Slovar slovenskega knjižnega jezika

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

blístavec -vca m (í) zool. v bistrih vodah živeča majhna riba s temno vijoličasto črto vzdolž bokov, Leuciscus agassizi: blistavec je bil priljubljena vaba za lov postrvi
évergrin tudi évergreen -a [-grin] m (ẹ̑) žarg. dolgo časa splošno priljubljena zabavnoglasbena skladba, zlasti popevka: peti evergrine; plošča z evergrini
izlétniški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na izletnike ali izlet: v dom je prišla večja izletniška skupina / izletniški avtobus avtobus, ki vozi izletnike; izletniški turizem; kraj je priljubljena izletniška točka
koléginja -e ž (ẹ̑) zastar. kolegica, prijateljica: med koleginjami ni bila priljubljena / postali sta dobri koleginji
kot vez.  
  1. I. med členi v stavku
    1. 1. za izražanje primerjave glede enakosti: prav tako pridna je kot njena mati; razumeta se kot brata; za to delo je kot ustvarjen / otroci so bili iz iste ulice kot ona / letos je zaslužil toliko kot lani; dobička je toliko kot stroškov kolikor
    2. 2. navadno s primernikom za izražanje primerjave glede neenakosti, različnosti: njegov avto je dražji kot sosedov; proizvodnja je za desetino večja kot lani; vlak ne stoji več kot minuto; ekspr. to utegne napredek prej zavreti kot pospešiti / odbojka ni priljubljena kot nogomet / ne gre mu toliko za denar kot za čast
    3. 3. za izražanje podobnosti: vede se kot gospodar / bel kot sneg; otrok je tiho kot miška; dela kot črna živina
    4. 4. za izražanje približne, dozdevne podobnosti: sprejeli so ga medse kot brata; obšlo ga je nekaj kot kesanje; strop je bil kot posut z zvezdicami; počutim se kot prerojen; odgovarja kot v zadregi
    5. 5. ekspr., z nikalnico, v zvezi z drug, drugače za izražanje omejenosti na določeno, navedeno: to mi je povedal nihče drug kot direktor; z otrokom nima drugega kot skrbi; predenj si ne upa drugače kot s sklonjeno glavo / kje drugje kot pri nas bi se mu godilo bolje?
    6. 6. ekspr., navadno v zvezi s tako za združevanje, vezanje sorodnih pojmov glede na povedano: s filmom so bili zadovoljni tako gledalci kot kritiki; znanstvenika visoko cenijo doma kot v tujini / razdrobljenost je škodljiva kot v gospodarskem tako v družbenem pogledu; publ. prošnji je treba priložiti osebno izkaznico kot tudi potrdilo o nekaznovanju in
    7. 7. za izražanje funkcije, položaja, ki ga ima ustrezna oseba ali stvar: vsi ga poznajo kot odličnega govornika; pusti pijačo, to ti svetujem kot prijatelj; publ. delavski razred kot vodilna družbena sila; bil je zdravnik in kot tak je služil v mornarici; kot gost nastopa slaven tenorist; že kot otrok, star. otrok je ljubil samoto / neustalj.: to sliko sem dobil od kolektiva kot dar v dar; postavljajo ga kot zgled za zgled
  2. II. v odvisnih stavkih
    1. 1. v primerjalnih odvisnih stavkih za izražanje pomenov kakor pod I., 1—6:
      1. a) zgodilo se bo tako, kot si naročil; obnašaj se, kot se spodobi; ekspr. taki, kot si ti, nimajo besede / film na televiziji je isti, kot sem ga videl pred leti / podjetje je imelo toliko stroškov, kot so računali kolikor
      2. b) pridelek je slabši, kot smo pričakovali / zgodba se je končala drugače, kot je nakazoval začetek; ni tako močen, kot sem mislil / izdal je več, kot je namenil
      3. c) s pogojnim naklonom ali v zvezi z da: vede se, kot da je on gospodar; govori, kot da ne bi bil pri pameti
      4. č) ni dosegel drugega, kot da so se mu vsi smejali; odgovora ne dobiš drugače, kot če ga izsiliš
      5. d) kot se virusi ločijo po obliki, tako se razlikujejo tudi po zgradbi
        // z oslabljenim pomenom za izražanje primerjave sploh: kot kaže spričevalo, si se pošteno trudil; delajo, kot se komu zljubi; publ. kot poročajo listi, je upor zadušen / takoj se je spustil v prepir, kot je bil sploh hitre jeze; skopuh kot je, ni popustil niti za dinar
        // nav. ekspr. za izražanje odnosa osebka do povedanega: pridi jutri ali pojutrišnjem, kot hočeš; kot se zdi, bodo naši zmagali / skrajnosti so, kot je znano, zmeraj škodljive / kot sem rekel: ne dam
    2. 2. nav. elipt. za naštevanje zgledov za prej povedano: na voljo so jim pripomočki, kot so predavanja, tečaji in seminarji; glagoli, kot skakati, letati, sedati, se imenujejo ponavljalni
      ●       star. to je, kot bi dejal, zastonj takorekoč; ekspr. za delo je pripraven kot le kaj zelo; ekspr. poznam tisto dekle, lahkomiselna je kot le katera zelo; ekspr. delo je več kot lahko zelo; pog. opomin je zalegel toliko kot nič prav nič; ekspr. to je pa že več kot preveč izraža nejevoljo, zavrnitev; ekspr. denarja ima več kot preveč zelo veliko; ekspr. tam ljudje malo manj kot stradajo skoraj
ljúdski -a -o prid. (ȗ) 
