in nihče.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pri pisanju besedila za nalogo, ki ga poleg mene sestavlja še nekaj drugih študentov, smo naleteli na različna mnenja glede uporabe besede ozaveščanje ali osveščanje. Ugotovili smo, da nedovršna oblika besede ozavestiti sploh ne obstaja, medtem ko poleg osvestiti obstaja tudi osveščati. Po drugi strani pa smo naleteli na vire, ki navajajo, da slovenski pravopis odsvetuje uporabo besede osveščati in predlaga dvojnico ozaveščati (npr. kulturnoosveščati -> ozaveščati).
Problemu smo se želeli izogniti s tem, da bomo uporabljali besedno zvezo ozavestiti javnost, kot samostalnik pa osveščenost, vendar se meni zdi primernejša ozaveščenost, predvsem zaradi pripombe mojih domačih, da prva mogoče celo izhaja iz hrvaške besede svijest.
Prosim vas za pomoč pri tem problemu, saj želimo biti v našem izdelku slovnično korektni. Gre za ozaveščenost javnosti glede ravnanja z odpadki in najprej smo pisali v smislu ozaveščanjejavnosti je nujno in podobno. Nam lahko svetujete, kako naj se najbolje izražamo?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pred kratkim smo se preselili v naselje Kameno (pri Šentjurju). Domačini izgovarjajo ime Kameno s poudarkom na prvem zlogu. Pravijo tudi: Grem na Kameno, On je na Kamenu ...
Zanimajo me vsi skloni in kako se imenuje prabivalec/prebivalka kraja.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Računalničarji se že dolgo sprašujemo, kako se pravilno piše imena računalniških jezikov: z malo začetnico, z veliko začetnico, v originalu ali še kako drugače?
V nekaj desetletjih smo uspeli ustvariti lepo zmedo, ki jo lahko ponazorim z različnimi zapisi imena programskega jezika Pascal:
Da je stvar še bolj nedosledna, slovenska Wikipedija na strani o filozofu Pascalu za po njem poimenovani programski jezik uporablja zapis pascal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Blaise_Pascal), torej drugače kot stran o programskem jeziku samem. Wikipedija morda res ni najbolj merodajni vir za odgovor na moje vprašanje, vednar lepo ponazarja zmedo glede pisave imen računalniških jezikov.
Naj navedem nekaj različnih vrst imen programskih jezikov (navajam le primere jezikov, ki so v množični uporabi, ponekod dodajam ustaljen zapis imena v slovenščini):
ime: Pascal (slov. Pascal, pascal, paskal) C (slov. dosledno vedno C) C++ (slov. dosledno vedno C++)
ime, ki je zaščitena blagovna znamka: Java (slov. Java, java) Python (slov. Python) JavaScript, Perl, Kotlin, Go
kratica: BASIC (slov. basic) COBOL, AWK, HTML, XML, PL/SQL
iz kratice nastalo ime: Caml
kombinacija besede in kratice: Standard ML ... pisano narazen OpenCL ... pisano skupaj
Potem obstajajo še posebneži:
Želeli bi si enostavno pravilo, po katerem bi pisali imena računalniških jezikov:
Želeli bi si pravilo brez izjem ali pa vsaj s kar se da malo izjemami. Pogovarjal sem se z mnogimi računalničarji, eni menijo tako, drugi drugače, večina pa bi jih bila pripravljena sprejeti eno ali drugo rešitev (morda celo kakšno tretjo), če bi dobili jasen odgovor jezikoslovcev.
Če bi potrebovali pred dokončno odločitvijo še kakšno informacijo, sem vam seveda na voljo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Vem, da ste na to vprašanje že odgovarjali, a glede na spodnja navodila (niti ne vem, od kod so, povsem po najključju so prišla do mene) me zanima vaše mnenje.
