príti prídem dov. -i -ite; prišèl -šlà -ò tudi -ó, star. prišédši (í)
1. ~ do mosta; ~ iz tujine domov; ~ s kom na obisk; poud.: ~ na konja |uspeti, doseči cilj|; ~ na beraško palico |obubožati|; ~ na svoj račun |imeti korist|; ~ v roke sovražnikom |biti ujet|; nevtr. ~ z zamudo; ~ obiskovalcu naproti; neobč. Rad ~e vsakemu naproti mu skuša ustreči; knj. pog. To mi bo še prav prišlo mi bo koristilo; neknj. pog. priti skozi S tem denarjem ne ~emo ~ ne bomo mogli, ne moremo shajati; poud. Vino je prišlo za njim |ga je upijanilo|; Pismo še ni prišlo |prispelo|; knj. pog. ~ (si) na jasno glede česa izvedeti, ugotoviti kaj
2. Napetost je prišla do viška |dosegla višek|; knj. pog. Leto ~e hitro naokrog mine; Prišla je pomlad |nastala|; knj. pog. Praznik ~e na nedeljo bo; knj. pog. Slika ~e nad posteljo bo obešena; To ~e pod točko 2 |je njena sestavina|; brezos. Prišlo je do prepira |Sprli so se|; Prišlo je, da je bil sam doma |Dogodilo se je|; Spi povsod, kakor ~e; knj. pog. Če sto delimo z dvajset, ~e pet znese
3. priti do koga/česa ~ ~ denarja; poud.: ~ ~ kruha |se sam preživljati|; ~ ~ sape |začeti laže dihati|; priti k/h komu/čemu K zboru je prišlo več pevcev; knj. pog.: K hiši je prišel nov gospodar dobili so novega gospodarja; Rad bi prišel k železnici se zaposlil pri železnici; knj. pog. priti na koga/kaj Stroški so prišli nanjo |so bili njeni|; Na eno vzgojiteljico ~e dvajset otrok |ena vzgojiteljica ima po|; poud. priti nad koga/kaj Trije so prišli nadenj, pa jih je premagal |so ga napadli|; knj. pog. priti ob koga/kaj ~ v vojni ob nogo izgubiti nogo; priti po koga/kaj Ali je že prišel po knjigo; knj. pog. Policija je prišla po očeta ga je odpeljala; knj. pog. priti pod koga/kaj Ta kraj je prišel pod drugo občino |postal del druge občine|; knj. pog. priti z/s čim ~ s stvarnejšimi dokazi navesti jih; Spet je prišel s to temo jo začel obravnavati; neknj. pog. priti koga Koliko te ~e hrana stane; pomožniški pomen: ~ do spoznanja |spoznati|; publ. ~ do izraza → postati opazen, jasen; ~ iz mode |ne biti več moderen|; ~ iz rabe |se ne rabiti več|; ~ iz ravnotežja; poud. ~ k pameti |začeti ravnati premišljeno, razsodno|; knj. pog. ~ k sebi zavesti se; ~ na oblast |zavladati|; nedov., neknj. pog. Koruza ~e predraga za krmljenje je; knj. pog., s smiselnim osebkom priti komu knj. pog. Prišlo mu je slabo postalo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pretelováditi -im dov. -en -ena; pretelovádenje (á ȃ) kaj ~ telo; poud. ~ na skalno polico |z naporom priti|
pretelováditi se -im se (á ȃ) poud. ~ ~ skozi luknjo v stropu |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prikresáti -kréšem dov. prikresánje; drugo gl. kresati (á ẹ́) poud. ~ za kom |hitro priti|
prikresáti jo -kréšem jo (á ẹ́) knj. pog., poud. ~ ~ domov |priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

primáhati -am in primáhati tudi primaháti -am dov. primáhanje; drugo gl. mahati (á; á/á á) poud. veselo ~ po poti |priti|
primáhati jo -am jo in primáhati jo tudi primaháti jo -am jo (á; á/á á) knj. pog., poud. ~ ~ domov |priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

koríto -a s (í) zajeti vodo iz ~a; pomor. žarg. ~ čolna trup; ~ hudournika struga; nizk.: priti do ~a |priti do donosne službe|; biti pri ~u |imeti donosno službo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pét3 pêtih glav. štev. (ẹ̑ é) ~ fantov, žensk, deklet je sedelo za mizo; sestavljen iz ~ih delov; priti s ~imi sošolci
pét pêtih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑ é) Teh ~ se je steplo; Bila/Bili sta dva/dve proti ~im; s ~imi se dogovarjati; nečlov. Ura je ~; priti ob ~ih |ob 5. uri; ob 5h; ob 5.00; ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; Na natečaju je sodelovalo dvajset mest, le ~im je uspelo priti v ožji izbor

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pod [poudarjeno pòd] predl., nasprotnostni par je nad
I. z or.
1. mestovni prostorski vedriti ~ drevesom; vrtati ~ površjem; krožiti ~ oblaki; °nad in ~ črto nad črto in pod njo; kraji ~ Triglavom
2. časovni ~ tujo vladavino je bilo ljudstvu težko; To je bilo še ~ Avstrijo
3. načinovni odpeljati ~ stražo; segrevati ~ vreliščem; žarg.: ~ B pri točki B; ~ razno pri zadnji točki
4. vzročnostni popustiti ~ pritiskom vode; zgruditi se ~ udarci; ~ vtisom dogodkov
5. povedkovniški, knj. pog. biti ~ paro pijan; Seja bo ~ predsedstvom varuha pravic; biti ~ zaprisego; biti ~ povprečjem
II. s tož., v zvezi z navezno obliko os. zaim. pód..
1. smerni prostorski sestop ~ previs; umakniti se ~ streho; skriti ~ plašč; postaviti podenj [də]
2. časovni še ~ starost biti veder; odleteti ~ jesen; hoditi na sprehod ~ večer
3. vezljivostni priti ~ tujo oblast; spraviti vse pódse, zastar. pod sé
4. povedkovniški vzeti ~ svoje varstvo; priti ~ poveljstvo strogega polkovnika

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

búhniti -em dov. búhnjen -a; búhnjenje (ú ȗ) Plamen ~e skozi odprtino; poud.: ~ v sobo |zelo hitro priti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; redk. buhniti kaj v koga/kaj Buhnil ji je vodo v obraz |s silo vrgel|; poud. buhniti v koga/kaj V okno je buhnil veter |je s silo zadel|; brezos. Molči, je buhnilo iz nje |je jezno, glasno rekla|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

búšniti -em dov. búšnjen -a; búšnjenje (ú ȗ) Plamen je bušnil iz strehe; poud.: ~ v sobo |hitro priti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; redk. bušniti ob koga/kaj Veter ~e ~ okno |se s silo zadene|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bútniti -em dov. bútnjen -a; bútnjenje (ú ȗ) Para ~e iz kotla; poud.: Nič ne pomisli, kar ~e |hitro reče|; ~ v sobo |hitro priti|; ~ v smeh |nenadoma se zasmejati|; knj. pog. butniti koga/kaj ~ sosedo s komolcem suniti, dregniti; poud. butniti koga/kaj ob kaj Val je butnil ladjo ob breg |s silo vrgel|; butniti ob kaj Čoln ~e ~ breg

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

čàs čása m, pojm. (ȁ á)
1. ~ teče; Svoje ~e je bil bogat nekoč; zgodbe iz starih ~ov; v večernem ~u |zvečer|; poud. zlati ~i |dobri, uspešni|; števn. štirje letni ~i; ~i v angleščini
2. dalj ~a biti odsoten; od ~a do ~a pogledati skozi okno; za ~a se umakniti začasa, pravočasno; za ~a pouka |med poukom|; čez ~ priti; vsak ~ priti kmalu; s ~om se bo marsikaj spremenilo sčasoma; knj. pog. vsake toliko ~a od časa do časa; poud. hoditi s ~om |biti napreden|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

čéz1 prisl. (ẹ̑)
1. smer. prostor. ~ priti; gledati ~; neknj. pog.: Mleko gre ~ prekipi; iti ~ čez mejo
2. mer. segati do kolen in še ~; priti opoldne ali malo ~; Voda je ~ in ~ preplavila bregove |popolnoma|
3. mestov. prostor. tam ~
na čéz in načéz nač. prisl. zv. (ẹ̑) prevzeti delo ~ ~; govoriti bolj ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dokopáti -kópljem tudi dokopáti -ám dov.; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ še del jarka; ~ temelje; dokopati do česa ~ ~ polovice vinograda
dokopáti se -kópljem se tudi dokopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ skozi sneg v zavetišče; poud. dokopati se do česa ~ ~ ~ spoznanja |s trudom priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dospéti -spèm dov., zastar. dospévši; dospétje; drugo gl. speti1 (ẹ́ ȅ) neobč. ~ na cilj priti, prispeti; fin. Dolg ~e v plačilo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dotípati -am in dotípati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; dotípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) kaj ~ vrata
dotipati se -am se in dotípati se -ljem se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) do česa ~ ~ ~ vrat; neobč. ~ ~ ~ bistvenega |z razmišljanjem priti|; neobč. dotipati se česa ~ ~ vrat do vrat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dovléči -vléčem dov., nam. dovléč/dovlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) neobč. privleči: kaj ~ veliko vejo
dovléči se -vléčem se (ẹ́) poud. do česa ~ ~ ~ zavetja |s trudom, naporom priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

fínfar -ja m s -em (í) neknj. ljud.: petak; dobiti iz ~a drobiž |priti s slabega na slabše|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izkobacáti se -ám se dov. izkobacánje; drugo gl. kobacati (á ȃ) |s težavo, nerodno priti iz česa|: iz česa ~ ~ ~ jarka

