arêt -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
bôdna óst -e -í ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
grebénska réz -e rezí ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
hlod [hlọ̑d]
samostalnik moškega spolapriostren kol, zatič
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klìn tudi klín klína m (ȉ í; ȋ ī) 1. paličast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije: klin izpuliti;
zabiti klin v zemljo;
luknja za klin;
suh je kakor drenov klin zelo// temu podoben predmet, ki se rabi za sajenje na gredicah: s klinom delati luknje za sadike / sadilni klin 2. kovinska ali lesena priprava za zagozdenje: zabiti klin v špranjo / zagozditi klin; pren., ekspr. zabiti klin v telo svetovnega imperializma 3. prečna palica na lestvi: vzpenjal se je od klina do klina;
lestev z desetimi klini;
pren., ekspr. stal je na najnižjem klinu družbene lestvice 4. navadno lesen, v steno zabit predmet za obešanje: sneti klobuk s klina;
obesiti suknjo na klin;
puška visi na klinu 5. podolgovat kovinski predmet z ušesom, ki se zabije v skalo za pomoč pri plezanju: klini so bili zrahljani in vrvi potrgane;
iti, plezati po klinih / plezalni klini
● ekspr. novico s klina sneti izmisliti si jo; ekspr. obesiti študij na klin opustiti študiranje; divje gosi letijo v klinu so med letenjem razporejene v obliki ostrokotnega trikotnika z ostrim robom na čelu; ekspr. klin se s klinom izbija najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom
♦ alp. ledni klin za zabijanje v led pri plezanju; podolžni klin z rezjo v isti smeri z ušesom; žel. klin priprava za pritrjevanje tovora na vagon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
klìn klína
m1.
paličast, na eni strani priostren kos lesa, železa, ki se v kaj zabije 2.
prečna palica na lestvi 3.
navadno lesen, v steno zabiti predmet za obešanje
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
koníca -e ž (í) 1. zelo zožen, priostren končni del česa: obrusiti, odlomiti konico;
puščična, šivankina konica;
ošiliti topo konico svinčnika / svetleče se konice zvonikov / zamenjati je treba konico strelovoda / jedi dodaj za noževo konico paprike // končni, ožji del česa sploh: konice čevljev; konica jezika, nosu / konice dreves / hoditi po konicah prstov // tako oblikovan predmet: izdelovati, vgrajevati diamantne konice; luknje dela z jekleno konico / pero ima iridijevo konico
♦ arheol. na eni strani priostreno prazgodovinsko orodje ali orožje iz kamna, kosti, kovine2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji: promet ob konicah je izredno gost;
prodajne zmogljivosti v konicah ne zadoščajo / elektrika nove hidroelektrarne bo le za kritje konic / prometne konice // navadno v povedni rabi najvišja dosegljiva ali dosežena stopnja: pri tem vozilu je konica 140 km na uro; prav v vojni tematiki je pisatelj dosegel svojo kvalitetno konico vrh, višek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
koníca -e
ž1.