Številka: 092-73/2020-5 Datum: 7. 5. 2020 Zadeva: Jezikovno pravilo glede zapisa vršilec dolžnosti - pojasnilo
Ministrstvo za javno upravo je pridobilo stališče Sektorja za prevajanje in lektoriranje pri Generalnem sekretariatu Vlade Republike Slovenije v zvezi z jezikovno pravilnim zapisom krajšave v. d., torej vršilec dolžnosti, če od sprožitve natečajnega postopka do imenovanja novega uradnika na položaj iz drugega odstavka 82. člena Zakona o javnih uslužbencih (Uradni list RS, št. 63/07 – uradno prečiščeno besedilo, 65/08, 69/08 – ZTFI-A, 69/08 – ZZavar-E in 40/12 – ZUJF) naloge na položaju opravlja vršilec dolžnosti, ki je ženska. Stališče posredujemo v nadaljevanju:
Spol osebe, ki začasno opravlja naloge na položajnem delovnem mestu, je izražen že v prvem delu naziva, torej vršilka dolžnosti, čeprav iz okrajšave to ni očitno razvidno. Pri zapisu v. d. generalnega direktorja ni dvoma, da gre za vršilko dolžnosti položaja, ki se imenuje (in je tako sistemizirana) "generalni direktor". Če seveda ženska ni več vršilka dolžnosti in je imenovana na položaj, pa pri zapisu položaja uporabimo žensko obliko, torej "generalna direktorica". Pri zapisu torej uporabljamo pravilo, da gre za vršilca dolžnosti ali vršilko dolžnosti (v. d.) položaja, ki je navedena v moški slovnični obliki.
Enako velja za vse podobne primere, na primer v. d. generalnega sekretarja, v. d. direktorja organa v sestavi ministrstva, v. d. načelnika upravne enote …
Iz zapisa v. d. generalne direktorice namreč pomensko izhaja, da je ženska oseba vršilka dolžnosti druge ženske osebe, tj. generalne direktorice. Takšen zapis bi bil ustrezen le, če bi na primer vršilka dolžnosti opravljala to funkcijo v odsotnosti konkretne ženske osebe, ki je generalna direktorica.
Dodatno še pojasnjujemo, da je jezikovno pravilno tudi, da se krajšava v. d. zapiše nestično, torej s presledkom.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali je pravilna raba poimenovanja gumi bombon?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako poimenovati plemiče oz. vazale, ki so se naslavljali po krajih kjer so imeli svoj sedež oz. dvor? Bi šlo: Valburga -> Valburški Breg -> Breški Sajevec -> Sajevški Dane -> Danški (?) Sušje -> Suški
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali obstajajo razlike med deležniškim polstavkom in polstavčnim prilastkom? Ali sta si sinonima?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali gre pri primeru: Sava je motna. (pri delu je motna) za povedek s povedkovim določilom ali za povedek s povedkovim prilastkom?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pri prevodu besedila sem naletela na meni neznane besede in kolebam pri slovenskem izrazu. Gre za ocean, razdeljen po plasteh. Pasovi imajo v angleščini naslednja imena: epipelagic, mezopelagic, bathypelagic, abyssopelagic in hadopegiczone.
V ribištvu uporabljajo besedo pelagično, zato sem prevedla v epipelagični, mezopelagični, batipelagični, abisopelagični in hadopelagičnipas.
Žal ne vem, kakšen je izvirni samostalnik -- epipelag ali epipelagic (morda je končnica ic pridevniška). Če gre za epipelag, bi lahko bilo epipelaški. Kaj priporočate?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako bi prevedli ime tuje ustanove Yoga Academy? Ali je pravilno Joga akademija, ali mora biti Akademija joge?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako tvorimo pridevnik iz imen karibskih otoških držav Sveti Krištof ali Sveta Lucija. Konkretni primer je svetokrištofska ali svetolucijanska kreolščina, kar zveni dvomljivo. Po drugi strani kreolščina svetega Krištofa dobi čisto drug pomen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me pravilen zapis določenega dela prevodnega sistema srca. Vlakna so poimenovana po dr. Jan Evangelista Purkyně. Kakšen zapis bi bil po vašem mnenju glede na slovnico najbolj pravilen?
Ali besedno zvezo zapišem kot purkinijeva vlakna (večinoma zasledim to različico, vendar ne odraža priimka gospoda po katerem so poimenovana), purkinejeva vlakna (sam se najbolj nagibam k temu zapisu) ali purkynejeva vlakna (zaradi tujih črk najmanj verjetna možnost)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Prosim za komentar oz. vaše mnenje glede pravilnosti uporabe pridevnikov velik/visok, ko ju uporabljamo ob fizikalnih veličinah. V nadaljevanju navajam lektorsko razlago:
Pridevniški par majhen/velik po slovničnih pravilih uporabljamo za izražanje velikosti ali vrednosti fizikalnih veličin, ki niso v miselni zvezi z ravnijo ali potencialom.