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izmešetáriti -im dov. izmešetárjen -a; izmešetárjenje (á ȃ) |priti do česa s pogajanjem|: kaj ~ njivo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izmotovíliti se -im se dov. (í ȋ) poud. ~ ~ iz avta |s težavo, nerodno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izpeháti -ám [pə] dov. izpehánje; drugo gl. pehati (á ȃ) koga/kaj iz česa ~ vsiljivca iz hiše; redk. Krt ~a zemljo iz rova izrije, izrine
izpeháti se -ám se (á ȃ) poud. iz česa ~ ~ ~ gneče |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izríti -ríjem dov., nam. izrít/izrìt; izrítje; drugo gl. riti (í ȋ) kaj iz česa Krt ~e zemljo iz rova; Črv ~e luknjico; redk. ~ plevel s korenino izpuliti, izruvati
izríti se -ríjem se (í ȋ) poud. iz česa ~ ~ ~ kupa snega |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kóža -e ž (ọ́) opraskati si ~o; bolezni ~e; poud.: nositi ~o naprodaj |izpostavljati se nevarnostim|; odnesti celo ~o |nepoškodovan priti iz tepeža, boja|; ustrojiti komu ~o |pretepsti ga, narediti ga pohlevnega|; snov., knj. pog. torbica iz prave ~e iz pravega usnja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

móč -í ž môči -- môči -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ọ̑ ȋ)
1. velika ~; v roki nima ~i; z vso ~jo delati; najti ~ za vztrajanje; ~ hrepenenja
2. gospodarska ~ podjetja; Naprave delajo z vso ~jo; ~ demokracije; ~ vetra; fiz. enota za ~; člov., publ. Dobili so novo učno ~ novega učitelja
3. poud.: z zadnjimi ~i dvigovati |komaj, zelo težko|; hvaliti na vso ~ |zelo, močno|; knj. pog.: priti spet k ~i opomoči si; priti ob ~ oslabeti; biti pri ~i, pri ~eh močen, krepek; poud. biti na koncu ~i |telesno, duševno izčrpan|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nagrméti -ím dov.; drugo gl. grmeti (ẹ́ í) poud. |množično, hrupno priti|: V hišo so nagrmeli vojaki
nagrméti se -ím se (ẹ́ í) poud. proti komu/čemu Dovolj so se nagrmeli proti takemu ravnanju |glasno protestirali|
nagrméti se -í se (ẹ́ í) Ali se ne bo nikoli nagrmelo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nakapljáti -ám dov. nakapljánje; drugo gl. kapljati (á ȃ) kaj ~ zdravilo na žličko
nakapljáti se -am se (á ȃ) Od sveč se je nakapljal vosek; poud. ~ ~ v gostilno |priti v presledkih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nažícati -am dov. -an -ana; nažícanje (ȋ) sleng. |s prošnjami, prigovarjanjem priti do česa, izprositi|: kaj ~ cigarete pri prijatelju; nažicati koga za kaj ~ prijatelja za denar

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nèdosegljív -a -o (ȅí; ȅȋ ȅí ȅí) ~ cilj; žarg. Direktor je trenutno ~ |ni mogoče govoriti, priti v stik z njim|; poud. Njegovi prevodi so ~i |izredno dobri|
nèdosegljívost -i ž, pojm. (ȅí)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nótri mestov. prostor. prisl. (ọ́/ọ̑) Zanimalo ga je, kaj je ~ v paketu; ostati ~ |ne priti ven, na prosto|; poud.: Tu ~ me boli |v prsih, pri srcu|; znajti se daleč ~ v gozdu |zelo daleč|; star. Volkovi so prihajali ~ iz kočevskih gozdov prav

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

osvojíti -ím dov. osvôji -íte; osvójil -íla, -ít/-ìt, -èn -êna; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ sosednjo deželo; poud. ~ severni tečaj |prvi priti nanj|; ~ trdnjavo zavzeti; publ.: ~ nagrado dobiti, doseči; ~ predlog → sprejeti; ~ si veliko znanje → pridobiti si; poud. osvojiti koga ~ dekle |pridobiti si njeno ljubezen|; ~ poslušalce |navdušiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pásti1 pádem dov. -i -ite; pádel -dla, star. pàl pála, pást; (pàst) (á; á ȃ) spotakniti se in ~; ~ na glavo, na noge; knj. pog. ~ na izpitu ne opraviti izpita; Padlo je nekaj kapelj; poud.: Kocka je padla |odločeno je|; Mesto je padlo |bilo osvojeno|; publ.: Padlo je nekaj predlogov nekaj stvari je bilo predlaganih; Rekord je padel je bil presežen; poud. pasti z/s koga/česa Skrb je padla z njega |Ni več zaskrbljen|; poud. pasti na koga/kaj Sum bo padel na vse |Vsi bodo osumljeni|; pasti v kaj poud. ~ ~ duševno krizo |zaiti|; knj. pog. ~ ~ sobo nepričakovano priti; poud. pasti po kom/čem ~ ~ jedi |začeti hlastno jesti|; ~ ~ sovražniku |napasti ga|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

povzdígniti -em dov. povzdígnjen -a; povzdígnjenje (í ȋ) koga/kaj v koga/kaj ~ vsakdanji jezik v pesniškega; ~ koga v plemiča; povzdigniti kaj poud. ~ svoj glas |povedati svoje mnenje; začeti govoriti|; neobč.: ~ kozarec in nazdraviti dvigniti; ~ moralo v četi dvigniti
povzdígniti se -em se (í ȋ) star. do česa ~ ~ ~ visokega položaja priti, povzpeti se; poud. povzdigniti se nad koga/kaj ~ ~ ~ druge |doseči pomembnejši položaj od drugih|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

povzpéti se -pnèm se dov. povzpétje; drugo gl. peti se (ẹ́ ȅ) ~ ~ na goro, v breg; publ.: Število žrtev se je povzpelo na dvesto je narastlo, se je povečalo; Tekmovalec se je povzpel na drugo mesto je dosegel drugo mesto; poud. povzpeti se do česa ~ ~ ~ oblasti |priti do oblasti, doseči oblast|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pregnêsti -gnêtem dov. pregnetênje; drugo gl. gnesti (é) koga/kaj ~ glino; poud.: Življenje ga je pregnetlo |preoblikovalo|; ~ vprašanje |premisliti, oceniti|
pregnêsti se -gnêtem se (é) poud. ~ ~ skozi množico |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pregoljufáti -ám dov. pregoljufánje; drugo gl. goljufati (á ȃ) poud. |ogoljufati, prevarati|
pregoljufáti se -ám se (á ȃ) poud. ~ ~ mimo čuvaja |z zvijačnostjo, s spretnostjo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pregrísti -grízem dov., nam. pregrìst/pregríst; pregrízenje; drugo gl. gristi (í) kaj ~ vrv
pregrísti se -grízem se (í) skozi kaj Ličinka se ~e skozi ovoj; poud. ~ ~ ~ podatke |preučiti jih|; poud. pregristi se do česa ~ ~ ~ lastnega mnenja |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prekobacáti se -ám se dov. prekobacánje; drugo gl. kobacati (á ȃ) poud. ~ ~ čez ograjo |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prekobáliti -im dov. prekobáljen -a; prekobáljenje (á ȃ; ȃ) poud. kaj ~ ograjo |s težavo priti čez|
prekobáliti se -im se (á ȃ; ȃ) poud.: ~ ~ s tovorom vred |prevrniti se|; ~ ~ na hrbet |obrniti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prekopáti -kópljem tudi prekopáti -ám dov. prekopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) kaj ~ gredo
prekopáti se -kópljem se tudi prekopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) poud. do česa ~ ~ ~ pravilne razlage |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prekrásti se -krádem se dov., nam. prekrást se; drugo gl. krasti (á ȃ) poud. |skrivaj, neopazno priti|: ~ ~ čez mejo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prelisíčiti -im dov. -en -ena; prelisíčenje (í ȋ) poud. koga/kaj ~ carinika |nalagati, prevarati|
prelisíčiti se -im se (í ȋ) poud. ~ ~ skozi vse ovire |zvito priti skozi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

premótati -am tudi premotáti -ám dov. premótanje tudi premotánje; drugo gl. motati (ọ́; ọ̑; á ȃ) neobč. kaj ~ prejo previti
premótati se -am se tudi premotáti se -ám se (ọ́; ọ̑; á ȃ) neobč. ~ ~ skozi množico priti skozi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

premotovíliti se -im se dov. premotovíljenje (í ȋ) poud. ~ ~ skozi gnečo do vrat |nerodno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

premúzniti se -em se dov. premúznjenje (ú ȗ) poud. ~ ~ mimo hiše |skrivaj priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

preprášati tudi preprašáti -am dov. preprášanje; drugo gl. prašati (á/á á) star. koga |temeljito izprašati|
preprášati se tudi preprašáti se -am se (á/á á) star. do česa ~ ~ ~ parka z vpraševanjem priti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

presékati -am dov. -an -ana; presékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ kol; ~ si ustnico; poud. ~ pogovor |prekiniti, ustaviti|
presékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. ~ ~ skozi goščavo |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

preslepáriti -im dov. preslepárjen -a; preslepárjenje (á ȃ) poud. koga/kaj ~ kupce |ogoljufati, prevarati|
preslepáriti se -im se (á ȃ) poud. ~ ~ mimo blagajne |spretno, zvijačno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

