priklópnik -a m (ọ̑) priklopno vozilo: pripeti priklopnik; avtomobilski, traktorski priklopnik; tovornjak s priklopnikom
♦ teh. enoosni priklopnik
vlačílec -lca [lc in u̯c; tretji pomen u̯c] m (ȋ) - 1. vozilo za vleko vozil brez lastnega pogona: vlačilcu se je med vožnjo odpel priklopnik; voznik vlačilca
♦ voj. vlačilec topa - 2. navt. ladja za vleko, reševanje ladij: vlačilec je ladjo spravil v pristanišče; morski, rečni vlačilec; krmar vlačilca
- 3. kdor kaj vleče: vlačilci vozičkov v rudniku