Koncentracija/masa/množina/dolžina/ploščina/prostornina/energija/moč/napetost/sila/valovna dolžina itd. so osnovne fizikalne veličine, ki so odvisne od količine snovi, zato uporabljamo pridevnika velik/majhen ali večji/manjši in ne nizek/visok.
Je to pravilna razlaga in se naj držimo npr. velike/majhne koncentracije, velikega/majhnega pH in ne npr. nizkega pH, znižanja pH, kot je recimo kar zakoreninjeno v našem strokovnem jeziku)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Prevajam neko besedilo iz angleščine v slovenščino in sem se pri nekem stavku znašel v dilemi, zato potrebujem vaš strokoven nasvet.
Ali je pravilnejše, da stavek People you may know prevedem v Ljudje, ki jih mogoče poznaš ali pa v Ljudje, katere mogoče poznaš? Moje vprašanje se torej nanaša na razmerje med ki jih in katere.
O razmerju med ki in kateri ste že pisali, pa tam nekako ne najdem odgovora na moje specifično vprašanje. Ne vem, kaj je ustreznejše v mojem primeru.
Ko sem sam pri sebi ter brez strokovne literature razmišljal o razmerju med ki in kateri, se mi je zdela smiselna hipoteza ta, da podredni stavek uvedemo s ki, kadar glavni stavek izraža neki predmet oziroma stvar; podredni stavek s kateri pa uvedemo, kadar glavni stavek izraža živo bitje (torej človeka ali pa žival).
Imam denarnico, ki sem jo dobil za rojstni dan. (Denarnica je predmet oziroma stvar.) inImam prijatelja, kateri me zmeraj razume. (Prijatelj je živo bitje oziroma človek.)
Poleg odprave moje prevajalske dileme bi rad prejel tudi vaše strokovno mnenje glede mojega razmišljanja o razmerju med ki in kateri. Ali se vam zdi ta moja hipoteza vsaj malo smiselna z vidika vaše strokovnosti?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, zakaj barve spadajo samo med pridevnike (rdeč, črn) in ne tudi med samostalnike. Samostalniki poimenujejo vse elemente stvarnosti (stvari/bitja/pojme/dejanja, stanja - glagolniki/lastnosti - izpridevniški ...), zato me čudi, da v splošnem slovarju nimamo samostalniških imen za barve. Ali ne moremo poimenovati barv samostalniško - rdeča, črna, bela? Je smiselno govoriti samo o lastnosti? Moja jezikovna izkušnja je, da se v rabi barve imenujejo poenoteno (v ženskem spolu) in samostalniško (s kakšno izjemo - roza, rožnata ipd.), zato bi to tudi dala v premislek tistim, ki odločajo o dodajanju novih gesel. Rdeča bi po mojem mnenju upravičeno poimenovala barvo kot samostalnik, trenutno pa predstavlja le lastnostni pridevnik za ženski spol ednine.
Primer: Zmanjkalo mi je rdeče. (Najbrž bi to razložili kot izpust samostalnika oz. posamostaljeni pridevnik, vendar ne vidim prepričljivega razloga, da tega ne bi upoštevali kot poimenovanje barve per se.)
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako uporabljati zvezo vaniljin sladkor? Kako zapisati izraz vanilija/vanilja?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me pravilnost naslednjih sklanjanih zemljepisnih imen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako se pravilno sklanja angleško moško ime Huntley? Zanima me tudi pridevniški zaimek tega imena.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako se sklanja imena teh držav, ki imajo nekoliko »specifična« imena.
Recimo države Sierra Leone, Gvineja Bissau in Burkina Faso. Ali se sklanja zgolj prvi del imena ali tudi drugi?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me sledeče. In sicer, ali lahko iz priimkov, ki se končujejo na obrazila -ski, -ški, -cki itd., tvorimo svojilne pridevnike.
Primer: Dostojevski.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali se kratica NUK lahko sklanja tudi po 3. moški sklanjatvi ali samo po 1., kot je zapisano v slovarskem delu SP?