presmúkati se -am se tudi presmúkati se -smúčem se dov. -aj se -ajte se tudi -i se -ite se; presmúkanje (ú; ú) poud. ~ ~ skozi prehod |naskrivaj priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pretihotápiti -im dov. pretihotápljen -a; pretihotápljenje (á ȃ) koga/kaj ~ orožje; ~ vohuna
pretihotápiti se -im se (á ȃ) poud. ~ ~ skozi okno |skrivaj, neopazno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prevíti -víjem dov., nam. prevít/prevìt; prevítje; drugo gl. viti1 (í) koga/kaj ~ otroka; ~ prejo; previti komu kaj ~ ranjencu roko
prevíti se -víjem se (í) neobč. ~ ~ skozi grmovje |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prevléči -vléčem dov., nam. prevléč/prevlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) kaj z/s čim ~ naslanjač z žametom; ~ topove drugam
prevléči se -vléčem se (ẹ́) poud. ~ ~ skozi grmovje |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pribarantáti -ám dov. pribarantánje; drugo gl. barantati (á ȃ) knj. pog., poud. |s kupčevanjem priti do česa|: kaj ~ posestvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pribásati se -bášem se tudi pribásati se -básam se dov. -aj se -ajte se tudi -ájte se tudi -i se -ite se; -al se -ala se tudi -ála se (á ȃ; á ȃ) knj. pog. zriniti se, preriniti se: ~ ~ skozi vrata
pribásati jo -bášem jo tudi pribásati jo -básam jo (á ȃ; á ȃ) knj. pog., poud. |priti, prispeti|: ~ ~ pozno ponoči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pribesnéti -ím dov. pribesnênje; drugo gl. besneti (ẹ́ í) poud. ~ v hišo |besneč priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

priboríti -ím dov. pribóril -íla, nam. priborít/priborìt; drugo gl. boriti se (í/ȋ í) kaj ~ mir z orožjem; priboriti komu/čemu kaj ~ ljudem svobodo
priboríti se -ím se (í/ȋ í) poud. do česa ~ ~ ~ spoznanja |s prizadevanjem priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pribosopétiti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) poud. |priti bos|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pribrísati jo -bríšem jo dov. -al jo -ala jo tudi -ála jo (í ȋ) poud. |hitro priti, priteči|: Zajec jo je pribrisal iz gozda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pricijáziti -im dov. -en -ena; pricijázenje (á ȃ) poud. kaj ~ kovček |težko prinesti|; poud. Vlak je pricijazil na postajo |počasi pripeljal|
pricijáziti se -im se (á ȃ) poud. počasi se pricijaziti do cilja |priti, pripeljati se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pridíhati -am dov. (í ȋ) ~ na vrh hriba |močno dihajoč priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pridŕsati -am dov. -an -ana; pridŕsanje (ȓ) komaj ~ do postelje |drsaje priti|; publ. pridrsati kaj ~ zlato medaljo |z drsanjem dobiti|
pridŕsati se -am se (ȓ) Otroci so se pridrsali mimo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prifúliti se -im se dov. -il se -ila se tudi -íla se; prifúljenje (ú; ú ȗ) knj. pog., poud. ~ ~ v sobo |skrivaj priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prignáti -žênem dov., 3. os. mn., privzdig. priženó; prignánje; drugo gl. gnati (á é) kaj ~ govedo na pašo; poud. prignati koga ~ zvezanega moža |pripeljati, privesti|; poud. prignati koga/kaj do česa ~ krizo do vrha |spraviti|
prignáti se -žênem se (á é) poud. |hitro priti, pridrveti|: Prignal se je na konju mimo njih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prigodrnjáti -ám dov.; drugo gl. godrnjati (á ȃ) poud. ~ v hišo |godrnjaje priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prigrêbsti -grêbem dov.; drugo gl. grebsti (é) ~ skozi sneg do vrat
prigrêbsti se -grêbem se (é) poud. ~ ~ skozi množico |preriniti se, pririniti se|; poud. prigrebsti se do česa z zvijačo ~ ~ ~ boljšega položaja |priti do|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prihacáti -ám dov. prihacánje; drugo gl. hacati (á ȃ) poud. |okorno, težko priti|: Medved ~a iz gozda

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prihlačáti -ám dov. prihlačánje; drugo gl. hlačati (á ȃ) poud. |nerodno, okorno priti|: Otrok prihlača k materi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prihrôpsti -hrôpem dov. prihropênje; drugo gl. hropsti (ó) poud. s težavo ~ na vrh |hropeč priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prihrúti -hrújem dov., nam. prihrùt/prihrút; prihrútje; drugo gl. hruti (ú) Vihar je prihrul; poud. jezen ~ v sobo |hrupno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prijádrati -am dov. prijádranje (ȃ) ~ v pristanišče; poud. ~ v sobo |dostojanstveno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prikášljati -am dov. (ȃ) poud. ~ k zdravniku |kašljaje priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

priklamáti -ám dov. priklamánje; drugo gl. klamati (á ȃ) poud. |počasi, okorno priti|: pijan ~ domov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

priklatíti se in priklátiti se -im se tudi priklátiti se -im se dov. priklátenje; drugo gl. klatiti (í/ȋ/á á; á) poud. V vas se je priklatil neznanec |potepajoč se prišel|; slabš. ~ ~ domov |priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prikobacáti -ám dov. prikobacánje; drugo gl. kobacati (á ȃ) Otrok je prikobacal čez prag |kobacajoč prišel|
prikobacáti se -ám se (á ȃ) poud. |nerodno, okorno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prikobáliti se -im se in prikobáliti -im dov. prikobaljênje (á ȃ; ȃ; á ȃ; ȃ) poud. |nerodno, okorno priti|: Iz brloga se je prikobalil medved

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prikolovrátiti -im dov. prikolovrátenje (á ȃ) poud. |nespretno, opotekaje se priti|: ponoči ~ domov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prikopáti -kópljem tudi prikopáti -ám dov. prikopánje; drugo gl. kopáti (á ọ́; á ȃ) ~ do ceste
prikopáti se -kópljem se tudi prikopáti se -ám se (á ọ́; á ȃ) ~ ~ iz jame, izpod snega; poud. prikopati se do česa ~ ~ ~ denarja |s trudom priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prikoracáti -ám dov. prikoracánje; drugo gl. koracati (á ȃ) poud. |nerodno, počasi priti|: Medved ~a iz brloga

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prikoráčiti -im dov. prikoráčenje (á ȃ) poud. |počasi, lenobno priti|: počasi ~ čez dvorišče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prikotalíti -ím dov. prikotálil -íla, nam. prikotalít/prikotalìt; prikotaljênje; drugo gl. kotaliti (í/ȋ í) kaj ~ sod iz kleti
prikotalíti se -ím se (í/ȋ í) slabš. |s težavo, nerodno priti|: pozno se prikotaliti domov

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prikrásti se -krádem se dov., nam. prikràst se; prikrádenje; drugo gl. krasti (á ȃ) poud. ~ ~ v hišo |skrivaj, neopazno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prikrevljáti -ám dov. prikrevljánje; drugo gl. krevljati (á ȃ) poud. |težko, nerodno priti|: ~ po stopnicah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prikrevsáti -ám dov. prikrevsánje; drugo gl. krevsati (á ȃ) poud. |počasi, težko priti|: komaj ~ do doma

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prikrohotáti se -ám se in prikrohotáti se -óčem se dov. prikrohotánje; drugo gl. krohotati se (á ȃ; á ọ́) poud. ~ ~ skozi vrata |krohotaje se priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prilésti -lézem dov., nam. prilést/prilèst; prilézenje; drugo gl. lesti (ẹ́ ẹ̑) Kača ~e izpod skale; poud.: ~ na vrh |s težavo priti|; visoko ~ v službi |doseči visok službeni položaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prilomástiti -im dov. prilomástenje (á ȃ) Medved je prilomastil iz grmovja; poud. ~ domov |hrupno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

primahedráti -ám dov. primahedránje; drugo gl. mahedrati (á ȃ) poud. |nerodno, okorno priti|: ~ v hišo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

primajáti se -májem se tudi primájati se -em se tudi primájati se -am se dov. primájanje tudi primajánje; drugo gl. majati (á á; á; á; á ȃ) poud. pijan se primajati domov |opotekajoče se, okorno priti|: ~ v hišo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

primomljáti -ám dov. primomljánje; drugo gl. momljati (á ȃ) poud. ~ iz hiše |momljaje priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

primótati se -am se tudi primotáti se -ám se dov. primótanje tudi primotánje; drugo gl. motati (ọ́; ọ̑; á ȃ) poud. ~ ~ skozi gnečo do blagajne |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

primúčiti se -im se dov. (ú ȗ) poud. z berglami se primučiti do vrat |s težavo, trudom priti|; poud. primučiti se do česa ~ ~ ~ bogastva |s težavo, trudom ga pridobiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

primúzati -am dov. primúzanje (ú; ȗ) pokr. prikimati: Primuzal je, da se strinja
primúzati se -am se (ú; ȗ) pokr. na skrivaj, neopazno priti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pripeháti -ám [pə] dov. pripehánje; drugo gl. pehati (á ȃ) koga/kaj ~ ujetnika do vrat
pripeháti se -ám se [pə] (á ȃ) ~ ~ do izhoda; poud. pripehati se do česa ~ ~ ~ bogastva |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pripešáčiti -im dov. pripešáčenje (á ȃ) poud. ~ na cilj |priti peš|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

priplazíti se in pripláziti se -im se in pripláziti se -im se dov. priplázenje; drugo gl. plaziti se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) Kača se ~i izpod skale; poud. ~ ~ v sobo |brezšumno, pritajeno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pripotíti se -ím se dov. pripótil se -íla se; drugo gl. potiti se (í/ȋ í) poud. ~ ~ na vrh gore |poteč se priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pripráskati -am dov. -al -ala tudi -ála (á) knj. pog., poud. ~ na vrh |(s težavo) priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

priprávdati -am dov. -an -ana; priprávdanje (ȃ) star. |s tožbo priti do česa|: kaj ~ polovico posestva