zelo zožen, priostren končni del česa; temu podobni predmet
BESEDNE ZVEZE S SINONIMI: jezična konica prometna konica
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
koníca -e ž
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
krátek -tka prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
líst -a m (ȋ) 1. navadno zelen, ploščat del rastline, ki raste iz veje, stebla: list odpade, požene;
listi rumenijo, se sušijo, venejo;
drevo, rastlina poganja, razvija liste;
mesnati listi;
suhi, uveli, zeleni listi;
list lipe;
zajedavci na listih;
drgeta, trese se kot list v vetru;
sonce je žgalo in noben list se ni ganil bilo je popolnoma mirno, brez vetra / bukovi, hrastovi, tobačni listi; krompirjevi listi; dodati jedi lovorov list / list za listom odpada // kar je temu podobno: stresti liste krompirja v ponev / na liste zrezana jabolka 2. pravokoten kos papirja, zlasti za pisanje: na mizi leži list;
popisati, preganiti, pretrgati list;
prepisati na čist list nepopisan / črtani list ki ima črte; grafični list odtis v kaki grafični tehniki// tak kosa) spet z drugimi v knjigo, zvezek: v knjigi manjka list;
iztrgati iz beležnice list;
počasi obrača liste in šepetaje bere;
zvezek ima šestdeset listov;
knjiga z zamazanimi, zavihanimi listi / naslovni list b) s prilastkom prirejen za različne namene: izpolniti anketni list;
notni, risalni list / jedilni list seznam jedi, ki se v določenem gostinskem lokalu lahko dobijo// s prilastkom temu podobna tanka plast česa: namazati liste testa z nadevom; list furnirja 3. s prilastkom dokument, (javna) listina: orožni list;
izdati, podaljšati potni list;
mrliški list izpisek iz mrliške matične knjige;
imeti obrtni list dovoljenje za opravljanje obrtne dejavnosti;
poročni list izpisek iz poročne matične knjige;
predložiti rojstni list izpisek iz rojstne matične knjige4. časopis, revija: tuji listi pišejo o borzni krizi;
list poziva vlado, naj začne pogajanja;
izdajati, ustanoviti list / dijaški list Lipica; družinski list; gledališki list periodično strokovno glasilo gledališča, ki je vsebinsko vezano zlasti na uprizarjana dela; urednik literarnega lista / Uradni list Republike Slovenije 5. star. pismo: brati list;
sin ji je poslal list;
materin list 6. ploščat kovinski del orodja, orožja, priostren v rezilo: zlomiti list;
list kopja;
list kose, lopate, sekire, žage;
konica lista
● ekspr. dovolj je, obrni list začni govoriti o čem drugem; knjiž., ekspr. otrok je še nepopisan list je še brez globljih spoznanj, izkušenj; knjiž. tako se je obrnil še en list zgodovine je minilo še eno obdobje zgodovine; ekspr. on je naše gore list je našega rodu, naše narodnosti
♦ agr. gnojiti pod list med rastjo; bot. čašni listi zunanji listi dvojnega cvetnega odevala; črtalasti list dolg in ozek; deljeni list z zarezami, ki segajo bolj ali manj globoko v listno ploskev; pernati list; plodni listi; sestavljeni list iz lističev; venčni listi notranji listi dvojnega cvetnega odevala; igr. list karte, ki jih ima igralec razporejene v roki; min. list najtanjša plast rudnine, ki se da odklati; navt. list širši del vesla; vpisni list dokument ladij s prostornino nad deset brutoregistrskih ton, ki vsebuje podatke o ladji; rel. list neevangeljski odlomek iz Svetega pisma, ki se bere pri maši; krstni list dokument s podatki o krstu kake osebe; strojn. list del propelerja v obliki podolgovate vijačne ploskve; šol. matični list interni dokument, v katerega se v osnovni šoli vpisujejo podatki o učencu, njegovem šolanju in uspehu; tekst. list del brda, v katerem so vpete nitnice; trg. list format pol papirja z mero 210 × 297 mm; garancijski list; zool. morski list ploščata morska riba z nesimetrično razporejenimi očmi in usti, ki leži na morskem dnu, Solea; suhi list v Indiji in Avstraliji živeči metulj, z zloženimi krili podoben suhemu drevesnemu listu, Kallima; živi list v južni Aziji živeča žuželka z velikimi krili, podobna rastlinskemu listu, Phyllium; žel. potni list dokument z določenimi podatki o vlaku in o vsem, kar se dogaja med vožnjo; tovorni list potrdilo o prevzemu in predaji blaga pri prevozu in o plačani voznini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
líst sekíre -a -- m
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
óst -í ž (ọ̑) 1. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: naperiti ost v koga;
odkrhniti, odlomiti ost;
kovinska ost;
ost kopja, meča, sulice, trnka / knjiž. v daljavi so se bleščale osti gor vrhovi// končni, ožji del česa sploh: v soncu so se svetile osti vojaških čelad
♦ zool. čelna ost koničasti podaljšek koša rakov deseteronožcev2. ekspr. kar izraža kritičen, negativen odnos: v ženinem odgovoru je začutil ost;
idejna ost v članku / kritična, satirična ost // knjiž. pikra, zbadljiva beseda ali misel: njegova pripoved je bila polna osti; ost pregovora 3. mn., rib. vilice, s katerimi lovijo ribe: loviti z ostmi;
nabadati ribe z ostmi
● ekspr. odbiti besedam ost obzirno reči, povedati zlasti kaj nasprotujočega; ekspr. kritiki odlomiti ost omiliti jo; zastar. stavbo je načela ost časa je načel čas, zob časa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
óster -tra -o
prid.1.