In če se lahko sklanja samo po 1., zakaj je tako?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me pravilni zapis besedne zveze 70 % alkohol. Ali se v povedi Dodajte 1 liter 70-% alkohola, zaprite posodo in jo shranite v hladnem in temnem prostoru 2 tedna piše besedno zvezo z vezajem ali brez?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Prosim, da mi odgovorite, kako se sklanja priimek Hutinski ženskega spola.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako se sklanja priimek Leva.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Prosim za pravilno sklanjatev naslednjih imen: Cross Village, Little Traverse, L'Arbre Croche, Castor Island, Grand River, Green Bay.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, če pridevnik v odvisniku ohrani obliko iz glavnega stavka ali, ker stoji sam, spremeni sklon?
Primer: V skalah in tudi v naših gorah smo v krasni naravi našli drug svet, svoboden in pravičen, bili smo med ljudmi, ki smo jim lahko zaupali in kjer ni bilo mogoče dajati prednosti manj sposobnim.
Ali bi moralo pisati: ... v krasni naravi našli drug svet, svobodnega in pravičnega, bili smo ...?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Razmišljam o besedotvornih različicah zemljepisnega imena Bosna, tj. (prednostno) Bosenc in Bosanec, navedenih v SP 2001. Vsekakor namreč prevladuje raba Bosanec, saj se Bosenc zdi nekoliko čudno in ne gre ravno v uho. Različica Bosanec – kljub njeni prednostni različici Bosenc – očitno ne bo izpodrinjena iz vsakdanje rabe, pisno in ustno, saj je navada pač železna srajca. (Mogoče bi bilo vredno poskusiti z boljše zvenečo različico Bosnec/bosneški, toda potem nastane težava pri tvorbi ženske oblike, saj se oblika Bosneka sliši grozno.)
Zakaj se je sestavljavcem SP 2001 zdelo smiselno poskusiti izboljšati te izpeljanke? Kakšna je pravzaprav prednost e (bosenski) pred a (bosanski) v tem primeru?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Pri slovenjenju imena francoske kraljice Marguerite de Valois sem se ravnala po pravopisu, ki za to vladarsko družino predpisuje oznako valoiski. Vendar vidim, da je precej bolj uveljavljena raba imena Margareta Valoiška. Katera oblika bi bila torej bolj ustrezna?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Na spletni strani RTV Slovenija že nekaj časa opažam, da so se odločili, da uporabljajo samo ženski priimek (brez imena ali začetnice imena) in nato glagol v obliki za ženski spol, npr. Križnar je v prvi skupini s 101,0 m popeljala Slovenijo na prvo mesto. Kaj menite o tem?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, ali mora biti samostalnik srce v naslednjih primerih v ednini ali v množini. Učenci radi beremo knjige, da bo učenost sveta osvojila naša srca. (Gigafida) Pesem se je dotaknila naših src/našega srca.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kakšna bi bila pravilna oblika pridevnika, tvorjenega iz lat. imena eruca (po domače rukvica).
Eruški in torej eruška kislina (ki bi ji po domače rekli lahko rukvična kislina)?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
V novicah o Ukrajini se pojavljata mesti Popasna in Rubižne. Zanima me tvorjenje pridevnikov iz teh zemljepisnih imen. Pa tudi kako bi v slovenščini poimenovali prebivalce teh dveh mest.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Spet eno vprašanje na temo spola in števila pri sestavljenem osebku (stavek je zelo neroden, naj bo samo primer za ponazoritev).
Imeni in priimka obeh sodelujočih so bili objavljeni/sta bila objavljena?
Ime in priimek obeh sodelujočih sta bila objavljena?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
O sestavljenem osebku in ujemanju s povedkom ste že veliko pisali, vendar med vprašanji nisem našla odgovora, kaj je pravilno v spodnjih primerih. Zanima me, v kakšnem številu mora biti povedek, če ob njem stoji osebek sestavljen iz zvez niti - niti ali ne - ne. Najlepša hvala za odgovor.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Rada naslovila eno vprašanje, ki se nenehno pojavlja in sicer, spol kadar je količina :)
Veliko novinarjev je dobrih ljudi in ne Veliko novinarjev so dobri ljudje
in kateri od teh stavkov je prav (mislim, da prvi) ampak Toporišič me zmede, ko napiše, da če je stavek še odvisnik… :)
pa tudi
65.4% ljudi se ne bi odločilo, ker so zadovoljni s svojim videzom ali -/- ker je zadovoljnih!