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prirentáčiti -im dov. prirentáčenje (á ȃ) poud. ~ v hišo |zadirčno, grobo govoreč priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prirépiti -im tudi prirêpiti -im dov. prirépljenje tudi prirêpljenje (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slabš. |nezaželeno priti|: ~ za svati
prirépiti se -im se tudi prirêpiti se -im se (ẹ́ ẹ̑; é ȇ) slabš. |nezaželeno se pridružiti|: komu/čemu ~ ~ družbi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

priríbati -am dov. priríbanje (ȋ) šol. žarg. do koga/česa ~ ~ konca gimnazije priti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

priríniti -em dov. prirínjen -a; prirínjenje (í ȋ) koga/kaj ~ avtomobil k mehaniku; poud.: ~ do planinske koče |počasi, s težavo priti|; Pšenica ~e iz zemlje |priklije|; ~ čez zimo |prebiti, preživeti|
priríniti se -em se (í ȋ) ~ ~ skozi grmovje; poud. pririniti se do koga/česa ~ ~ ~ direktorja |postati direktor|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prirobántiti -im dov. prirobántenje (á ȃ) poud. ~ iz sobe |preklinjajoč priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prirogovíliti -im dov. prirogovíljenje (í ȋ) poud. pijan ~ domov |hrupno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prirohnéti -ím dov. prirohnênje; drugo gl. rohneti (ẹ́ í) poud. ~ v sobo |rohneč priti|; poud. Mimo je prirohnel vlak |hrupno pripeljal|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prirómati -am dov. prirómanje (ọ̑) ~ na Brezje; poud. ~ iz Londona |pripotovati, priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prirožljáti -ám dov.; drugo gl. rožljati (á ȃ) poud. ~ z verigo |rožljajoč priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prisánjati -am dov. -an -ana; prisánjanje (á) koga/kaj neobč. ~ srečo |ustvariti jo v sanjah|; poud. ~ domov |sanjajoč priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prisékati -am dov. -an -ana; prisékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ vršičke smrek; prisekati komu/čemu kaj ~ psu rep
prisékati jo -am jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. ~ ~ mimo |hitro priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prislíniti -im dov. prislínjen -a; prislínjenje (í ȋ) kaj ~ listič na šipo
prislíniti se -im se (í ȋ) slabš. komu/čemu ~ ~ družbi |nezaželen, nepovabljen priti v družbo|; ~ ~ direktorju |prikupiti se|; slabš. prisliniti se k/h komu/čemu ~ ~ k dekletu |nezaželen pridružiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prislužíti in prislúžiti -im dov. prislúženje; drugo gl. služiti (í/ȋ/ú ú) kaj težko ~ denar; poud. ~ medaljo |dobiti|
prislužíti se in prislúžiti se -im se (í/ȋ/ú ú) poud. do česa ~ ~ ~ mesta delovodje |v službi priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prismúkati -am tudi prismúkati -smúčem in prismúkati se -am se tudi prismúkati se -smúčem se dov. -aj (se) -ajte (se) tudi -i (se) -ite (se); prismúkanje (ú; ú; ú; ú) poud. |neslišno, neopazno priti|: potuhnjeno se prismukati pod okno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prismúkniti -em dov. prismúknjenje (ú ȗ) poud. |neslišno, neopazno priti|
prismúkniti se -em se (ú ȗ) pokr. |priliznjeno se stisniti|: k/h komu Otrok se je prismuknil k materi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prisopíhati -am dov. prisopíhanje (í) poud. ~ na vrh |sopihajoč priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prisôpsti -sôpem dov. prisopênje; drugo gl. sopsti (ó) poud. ~ na vrh |sopeč priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pristopícati -am dov. pristopícanje (í; ȋ) poud. ~ v sobo |priti s kratkimi, hitrimi koraki|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prišépati -am dov. prišépanje (ẹ́; ẹ̑) ~ domov s poškodovano nogo |šepajoč priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prištorkljáti -ám dov. prištorkljánje; drugo gl. štorkljati (á ȃ) slabš. ~ v težkih škornjih |nerodno, okorno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prišvedráti -ám dov. prišvedránje; drugo gl. švedrati (á ȃ) slabš. |priti z nerodnimi, okornimi koraki|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pritacáti -ám dov. pritacánje; drugo gl. tacati (á ȃ) poud. |počasi, okorno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pritápati -am tudi pritapáti -ám dov. pritápanje tudi pritapánje; drugo gl. tapati (á ȃ; ȃ; á ȃ) poud. |tiho priti|: bos ~ v sobo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pritapljáti -ám nedov. pritapljánje; drugo gl. tapljati (á ȃ) manjš.; poud. |tiho priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pritelováditi -im dov. (á ȃ) poud. ~ čez skale |z napornim gibanjem priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pritihotápiti -im dov. pritihotápljen -a; pritihotápljenje (á ȃ) koga/kaj ~ mamila
pritihotápiti se -im se (á ȃ) poud. ~ ~ do vrat |skrivaj, neopazno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pritípati -am in pritípati -ljem dov. -aj -ajte in -i -ite; -an -ana; pritípanje (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) koga/kaj v temi ~ stikalo
pritípati se -am se (í ȋ; ȋ; í ȋ; ȋ) do koga/česa poud. ~ ~ ~ resnice |z razmišljanjem priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pritôlči -tôlčem [u̯č] dov.; drugo gl. tolči (ó) poud. V hišo je pritolkel mož z leseno nogo |udarjajoč z nogo prišel|
pritôlči se -tôlčem se [u̯č] (ó) poud. do česa ~ ~ ~ poklica |s prizadevanjem priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pritrepetáti -ám in pritrepetáti -éčem dov.; drugo gl. trepetati (á ȃ; á ẹ́) poud. |trepetaje priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pritrésti -trésem dov., nam. pritrést/pritrèst; pritrésenje; drugo gl. tresti (ẹ́) komu/čemu kaj ~ kokošim še malo koruze; poud. ~ na mizo steklenico vina |prinesti|
pritrésti se -trésem se (ẹ́) poud. ~ ~ ves premočen domov |tresoč se priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

privándrati -am dov. privándranje (ȃ) neknj. ljud. ~ domov priti, pripotovati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

privihráti -ám dov. privihránje; drugo gl. vihrati (á ȃ) poud. ~ v sobo |hitro, razburjeno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

privléči -vléčem dov., nam. privléč/privlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj ~ hlod k cesti; poud. ~ s seboj velik nahrbtnik |težko prinesti|; ~ ranjenca v zavetje
privléči se -vléčem se (ẹ́) ~ ~ po trebuhu; poud. ~ ~ domov |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

privpíti -vpíjem dov.; drugo gl. vpiti2 (í ȋ) poud. ~ iz hiše |vpijoč priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prizéhati -am dov. prizéhanje (ẹ́) poud. ~ iz spalnice |zehajoč priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prizíbati tudi prizibáti -ljem in prizíbati tudi prizibáti -am in prizíbati -ljem in prizíbati -am dov. prizíbanje tudi prizibánje; drugo gl. zibati (í/á í; í/á í; í; í) poud. koga/kaj Ladja jih je prizibala v pristanišče |zibaje pripeljala|
prizíbati se tudi prizibáti se -ljem se in prizíbati se tudi prizibáti se -am se in prizíbati se -ljem se in prizíbati se -am se (í/á í; í/á í; í; í) poud. ~ ~ iz gostilne |zibaje se priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prižvenketáti -ám tudi prižvenketáti -éčem dov. prižvenketánje; drugo gl. žvenketati (á ȃ; á ẹ̑) poud. ~ z ostrogami na škornjih v sobo |žvenketajoč priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prižvížgati -am dov. prižvížganje (í) ~ po poti |žvižgajoč priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skobáliti se -im se dov. skobáljenje (á ȃ; ȃ) poud. |nerodno, okorno priti|: ~ ~ s peči; ~ ~ na konja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skúhati -am dov. -an -ana; skúhanje (ú ȗ) kaj ~ čaj; ~ kosilo; skuhati komu kaj ~ gostom večerjo; poud. ~ komu veliko hudega |povzročiti|; Vsak dan ~a in pospravi
skúhati se -am se (ú ȗ) Krompir se je preveč skuhal; poud.: Le kje se je skuhal ta načrt |je nastal|; ~ ~ od vročine |zaradi vročine priti v slabo telesno stanje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skúpaj prisl. (ȗ)
1. nač. dati ~ različne snovi; stati tesno ~; knj. pog. zbrati (se) ~ zbrati (se); živeti ~; neknj. pog.: držati ~ se razumeti, med seboj podpirati; priti ~ srečati se; priti ~ glede plačila se sporazumeti; spraviti ~ denar zbrati, privarčevati; spraviti ~ narediti, opraviti; pasti, zlesti ~ omedleti
2. čas. ~ s sejmom je bila tudi modna revija
3. mer. V gradivu je ~ šest milijonov listkov |skupno|; Vse ~ stane deset tisoč tolarjev; Dober dan vsem ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

speháti -ám [pə] dov. spehánje; drugo gl. pehati (á ȃ) koga ~ pijanca čez prag
speháti se -ám se [pə] (á ȃ) poud. ~ ~ k izhodu |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

splazíti se in spláziti se -im se in spláziti se -im se dov. splázenje; drugo gl. plaziti se (í/ȋ/á ȃ; á ȃ) ~ ~ v zavetje; poud.: ~ ~ od doma |neslišno, neopazno oditi|; ~ ~ v hišo |neslišno, neopazno priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

stráh1 -ú tudi stráh -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv pojm. (ȃ ȗ; ȃ) ~ obide, prešine, prevzame koga; vzbujati otroku ~; tresti se od ~u; ~ za koga |skrb, da se komu zgodi kaj hudega|; delati kaj brez ~u, s ~om; narediti kaj iz ~u pred kaznijo; biti v ~u za kaj |bati se kaj izgubiti, priti ob kaj|; neknj. pog. imeti ~ pred očetom, pred temo bati se očeta, teme; star. biti v ~u komu biti komu iz strahu pokoren, poslušen; števn. znebiti se ~ov; poud. povsod videti same ~ove |vse imeti za nevarno, težko|; nardp. polnočni ~ovi; poud. ~ in groza, kakšen pa si |izraža mučnost, težavnost stanja|; strah pred kom/čim čutiti ~ ~ razburkanim morjem

