zébsti zébem nedov., nam. zébst in zèbst (ẹ́) brezoseb.  

1. 1. čutiti mraz: zebe me; v roke, po hrbtu me zebe; v tej obleki te mora zebsti; ekspr. zebe jih do kosti zelo; zeblo me je kot psa zelo
   // rado jo zebe
   ● knjiž. v dušo, v srce jo je zeblo, ko je gledala brezdomce zelo je bila potrta, žalostna
   // ekspr. dobiti občutek mraza: ob misli na prihajajočo zimo me zebe
2. 2. knjiž. biti hladno, mrzlo: pri peči je grelo, pri mizi pa zeblo; danes zunaj zebe

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.