  1. 1. nanašajoč se na ljudstvo:
    1. a) velike ljudske manifestacije; zdrave ljudske sile; udeležiti se ljudskega zborovanja / ekspr. najširše ljudske množice / ljudska knjižnica; zastar. ljudska šola osnovna šola; ljudsko štetje / svet za ljudsko obrambo; Jugoslovanska ljudska armada [JLA]
    2. b) ljudska prosveta, vzgoja / ljudski običaji; ljudska govorica; ljudska miselnost; po ljudskem verovanju / ljudska veselica; ljudsko vozilo / ljudski pesnik; ljudski pisatelj pisatelj, ki piše za preproste, manj izobražene sloje; ljudski plesi; ljudska izdaja knjige izdaja v veliki nakladi in preprosti opremi; belokranjska ljudska noša; ljudska pesem pesem, ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; zbirati ljudsko blago dokumente ljudske kulture; ljudska glasbila / Ljudska pravica, glasilo Zveze komunistov Slovenije
    3. c) ljudsko trpljenje / ljudska revolucija revolucija ljudskih množic
    4. č) čutil je ljudsko zavist zavist ljudi
  2. 2. nanašajoč se na oblast, nastalo med narodnoosvobodilnim bojem in ljudsko revolucijo: ljudska oblast / ljudski komisar v Sovjetski zvezi, do 1946 visok državni funkcionar, odgovoren za določeno področje državne uprave; ljudski odbor med narodnoosvobodilnim bojem in prva leta po 1945 organ državne oblasti za določeno območje; ljudski poslanec; ljudska fronta demokratične stranke in skupine okoli komunističnih partij za boj proti fašizmu po 1935; seja ljudske skupščine / prva leta po 1945 Ljudska republika Slovenija [LRS]
  3. 3. navadno v povedni rabi prijazen do preprostih, manj izobraženih slojev prebivalstva: predsednik je preprost in ljudski; ta zdravnik je premalo ljudski
  4. 4. star. ki ni domač, tuj: domači in ljudski mlatiči; stanovati v ljudski hiši; posestvo je prišlo v ljudske roke
    ●     ljudski umetnik v nekaterih deželah častni naziv za umetnika, ki se posebno odlikuje; ekspr. to je bila prava ljudska igra zelo razširjena, splošno priljubljena; zastar. v nesreči ni bilo ljudskih žrtev človeških; ekspr. začelo se je pravo ljudsko slavje z zelo veliko udeležbo; preg. ljudski glas, božji glas ljudsko mnenje je navadno pravilno, odločujoče
    ♦     lingv. ljudski jezik jezik socialno in izobrazbeno navadno preprostejših slojev prebivalstva; ljudska etimologija (nestrokovno) razlaganje izvora besed po slučajni podobnosti; lit. ljudska igra igra, ki obravnava probleme preprostejših, navadno kmečkih ljudi; polit. ljudska demokracija demokracija, v kateri ima oblast delavski razred in druge napredne sile; rel. uvajati ljudsko petje petje vernikov v cerkvi; zgod. ljudski tribun zakoniti predstavnik plebejcev pri starih Rimljanih
pisáteljica -e ž (ȃ) ženska, ki piše romane, povesti, novele: nadarjena, priljubljena pisateljica
priljubíti in priljúbiti -im dov. (ī ú) narediti, povzročiti, da dobi kdo do koga pozitiven čustveni odnos: skromnost mu ga je še bolj priljubila / dober učitelj zna učencem priljubiti svoj predmet / knjiž. šola mu je priljubila knjige mu je vzbudila ljubezen do knjig
primadóna -e ž (ọ̑) najvidnejša, glavna pevka v operni skupini, prvakinja opere: priljubljena primadona; primadona ljubljanske opere; zasipajo jo s cvetjem kot primadono
slóvstvo -a s (ọ̑) književnost, literatura: priljubljena dela svetovnega slovstva; slovstvo 16. stoletja; zgodovina slovenskega slovstva / potopisno slovstvo / lepo slovstvo leposlovje; strokovno slovstvo strokovna literatura
♦ lit. ljudsko slovstvo celota iz ljudskega ustnega izročila zapisanih del, ki so nastajala zlasti med 16. in 18. stoletjem; rokopisno slovstvo celota z roko pisanih del, nastalih zlasti v srednjem veku
uveljáviti -im dov. (á ȃ) 
  1. 1. narediti, da postane kaj veljavno, upoštevano: uveljaviti svoje mnenje; uveljaviti nove vrednote / uveljaviti višje cene / raba je uveljavila drugačno pisavo; nova metoda se je povsod uveljavila
  2. 2. narediti, da dobi kaj dejansko veljavo, ugled: to odkritje ga je uveljavilo v svetu / težko je uveljaviti nov izdelek na trgu
  3. 3. narediti, da postane kaj cenjeno, običajno: nova moda je spet uveljavila dolga krila
  4. 4. narediti, da se kaj kje uporablja: uveljaviti slovenščino v skupščini, vojski
    // narediti, da se kaj začne splošno uporabljati: to ime se ni moglo uveljaviti; uveljaviti novo poimenovanje za kaj / uveljavile so se še druge kovine
  5. 5. narediti, da kaj postane stvarnost, dejstvo: uveljaviti odločitev, sklep; uveljaviti svojo voljo; uveljaviti zahtevo s silo / uveljaviti svojo oblast, pravico; uveljaviti s tožbo / uveljaviti invalidsko pokojnino / ker ni imel potrdila, popusta ni mogel uveljaviti
    ●     ekspr. ker je pihalo, sonce ni moglo uveljaviti svoje moči ni bilo čutiti njegove toplote; publ. uveljaviti premoč na igrišču izkoristiti, izrabiti