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tréščiti -i dov. -en -ena; tréščenje (ẹ́ ẹ̑)
1. Zagrmelo je in treščilo; treščiti v koga/kaj Treščilo je v senik
2. os., poud. Blizu je treščila granata |eksplodirala|; poud. treščiti koga/kaj ~ fanta skozi vrata |s silo vreči|; poud. treščiti koga/kaj v kaj ~ nasprotnika v obraz |močno udariti|; poud. treščiti koga/kaj po čem ~ nasprotnika po glavi |močno udariti|; poud. treščiti ob kaj pri padcu ~ ~ skalo |silovito zadeti|; treščiti v koga/kaj Strela je treščila v senik; poud. Skoraj bi treščil vanj |se zaletel|; poud.: ~ na tla, po tleh |pasti|; nenadoma ~ ~ hišo |nepričakovano priti|
tréščiti se -im se (ẹ́ ẹ̑) poud.: Fantje so se treščili |spopadli|; ~ ~ v morje |skočiti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vdréti vdrèm tudi vdréti vdêrem dov., 3. os. mn., neobč. vderó, vdrì -íte tudi -i -íte; vdŕl -a, vdrèt/vdrét, vdŕt -a; vdŕtje; (vdrèt/vdrét) (ẹ́ ȅ; ẹ́ é) ~ v avtomobil; poud. ~ h komu na obisk |nasilno, nepovabljeno priti|; Voda je vdrla v klet; vdreti kaj ~ vrata

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

védno čas. prisl. (ẹ́)
1. priti ~ v nepravem trenutku; ~ znova vznemirjati koga
2. Stroški še ~ naraščajo; priti domov za ~; omilj. za ~ zaspati |umreti|
3. s primernikom prihajati ~ bližje; ~ bolj, manj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vpásti vpádem dov., nam. vpàst; drugo gl. pasti1 (á; á ȃ) ~ na sovražno ozemlje; poud. nenadoma ~ v sobo |nepričakovano priti|; publ.: ~ (komu) v besedo → seči; ~ v hrbet → napasti od zadaj, zahrbtno napasti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vštúliti -im dov. vštúljen -a; vštúljenje (ú ȗ) poud. kaj ~ svoje pripombe |dodati, pristaviti|
vštúliti se -im se (ú ȗ) poud. |nepovabljen, nezaželen pridružiti se, priti|: v kaj ~ ~ ~ družbo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vtihotápiti -im dov. vtihotápljen -a; vtihotápljenje (á ȃ) koga/kaj ~ mamila; ~ nasprotnike v organizacijo
vtihotápiti se -im se (á ȃ) poud.: ~ ~ v hišo skozi okno |skrivaj, neopazno priti|; V knjigo se je vtihotapilo več napak |v njej je|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zakobáliti -im dov. zakobáljen -a; zakobáljenje (á ȃ; ȃ) redk. kaj ~ konja okobal zajahati
zakobáliti se -im se (á ȃ; ȃ) poud. |nerodno, okorno priti na kaj|: ~ ~ na voz

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zavzéti -vzámem dov. zavzétje; drugo gl. vzeti (ẹ́ á) koga/kaj ~ ozemlje; publ. ~ kritično stališče do česa postati kritičen; šport. žarg. ~ startni položaj postaviti se v; poud. ~ vrh gore |stopiti na, priti na|
zavzéti se -vzámem se (ẹ́ á) za koga/kaj ~ ~ ~ svoje cilje; ~ ~ ~ delavce; Poslanci so se zavzeli za spremembo zakona; poud. Osebno se je zavzel, da je vse potekalo v redu |je poskrbel, je pomagal|; zavzeti se za koga/kaj pri kom/čem ~ ~ ~ zapornike pri oblasteh; neobč. zelo se zavzeti ob novici se vznemiriti, se razburiti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zmótati -am tudi zmotáti -ám dov. zmótanje tudi zmotánje; drugo gl. motati (ọ́; ọ̑; á ȃ) kaj Pazi, da ne ~aš preje; neobč. ~ vrv zviti
zmótati se -am se tudi zmotáti se -ám se (ọ́; ọ̑; á ȃ) Niti so se zmotale; poud. ~ ~ skozi vrata |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zmotovíliti -im dov. zmotovíljen -a (í ȋ) poud. koga Žganje ga je zmotovililo |naredilo omotičnega|
zmotovíliti se -im se (í ȋ) poud. |počasi, nerodno priti kam|: ~ ~ do postelje

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zmúzniti se -em se dov. zmúznjenje (ú ȗ) poud. |skrivaj, neopazno priti|: ~ ~ v hišo; ~ ~ iz hiše izmuzniti se

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zvijúgati -am dov. -an -ana; zvijúganje (ú; ȗ) kaj Veter je zvijugal zastave
zvijúgati se -am se (ú; ȗ) Pot se ~a k reki; poud. ~ ~ do mize |s težavo priti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zvléči zvléčem dov., nam. zvléč/zvlèč; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj ~ čoln k bregu; ~ ranjenca v zaklonišče; zvleči koga/kaj iz česa ~ voz iz blata izvleči
zvléči se zvléčem se (ẹ́) poud.: komaj se zvleči do postelje |s težavo priti|; Jopica se je zvlekla |razvlekla, raztegnila|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

žív2 -a -o tudi žív -a -ó; bolj ~ (ȋ í í; ȋ í ọ̑) ~e veje; poud. ~e barve |močne, intenzivne|; biti ~; poud. Tkanina je ~a |zelo prožna|; vrniti se iz bitke ~
žívi -a -o (í) ~ vulkan |delujoči|; jezikosl. ~ jezik; poud.: Tega še svoj ~ dan nisem videl |nikoli|; biti ~ leksikon |zelo razgledan|; Bolnik je ~ mrlič |bled, shujšan|; biti ~ norec |zelo neumen|
žívi -ega m, člov. (í) poud. ne biti več med ~imi |že umreti|
žívo -ega s, pojm. (í) razvoj ~ega; skup., poud. Vse ~ ga preganja |vsi|
do žívega mer. prisl. zv. (í) poud.: priti čemu ~ ~ |popolnoma kaj spoznati|; priti komu ~ ~ |bistveno koga prizadeti|
na žíve in mŕtve mer. prisl. zv. (í ŕ) poud. delati kaj ~ ~ ~ ~ |zelo, v veliki meri|
v žívo prisl. zv. (ȋ)
1. nač., knj. pog. operirati ~ ~ |brez omrtvičenja|; rad. žarg. oddaja ~ ~ |neposredno prenašana|
2. mer., poud. zadeti koga ~ ~ |zelo prizadeti|
žívost -i ž, pojm. (í) ~ barv; ~ snovi; jezikosl. kategorija ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ako [poudarjeno àko] podr. vez., star.
1. v pogojnih odvisnikih če: Jed bo okusnejša, ~ dodaš malo smetane; V članku je vprašanje nakazano, ~ ne celo rešeno
2. v časovnih odvisnikih kadar: ~ je otrok zbolel, je bedela pri njem
3. v dopustnih odvisnikih čeprav: ~ si tudi bolan, moraš priti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

análi -ov m mn. (ȃ) iskati podatke v ~ih v letopisu; poud. priti v ~e zgodovine |postati pomemben|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bàrt1 bárta m (ȁ á) star. priti drugi ~ drugikrat

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

beneficiát1 -a [ija] m, člov. (ȃ) |uživalec beneficija|; ver. priti za ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

beráški -a -o (á) ~a malha; poud.: dobiti ~o nevesto |zelo revno|; priti na ~o palico |popolnoma obubožati|; ~a plača |zelo majhna|
beráškost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bínkošti -i ž mn. (í; ȋ) |praznik|: priti na, za ~i, ob ~ih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

blížnjica -e ž (ȋ) priti po ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bóben -bna m (ọ̑) igrati na ~; (loterijski) ~; poud. priti na ~ |gospodarsko propasti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

bôžič -íča m z -em pojm. (ó í) priti na, za ~, o(b) ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

cílj -a m s -em (ȋ) priti na ~; streljati v ~ v tarčo; življenjski ~; poud. v debati streljati mimo ~a |ne govoriti bistva|; kopati jarke ●v ~u izsuševanja terena zaradi izsuševanja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

če1 [poudarjeno čè] podr. vez.
1. v pogojnih odvisnikih
a) realno Rada da, ~ ima
b) nerealno ~ bi imel, bi ti dal; ~ bi bil to vedel, bi bil vse drugače ravnal ko
2. v osebkovih odvisnikih Lepo je, ~ uboga starše
3. v časovnih odvisnikih kadar: Dobro mu je delo, ~ so ga hvalili; Nisem vesel, ~ se prepiraš
4. poud., v dopustnih odvisnikih |čeprav|: ~ je še tako pameten, vsega ne zna; Ne grem, pa ~ me na kolenih prosite; Jabolko je vsaj lepo, ~ že ni okusno
5. v oziralnih odvisnikih ker: Moral je priti, ~ je obljubil; poud. Tako je bilo, ~ že hočete vedeti |prav zares|
6. v sorazmernostnih odvisnikih ~ je bolj jezen, bolj pije
7. Zakaj tako, ~ smem vprašati; To so lepe jagode, ~ le niso predrage; Vsoto lahko podvoji, ~ ne celo potroji; izpust. Kdo, ~ ne on; Prekliči, ~ ne
čè čêja m s -em (ȅ ȇ) njegov večni ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

četŕtek -tka m (ŕ) priti v ~; shajati se ob ~ih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

četŕtič zapored. prisl. (ȓ) priti ~; razpisati mesta 1. zdravnika, 2. tehnika, 3. kurirja, 4. |četrtič| snažilke

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

čigáv2 -a -o poljubn. svoj. zaim. (á) Če je žoga padla na ~ vrt, je bilo težje spet priti do nje; Ali ta pes ni od nikogar? -Gotovo je ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