V Toporišiču je razlaga s povedkovim določilom, pridevniško besedo… tuji študenti iz Anglije ne poznajo tega :) in je težko pojasniti kdaj gre v množino/srednji spol ipd.
Kako bi vi to razložili (po domače) tujim študentom, da jim bo bolj jasno?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako bo prav: Zbranih je bilo mnogo ljudi. ali Zbrano je bilo mnogo ljudi. Po analogiji Pridnih je bilo mnogo ljudi. bo pravilni prvi primer, vendar pa: ali je dopustna raba tudi drugega?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kaj je pravilno:
Za ključne besede je bilo najdenih dvajset zadetkov
ali
Za ključne besede je bilo najdeno dvajset zadetkov.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Veliko čebel umre, ker ne najde/najdejo??? poti v panj. Katero obliko glagola uporabiti? Dvojnica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Na dom sem pred dnevi prejela zgibanko SMC, v kateri njen predsednik svoj nagovor konča takole: Vaš, Miro Cerar. - torej z vejico in piko na koncu. Na podoben primer sem naletela tudi v otroški knjigi, kjer mama nagovor otroku konča z besedami: Tvoja mama Zdenka. - tokrat samo s piko in brez vejice. Sta zapisa pravilna? Sama bi v obeh primerih izpustila tako vejico kot piko.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali se pred odgovorne za piše vejica: Osebe, odgovorne za javna naročila, so osebe, ki jih naročniki imenujejo v strokovne komisije za oddajo javnega naročila ...
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me ali se avtomobilska znamkaMini piše z veliko začetnico, saj sem v članku v Delo, zasledila, da je pisec besedno zvezo mini countryman plug-in napisal z malo začetnico.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako se pravilno zapisuje velika začetnica pri hišnih imenih? Je z veliko tudi "Pri" ali samo drugi del: Pri Bleku/pri Bleku, Pri Mežnarju/pri Mežnarju?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me, kako napisati me kluba navijačev mariborske Viole.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Ali je v zvezi LRN-turbulentni model ustrezno uporabiti vezaj? V zvezi LRN-model se mi zdi raba vezaja (glede na pravopisna pravila) povsem ustrezna. Kako je torej z vezajem v prvem primeru? Lahko število π zapišemo tudi v obliki π-število?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Zanima me raba zaimkov ki in kateri (teorija in primer). Kakšna je med njima razlika?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako pišemo: prosto izbiren ali prostoizbiren (npr. predmet) ali celo prosto izbirni oz. prostoizbirni? Podoben primer je še prosto dostopen oz. prostodostopen.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Navedel bom dva primera znamk, in sicer Philips in gorenje.
Zanima me, kako se pravilno zapiše imena znamk v povedih.
Philips je recimo v originalu (tudi logotipu ter na njihovih izdelkih) napisan z velikimi tiskanimi črkami. Ali je treba tudi v povedi, kadar omenjamo to znamko, zapisati to z velikimi tiskanimi črkami?
Primer: Kupil sem televizijo znamke PHILIPS.
Drugi primer pa je znamka gorenje. Tako kot pri Philipsu, se v originalu, logotipu in na izdelkih, naziv znamke piše z malo začetnico. Ali moramo tudi pri omembi te znamke v povedi uporabiti malo začetnico ali veliko?
Primer: Kupil sem hladilnik znamke gorenje.
Pa še eno vprašanje: Kako se pravilno zapišejo nazivi znamk v pridevniški obliki (npr. Philipsov TV,gorenjev hladilnik, Sparov pralni prašek, Fiatov avto itd.)? Primere v oklepaju sem napisal malo po svoje. Zanima me predvsem, ali je pri teh pridevnikih potrebna velika začetnica?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Kako se pravilno sklanja priimek osebe ženskega spola, če v besedilu priimek nastopa samostojno, torej je ime osebe izpuščeno? Ali je pravilen zapis: »Besedilo Kliševe je zelo zanimivo.«
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.