Slovar novejšega besedja

Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 18. 7. 2024.

destinácija -e ž (á)
kraj, do katerega se pride, pripotuje, navadno z določenim namenom: priljubljena destinacija; turistična destinacija; Nekaterim se zdi, da Slovenija ni destinacija za hitro razvijajoča se tuja podjetja in da bi morala celo sama seliti svoje zmogljivosti v države, ki imajo ugodnejše pogoje za proizvodnjo E (← nem. Destination) ← frc. destination 'namen, cilj potovanja' ← lat. dēstinātio 'določitev'
sangria -e cit. [sangríja] in sangríja -e ž (ȋ)
pijača, navadno ohlajena, iz vina, sadja, sadnih sokov in dodatkov: Sangria je bolj priljubljena pri turistih kot pri domačinih | Za poletno osvežitev letos še posebej priporočajo slavno špansko pijačo sangrijo E ← špan. sangria iz sangre 'kri' < lat. sanguis
vídeoígrica -e in vídeo ígrica -- -e ž (ȋ-ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; računalniška igrica, videoigra: priljubljena videoigrica; biti zasvojen z videoigricami; Proizvajalci igrač se bojijo, da bi zaradi uporabne elektronike in proizvajalcev videoigric izgubili svoje najmlajše, najbolj privržene kupce E ↑vídeoígra
zímzelênček -čka m, živ. (ȋ-é) ekspr.
dolgo časa splošno priljubljena zabavnoglasbena skladba, zlasti popevka; evergrinSSKJ: Avtor besedila in avtor glasbe se morata odlično poznati, čutiti in šele potem se lahko rodi zimzelenček E (↑)zímzelen
žájfarica -e ž (ȃ) pog.
televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb; limonada, limonadnica, soap opera, telenovela, žajfnica: gledati žajfarice; priljubljena žajfarica; Nadaljevanka je spravila pred zaslone tudi največje sovražnike popoldanskih žajfaric E (↑)žájfa, prim. ↑soap opera
žájfnicaSSKJ -e ž (ȃ) pog.
televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in pretirano čustveno doživljanje oseb; limonada, limonadnica, soap opera, telenovela, žajfarica: priljubljena žajfnica; španske žajfnice; televizijske žajfnice; V žajfnicah vse kipi od čustev, ki naj bi se prenesla na gledalce in delovala terapevtsko E (↑)žájfa, prim. ↑soap opera
Število zadetkov: 17