člôvek -éka m; dv. -a ljudí -oma -a ljudéh -oma; mn. ljudjé ljudí -ém -í -éh -mí člov. (ó ẹ́) dober, kmečki, star ~; anatomija ~a; skupina ljudi; knj. pog. iti med ljudi v javnost, v družbo; avtobus za petdeset ljudi potnikov; ~ žaba |potapljač|; publ. pravice malega ~a |človeka brez vpliva, veljave|; poud.: To je naš ~ |privrženec, somišljenik|; priti k svojim ljudem |sorodnikom, rojakom|; ~ božji, kaj vse sem že doživel |izraža začudenje|; V takih okoliščinah mora ~ potrpeti |vsakdo|; Živ ~ ga ni videl |nihče|; pokr. moj ~ (zakonski) mož

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dálja -e ž, pojm. (á) neobč. vpitje v ~i v daljavi; pesn. priti iz daljnih dalj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

desét2 desêtih glav. štev. (ẹ̑ ẹ́) ~ prstov; poslovati z ~imi podjetji; knjiga v ~ih zvezkih; stati ~ tisoč; ver. ~ božjih zapovedi; poud. Na tvoje mesto lahko dobimo ~ boljših |veliko|
desét desêtih m, ž, s mn., člov. (ẹ̑ é) eden proti ~im; Kdor molči, ~im odgovori; nečlov. priti ob ~ih |ob 10. uri; ob 10h; ob 10.00; ob 22. uri; ob 22h; ob 22.00|; Za organizatorja je kandidiralo veliko mest. Od ~ih v ožjem izboru so izbrali eno

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

devêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ maj ‹9.›; ~ otrok v družini; ob ~i uri |ob 9. uri; ob 9h; ob 9.00; ob 21. uri; ob 21h; ob 21.00|; ~ del celote devetina; poud.: biti v ~ih nebesih |zelo srečen|; Dober glas seže v ~o vas |daleč|
devêti -ega m, člov. (é) biti sam proti ~im; nečlov. oditi 5. ~ega ‹9.› |5. septembra|
devêta -e ž, rod. mn. -ih (é) priti po ~i |po 9. uri; po 21. uri|
v devêto zapored. prisl. zv. (é) poskusiti že ~ ~ devetič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

devetnájst2 -ih glav. štev. (á) ~ let
devetnájst -ih m, ž, s mn. (á) priti ob ~ih |ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

devetnájsti -a -o vrstil. štev. (á) priti do ~e ure |do 19. ure; do 19h; do 19.00|; ~o stoletje ‹19.› |1801—1900|
devetnájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) Kliči po ~i |po 19. uri|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dèž -jà in dèž -ja [də] m z -em snov. (ə̏ ȁ; ə̏ ə̀) ~ pada; droben, jesenski ~; na, v ~u delati; hoditi po ~u; neknj. pog. ~ gre dežuje; poud.: ~ isker |veliko isker|; priti z ~a pod kap |iz ene neprijetnosti v še večjo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

disciplínski -a -o (ȋ) ~ prekršek
disciplínska -e ž, rod. mn. -ih (ȋ) žarg. priti v ~o v disciplinsko preiskavo
disciplínskost -i ž, pojm. (ȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dljè primer. prisl. (ȅ)
1. količine prostora bolj daleč: priti ~ kot drugi; segati še ~ v globino
2. količine časa živeti ~ kot včasih; malo ~; čim ~ čaka, tem bolj je nemiren; ~ časa se ohraniti bolj dolgo; prim. daleč1

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dolína -e ž (í) rodovitna ~; zem. (kraška) ~ vrtača; poud. Ta svet je solzna ~ |kraj trpljenja, težav|; iron. ~ šentflorjanska |Slovenija|; star. priti čez hribe in ~e od daleč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dosèg -éga m, pojm. (ȅ ẹ́)
1. približati se na ~; biti na ~u; priti v ~ strelov; biti v ~u strojnic; ~ radarja; ~ idealov doseganje; ~ rakete domet
2. števn. ~i v režiji dosežki, uspehi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

doslúh -a m, pojm. (ȗ) |razdalja, v kateri se da slišati|: priti iz ~a; biti na, v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dotík -a m, pojm. (ȋ) ~ roke; publ. priti v ~ s kom spoznati koga, seznaniti se s kom

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|
drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|
drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi
drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme
v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dúšek -ška m, tudi živ. (ú; ȗ) star. požirek; zastar. vdih; poud. dati ~a čemu |sproščeno kaj izraziti|; star. priti do ~a zajeti sapo; oddahniti se; poud. izpiti kaj na ~, v ~u |ne da bi se vmes oddahnil|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dvájset2 -ih glav. štev. (ȃ) ~ korakov; zbrano delo v ~ih zvezkih; imeti okoli ~ let
dvájset -ih m, ž, s mn., člov. (ȃ) tri od ~ih; ~im so dali odpoved; Na izboru manekenk so izbrali pet od ~ih; nečlov. priti do ~ih |do 20. ure; do 20h; do 20.00|; prakt.sp. dekle pri ~ih pri dvajsetih letih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dvanájsti -a -o vrstil. štev. (ȃ) biti v ~em letu; priti do ~e ure |do 12. ure; do 12h; do 12.00; do 24. ure; do 24h; do 24.00|; ~ del celote dvanajstina
dvanájsti -ega m (á) končati 31. ~ega ‹12.› |31. decembra|
dvanájsta -e ž, rod. mn. -ih (á) oglasiti se pred ~o |pred 12. uro; pred 24. uro|; poud. prispeti pet minut pred ~o |v zadnjem trenutku|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

empíričen -čna -o; bolj ~ (í) priti do česa po ~i poti (izkustveni)
empírični -a -o (í) ~a filozofija; kem. ~a formula
empíričnost -i ž, pojm. (í)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

glás -ú tudi glás -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ȃ ȗ; ȃ) otroški ~ovi; ~ ljudstva; ~ o tem gre po vsem mestu govorica; oddati svoj ~ |pri volitvah|; na ves ~ se smejati |zelo glasno|; priti na slab ~ |dobiti negativni sloves|; biti ob dober ~ |izgubiti ugled|; jezikosl. zliti ~ zlitnik; zdrav. menjavati ~ |mutirati|; poud.: Ta pa ima ~ |glasno govori; lepo poje|; poslušati ~ srca, vesti |ravnati se po sebi, svoji vesti|; sladek ~ |pretirano vljuden, prijazen|; star. dobiti, poslati ~ sporočilo, obvestilo
na glás tudi naglás nač. prisl. zv. (ȃ) ~ ~ peti, se smejati; poud. ~ ~ misliti |govoriti sam s seboj|; poud. povedati svoje mnenje ~ ~ |javno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

gòst gôsta m, člov., im. mn. gôstje tudi gôsti; v zvezi biti v gostéh (ȍ ó) imeti ~e; priti v ~e; publ. visoki ~ |državnik|
gôstja -e ž, člov. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

hríb -a m (í) priti s ~a v dolino; Vas leži pod ~om; vrh ~a; biti doma iz, s ~ov; hoditi v ~e |v planinski, gorski svet|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

idêja -e ž (ȇ) |misel|: ~ umetniškega besedila; ~ o lepoti; dati, dobiti, imeti ~o za kaj zamisel; prevratne ~e misli; poud. priti na ~o |spomniti se česa novega|; fiksna ~a |bolezenska predstava|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

istočásno čas. prisl. (á) priti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izkústveno nač. prisl. (ȗ) priti do česa ~; dokazati ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izràz -áza m (ȁ á) botanični ~; (strokovni) ~ |termin|; pojm. otožen ~ (obraza, na obrazu); prepoznaven umetniški ~; publ.: priti do ~a |postati opazen, viden|; dati ~ čemu izraziti kaj; dobiti, najti svoj ~ v čem |izraziti se, pokazati se|; sprejeti koga z ~i prijateljstva prijateljsko

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

izvídnica -e ž (ȋ) voj.: priti iz ~e; biti na, v ~i; motorizirana ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

jásen -sna -o; -ejši -a -e in -êjši -a -e (á; á; ȇ) ~ dan; poud. ~ obraz |veder|; neobč.: ~ tolmun čist, bister; ~a mladost srečna, vesela; publ. ~o soočenje stališč odkrito; neobč. ~o veselje čisto
jásno -ega s, pojm. (á) menjavanje ~ega in oblačnega; knj. pog.: priti (si) na ~o glede česa izvedeti, ugotoviti kaj; biti (si) na ~em glede koga, o kom vedeti, kakšen je
jásnost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kánec -nca m s -em (á; ȃ) poud.: ~ olja |nekaj kapelj|; ~ upanja |malo|; priti za ~ prepozno |malo, nekoliko|; pokr. zah. kaplja

