prínc -a m (ȋ) 

1. 1. v nekaterih deželah član vladarske družine, ki ne vlada: danski princ; bogat je kot princ / v pravljicah začarani princ
   ● ekspr. tam je srečala princa svojih sanj izredno lepega, dobrega moškega
2. 2. tip zahodnonemškega osebnega avtomobila znamke NSU: kupiti princa; voznik princa je povzročil prometno nesrečo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

princésa -e ž (ẹ̑) v nekaterih deželah članica vladarske družine, ki ne vlada: kralj in njegovi princesi
● ekspr. ne misli, da boš dobil princeso iz pravljice izjemno lepo, dobro žensko (za ženo)
// prinčeva žena: princ in princesa

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.

waleški -a -o in vélški -a -o [prva oblika váleški in valéški in vélški] prid. (ȃ; ẹ̑; ẹ̑) nanašajoč se na Valižane ali Wales: waleški jezik / waleški princ

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 21. 7. 2024.