ki ima izrazite mejne črte 2.
ki je zelo sposoben za sprejemanje dražljajev
3.
ki vsebuje, izraža strog, neprizanesljiv odnos 4.
ki se pojavlja v visoki stopnji, močni obliki
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
poòstreni -a -o prid. priostren: Ribe so na obá konca poostrenoga tela AI 1878, 30
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
priostrèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ kol; poud. ~ ton polemike |strožji, ostrejši|priostrênost -i ž, pojm. (é)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
priostrèn -êna -o
prid.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024
priostríti -ím dov., prióstril (ī í) 1. narediti bolj ostro, koničasto: priostriti konico / priostriti nož nabrusiti// dati čemu koničasto obliko: nasekal je kole in jih priostril; palico je na enem koncu priostril 2. knjiž. narediti kaj vsebinsko bolj opredeljeno, izdelano: priostriti značajske poteze junakov / idejno priostriti konec pesmi poudariti3. nav. ekspr. narediti kaj (bolj) strogo: nekatere besede je priostril;
s tem je hotel priostriti kritiko tedanjih razmer / trpljenje mu je priostrilo poteze na obrazu 4. knjiž. napraviti bolj sposobnega za sprejemanje dražljajev; izostriti: priostriti sluh / priostriti človeku čut za sočloveka / priostril je pogled pogledal je bolj pozorno5. nav. ekspr. povečati, okrepiti: priostriti razdor;
boj za zemljo se je še priostril / priostriti duhovitost v satiro
● pes je priostril ušesa jih postavil v pokončen položajpriostrèn -êna -o:
priostren ton polemike; priostrene prekle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prišpíčen -a -o; bolj ~ (ȋ) knj. pog. ~ kol priostren; poud.: ~ humor |piker, zbadljiv|; biti ~ |nerazpoložen, razdražljiv|prišpíčenost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
prišpičiti ► pr̥šˈpiːčėt -ėn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
puščíčna óst -e -í ž
Terminološki slovar uporabne umetnosti – pohištvo, ure, orožje, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
ráženj -žnja m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
sekálo -a s (á) 1. priostren kovinski del orodja za sekanje: zasaditi sekalo v tnalo;
sekalo krampa, sekire 2. priprava ali orodje za sekanje: dleta in sekala / sekalo za meso, repo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
špíca2 -e ž (í) 1. pog. zelo zožen, priostren končni del česa; konica: odlomiti špico;
topa špica svinčnika;
špica sablje // končni, ožji del česa sploh: čevlji z lepo špico / špice gorskega grebena 2. publ. čas, ko se kaj pojavlja v najvišji meri, stopnji; konica: promet ob špicah je zelo gost / prometne špice 3. nav. mn., pog. čipka: perilo, obrobljeno s špicami
● pog., ekspr. ta človek žene vse na špico vse obravnava s prepirom; pog., ekspr. spor gre na špico postaja vedno hujši, se zaostruje; film. žarg. (filmska) špica začetni del filmskega traku s podatki o filmu; filmska glava; film. žarg. stalna špica avdiovizualni uvod h kaki redno ponavljajoči se televizijski oddaji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
špica ► šˈpiːca -e ž
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
špík -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.
štrucast [štrúcast]
pridevnikna obeh koncih priostren, stožčast; ovalen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 28. 4. 2024.