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kànt (ȁ) neknj. pog., v zvezi priti na ~ gospodarsko propasti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

klepèt -éta in klepèt -êta m, pojm. (ȅ ẹ́; ȅ é) poud. priti na ~ |na pogovor|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

kontróla -e ž, pojm. (ọ̑) ~ poslovanja nadzor, nadzorstvo; neknj. pog.: biti pod zdravniško ~o pod zdravniškim nadzorstvom; držati koga, kaj pod ~o nadzirati; publ. imeti položaj pod ~o → obvladati položaj; ~ dokumentov pregled, pregledovanje; knj. pog. priti na ~o k zdravniku na (ponovni) pregled; števn., knj. pog. prihod ~e nadzornega organa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

krùh krúha m, snov. (ȕ ú) peči ~; kos ~a; beli, črni ~; ~ iz ajdove moke; števn., knj. pog. kupiti več ~ov hlebcev, štruc; poud.: izgubiti ~ |plačano delo, zaslužek|; priti h ~u |zaposliti se|; iti s trebuhom za ~om |po svetu za zaslužkom|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

láhek -hka -o tudi lahák -hka -ó; lážji -a -e (á; ȃ á ọ̑; ȃ) ~ kovček; poud. preveč ~ človek |lahkomiseln, neresen; moralno oporečen|; biti ~; poud. oditi ves ~ |dobrega počutja|
láhki -a -o (á) ~a industrija; publ. ~a literatura |umetniško nezahtevna|
lážji -a -e (ȃ) ~e poškodbe
láhko -ega s, snov. (á) pojesti kaj ~ega
lážje -ega s, snov. (ȃ) pojesti kaj ~ega
na láhko tudi na lahkó nač. prisl. zv. (á; ọ̑) ~ ~ stisniti roko; ~ ~ priti do bogastva |brez truda|; poud. jemati službo precej ~ ~ |lahkomiselno, neresno|
láhkost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

málo4 mer. prisl. (á)
1. biti ~ pomemben, vreden; ~ govoriti, veljati; biti že ~ črviv; priti ~ prej; ~ bolj se potrudi; olepš. ~ hvaležna naloga |nehvaležna|
2. poud., v nikalnih stavkih |prav nič|: Še ~ ji ni podoben; To me niti ~ ne zanima; Tudi ~ ga ne mara; Pisem ni bilo ~ |je bilo precej|
málo po málo mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ sneži
málo po málem mer. prisl. zv. (á á) ~ ~ ~ srkati kavo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

màrsikód mnog. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ȁọ́; ȁọ̑) Do te hiše v gozdu je mogoče priti ~; Od kod so pa vsi ti ljudje? -Od ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

môči1 mórem nedov. mógel môgla (ó ọ́) z nedoločnikom ne ~ delati; Ali ~eš dvigniti vrečo; poud.: Ne ~emo ga pustiti samega |ne smemo|; Tega človeka ne ~em videti |ne maram|; neobč. To bi moglo biti res |bi lahko bilo|; Hiti, kolikor ~e; z izpustom Ni mogel (priti) do nje; Nisem mogel prej (oditi) z doma; poud. moči komu Kdo ti kaj ~e |Nihče ti nič ne more|; poud. moči koga Nikdar ga ni mogel |ga ni maral|; moči za kaj Nič ne ~em ~ to, da nosljam
môči se mórem se (ó ọ̑) poud. Ta dva človeka se ne ~eta |se ne marata|
môči si mórem si (ó ọ̑) poud., v zvezi s kaj Ne ~em ~ kaj, da se ne bi smejal |ni mogoče, da se ne bi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nacejèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~o žganje; knj. pog., poud. priti domov ~ |pijan|
nacejénost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nakajèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) omilj. priti domov ~ |nekoliko vinjen, pijan|
nakajênost -i ž, pojm. (é) omilj.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nakljúčno nač. prisl. (ȗ) Zgodba se razvija ~; ~ priti mimo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

naokróg1 mestov. prostor. prisl. (ọ̑) okrog: Raje grem naravnost, kakor ~; ~ se ozirati, se voziti; Daleč ~ ni bilo nikogar; Vse ~ je zeleno |povsod|; neknj. pog. priti malo ~ na obisk

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

napovédan -a -o (ẹ̑) ~ gost; Njegov prihod ni bil ~
napovédani -a -o (ẹ̑) priti ob ~i uri
napovédano -ega s, pojm. (ẹ̑) ~ tudi res dočakati
napovédanost -i ž, pojm. (ẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nasprótje -a s (ọ̑) odpraviti ~a; Prišlo je do nasprotij; ~ med besedami in dejanji; priti v ~ s čim; biti v ~u s čim; biti ~ česa, ~ čemu; jezikosl. ~ po zvenečnosti |opozicija|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

navzkrížje -a s (ȋ) poud.: priti v ~ s kom |v nesoglasje, v spor|; ~ z zakonom |neskladje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nebó -á s nébu -- -u -om (ọ̑ ȃ) zvezde na ~u; jasno ~; poud. Gore se dvigajo do ~a, v ~ |zelo visoko|; privzdig. priti v ~ |v nebesa|; postelja z ~om |s streho iz dragocene tkanine|; pritisniti jezik ob ~; poud. hvaliti, povzdigovati koga do ~a |zelo|; prim. nebesa

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nècél -a -o [-u̯] (ȅẹ̑ ȅẹ́ ȅẹ́) priti v ~ih treh urah
nècélost -i ž, pojm. (ȅẹ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nékajkrat kratn. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) priti ~ na mesec; za ~ se povečati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nèmogóče2 povdk. (ȅọ́) To nalogo je ~ hitro rešiti; V takih razmerah je bilo ~ delati; ~ mi je bilo priti zvečer

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nènadêjano in nènadejáno nač. prisl. (ȅȇ; ȅá/ȃ) nepričakovano, nepredvideno: ~ priti, srečati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nènajávljen -a -o (ȅȃ) nenapovedan: priti na obisk ~
nènajávljenost -i ž, pojm. (ȅȃ) nenapovedanost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nènapovédan -a -o (ȅẹ̑) ~ obisk; priti ~
nènapovédanost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nèopáženo nač. prisl. (ȅȃ) ~ priti, zbežati

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nèpoklícan -a -o (ȅȋ) za kaj čutiti se ~ega ~ presojanje; poud.: ~ gost |nepovabljen, nezaželen|; priti v ~e roke |neprave, neprimerne|
nèpoklícanost -i ž, pojm. (ȅȋ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nèpovábljen -a -o (ȅá) priti kam ~
nèpovábljeni -a -o (ȅá) poud. ~ gost |nezaželeni|
nèpovábljenost -i ž, pojm. (ȅá)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nèskládje -a s, pojm. (ȅȃ) čutiti ~ med vsebino in obliko dela; idejna ~a; priti v ~ s predpisi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nètóčno nač. prisl. -ej(š)e (ȅọ́; ȅọ́) ~ priti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nèvábljen -a -o (ȅá) priti ~ na gostijo
nèvábljenost -i ž, pojm. (ȅá)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nèzaželèn -êna -o; bolj ~ (ȅȅ ȅé ȅé) ~ gost; omilj. imeti ~e lastnosti |slabe|; neobč. priti v ~e roke neprimerne, neprave
nèzaželênost -i ž, pojm. (ȅé)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nèželèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) priti ~ na obisk
nèželênost -i ž, pojm. (ȅé)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

níkdar tudi nikdàr nik. čas. prisl. zaim. (ȋ; ȁ) ~ ni manjkal pri pouku; ~ več ne priti h komu; poud.: ~ in nikoli |prav nikoli|; ~ nikjer ni nogavic |prav nikjer|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

obênem čas. prisl. (é) priti kam skoraj ~; zapreti vrata in ugasniti luč, vse ~; Ukvarja se z računalništvom, ~ pa je vrhunski glasbenik

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

objèm -éma m (ȅ ẹ́) ~ ob slovesu; poud. planiti si v ~ |burno se objeti|; privzdig.: živeti v ~u gozdov v gozdovih; priti v ~ smrti umreti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

oblást -í in oblást -i ž, prva oblika dalje -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí pojm. (ȃ ȋ; ȃ) ~ skupine v podjetju; priti na ~; imeti v ~i gospodarstvo; biti pod ~jo Velike Britanije; publ. Voznik je izgubil ~ nad krmilom |ni mogel več usmerjati vozila|; števn. izvršilna ~ |organ oblasti|; ukrepi šolskih ~i; poud. ~ je kritizirala akcijo |oblastna ustanova|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

odvéza -e ž, pojm. (ẹ̑) ~ vrvi; poud. priti h komu po ~o |po odpuščanje, oproščenje|; ver. dobiti ~o; zgod. zemljiška ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

okóli2 nepravi predl. z rod. (ọ̑)
1. sedeti ~ mize; ~ hiše je ograja; publ.: Razprava se vrti ~ istega vprašanja |razpravljajo samo o njem|; zapleti ~ gradnje cest ob gradnji; poud.: sukati se ~ koga |posvečati mu veliko pozornost|; dati komu eno ~ ušes |udariti ga|; letati ~ zdravnikov |pogosto iskati njihovo pomoč|
2. Cesta zavije ~ hriba; smehljaj ~ ust; biti doma nekje ~ Bleda |v okolici|
3. priti ~ desetih; temperatura ~ nič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

okróg3 nepravi predl. z rod. (ọ̑)
1. zbrati se ~ mize; neknj. pog. povpraševati ~ sosedov pri (vseh) sosedih; publ. hrup ~ previsokih plač zaradi; poud.: ~ in ~ obzidja so bili sovražniki |povsod okrog|; Pogovor se suka ~ počitnic |o počitnicah|; sliniti se ~ predpostavljenih |prilizovati se jim|
2. zaviti ~ bloka na desno; biti komu tesno ~ srca
3. priti ~ enajstih, enajste (ure)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ónstran1 kaz. mestov. prostor. prisl. (ọ̑) Na tem bregu živi eno, ~ drugo pleme; prepozno priti ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ósem2 ôsmih [sə] glav. štev. (ọ́ ó) plačati v ~ih dneh; fant ~ih let; ~ metrov; ~ tisoč; zmagati z ~imi točkami razlike; skupina B ~ ‹B 8›
ósem ôsmih m, ž, s mn., člov. (ọ́ ó) Tekmovali so trije proti ~im; nečlov. priti ob ~ih zvečer |ob 20. uri; ob 20h; ob 20.00|; Poslali so vabila. Od ~ih so prišla pravočasno samo tri

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ôsmi -a -o vrstil. štev. (ó) ~ maj ‹8.›; (dne) ~ega oktobra; klicati po ~i uri |po 8. uri; po 8h; po 8.00; po 20. uri; po 20h; po 20.00|; ~ del celote osmina; poud. naložiti si ~ križ |biti star osemdeset let|
ôsmi -ega m (ó) praznik 15. ~ega ‹8.› |15. avgusta|
ôsma -e ž, rod. mn. -ih (ó) priti pred ~o |pred 8. uro; pred 20. uro|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pálica -e ž (á) tepsti s ~o; hokejska ~; skok ob ~i; zlato v ~ah; poud. priti na beraško ~o |popolnoma obubožati|; ~ ima dva konca |sovražno dejanje lahko škodi tudi tistemu, ki tako dejanje stori|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pámet -i ž, pojm. (á) človeška ~; poud.: priti k ~i |spametovati se|; presojati, ravnati po ~i |premišljeno, razsodno|; ~ je boljša kot žamet |Boljše je biti pameten kot bogat|
na pámet nač. prisl. zv. (á) računati ~ ~ |brez pripomočkov|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pekèl -klà tudi pèkel -kla [pəkəu̯] m (ə̏ ȁ; ə̀) ver. priti v ~; pojm., poud. Njihovo življenje se je spremenilo v ~ |v veliko trpljenje, bolečino|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pêti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega januarja ‹5.›; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 5. uri; ob 5h; ob 5.00; ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|; ~ del celote petina; zgod. ~a kolona; poud. biti za ~o kolo |nepotreben, odveč|
pêti -ega m, člov. (é) Na tekmovanju se je spoprijel s ~im; nečlov. roditi se 11. ~ega ‹5.› |11. maja|
pêta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Od desetih so izbrali ~o; nečlov. pripeljati se ob ~i |ob 5. uri; ob 17. uri|; avt. žarg. prestaviti v ~o v peto prestavo
v pêto zapored. prisl. zv. (é) Tudi ~ ~ jim ni uspelo zmagati petič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

plán2 -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ȃ ȋ) neobč.: priti iz gozda na ~ na planjavo; morska ~ gladina, površina; poud. stopiti na ~ |na prosto, ven|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

plánja -e ž (á; ȃ) neobč. priti z melišča na ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

po [poudarjeno pò] predl.
I. z mest.
1. prostorski poti ali razmeščenosti hoditi ~ pravi poti; potovati ~ svetu; padati ~ pobočju; premetavati se ~ postelji; iskati ~ slovarju; posedati ~ krčmah; pege ~ obrazu; polemike ~ časopisih; tolči se ~ glavi
2. časovni ~ torku pride sreda; Pridite spet ~ 13. juniju; vrniti se ~ polnoči; ~ maturi oditi na univerzo; ~ dežju je posijalo sonce; Bilo je ~ žetvi; ●pred in ~ vojni pred vojno in po njej; Lesce so ~ Radovljici za Radovljico
3. vezljivostni vreči se ~ materi biti ji podoben; planiti ~ sovražniku; seči ~ knjigi; povprašati ~ zdravniku; hrepeneti ~ domovini; potreba ~ jedi; pohlepen ~ denarju; zavzetje Carigrada ~ Turkih → od Turkov
4. vzročnostni zgoditi se ~ krivdi, zaslugi koga; storiti kaj ~ neumnosti; povezani ~ skupnem trpljenju → s skupnim trpljenjem; priti ~ jesti in piti → po jed in pijačo; sloveti ~ lepoti
5. lastnostni hoditi ~ prstih; ~ pravici razsoditi; zdravilo jemati ~ kapljicah; plačevati ~ kosu; prodajati ~ nizki ceni; dišati ~ jabolkih; sporočiti ~ kurirju; dober ~ srcu; ~ njegovem (mnenju) je to napaka
6. izvorni imeti oči ~ materi; pokojnina ~ možu
7. povedkovniški Ni mu bila ~ duši |Ni mu bila všeč|; biti čisto ~ očetu |tak kot oče|; Bila je ~ porodu
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. pó..
1. vzročnostni iti ~ zdravnika; seči v žep ~ denar; Poslali ste póme, zastar. ~ mé
2. lastnostni govoriti ~ slovensko; narediti ~ svoje
III. ob izpuščenem vezavnem sam.
a) z im., lastnostni V klopeh sedijo ~ trije učenci; s pretvorbo v rod. V sobi nas je spalo ~ deset dijakov; ~ meter visoki zameti; korakati ~ trije in trije; vstopati ~ eden posamezno
b) s tož., lastnostni ~ ves teden ga ni domov; inštruirati vsakega ~ eno uro

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pogrébščina -e ž (ẹ̑) priti na ~o; poud. držati se kot na ~i |žalostno|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pôl2 [-u̯] mer. prisl. (ȏ)
1. ~ kilograma, litra; ~ klobase, štruce; priti v ~ ure; ~ leta; poud.: To ni vredno ~ toliko, kot si plačal |je vredno dosti manj|; biti možak in ~ |zelo dober, pošten; postaven|; ostati na ~ poti |ne biti izveden v celoti|
2. preganiti polo na ~; deliti si kaj na ~; poud. iti na ~ |razklati se, razpasti|; (za) ~ manjši, večji

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pôldne -dnéva [u̯d] s, v prislovni rabi: rod. ed. pôldne, or. ed. tudi pôldnem (ȏ ẹ̑) do ~ ležati; pred ~om oditi; zvoniti ~; priti do ~, proti ~u; neobč. Sonce se vzpenja v ~ v zenit

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

polómljen -a -o; bolj ~ (ọ́) ~ stol; poud.: priti z izleta ves ~ |zelo utrujen|; govoriti v ~i angleščini |slabi, nepravilni|
polómljenost -i ž, pojm. (ọ́)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pót3 -í ž -i -- -i -jó/-jo; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ọ́ ȋ)
1. ~ do morja; iti čez ~; stopiti s ~i; stati na ~i, ob ~i; prevoz po zračni ~i; biti zadovoljen s ~jo; srečati se na pol ~i; gozdna ~; trgovske ~i; fiz. razmerje med časom in dolžino ~i
2. ~ od ideje do uresničitve česa; ~ v samostojnost; poud. najti ~ iz zadrege |rešiti se|; publ. odpreti ~ naprednim idejam; poud. njegova umetniška ~ |delovanje, udejstvovanje|
3. pojm. med ~jo prepevati; biti na ~i; poud. ~ se jim vleče |se jim zdi dolga|; Srečno ~; iti na božjo ~; navidezna ~ sonca; poud. življenjska ~ |življenje|
4. publ. rešiti spor po diplomatski ~i; publ. po kakšni ~i začeti kako; star. to ~ uspeti tokrat; star. priti drugo ~ drugič, drugikrat; poud.: vzeti ~ pod noge |začeti hoditi|; Vse gre rakovo ~ |propada|; privzdig. dokončati svojo življenjsko ~ umreti; prim. napoti, spoti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pozív -a m (ȋ) priti na ~; ~ na nabor; telefonski ~; dekle na ~ |prostitutka|; neobč. ~ na pomoč, v sili klic; pojm. ~ k sodelovanju; ~ na sodišče

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pôzno čas. prisl. -êj(š)e (ó; ȇ) ~ priti; oditi ~ popoldne; ~ v noč; pripeljati se uro pozneje; Tak ni bil ne prej ne pozneje; oddati nalogo najpozneje v enem letu

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prázen -zna -o; bolj ~ (á) ~ kozarec; poud.: ~ hotel |nezaseden|; ~ izgovor |neizrazit|; imeti ~ žep |biti brez denarja|; nevtr. ~a miza; poud. ~a uglajenost |nepristna, navidezna|; ~o upanje; Avtobus je odpeljal skoraj ~; knj. pog. Noče priti ~ na obisk brez darila
prázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množica
prázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari|
prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~ega
v prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka|
práznost -i ž, pojm. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

práznik1 -a m (á) čestitati k ~u, za ~, ob ~u; priti na ~; za ~e oditi kam; ob ~ih se obiskovati; božični ~i; državni, kulturni ~; ~ dela |1. maj|; poud. Izid knjige je bil zanj velik ~ |veliko zadovoljstvo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prêj prisl. (ȇ)
1. čas. Danes je prišel ~ domov; Pridi malo ~; priti na cilj ~ kot drugi; ~ premisli, preden se odločiš; knj. pog. ~ se je pisala Dolinar pred poroko
2. mer. Verjela je ~ prijateljem kot domačim; ~ bi se dal zapreti, kakor da bi koga izdal; poud. biti vse ~ kot prijazen |biti neprijazen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prekmálu čas. prisl. (ȃ) ~ priti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prezanìč2 nač. prisl. (ȉ) poud. Ne more priti, ~ se počuti |preslabo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pri.. [poudarjeno prí] predp.; varianta pr.. v besedi priti2; varianti prí..1 (na prímer), prí..2 (prímem) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'dospevanje' prijáhati, prijokáti, pripéti, pristáti, pristopíti, prisésti
2. 'pritrditev' prilépiti, pripéti, prisesáti se, prišíti, privezáti
3. 'dodajanje' prilíti, primešáti, priračúnati prištéti, prizídati
4. 'uspešnost' pričákati, pridobíti, priklicáti, priučíti
5. 'delnost' prikrívati, pripírati, pripréti, prirézati
6. 'začetnosti' prislúhniti, prižgáti
7. 'spremljava' prigrizováti, pripévati
8. 'naključnost' prígoditi se, pripetíti se
II. izpredložna imenska priklét, prikólica, pritlíčje, prizémlje, pribóčen, pribréžen, prisében, prizémen
III. izpodstavna pričakovánje, prihòd, priklíc, pripetljáj, pripèv, pripòr, prisébnost, prislúh, pristánek, pristòp

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

prí..2 varianta predp. pri.. po umiku naglasa (í) |zraven, poleg| príti, prímem, prílika, pokr. príklet, Prílipe, Prímostek

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

primícija -e ž (í) ver. nova maša: imeti ~o; priti na ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pritajêno nač. prisl. (é) ~ govoriti; ~ priti kam

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

proti [poudarjeno próti] predl. z daj., nasprotnostni par je od
1. smerni prostorski iti ~ domu; cesta ~ Postojni; sedeti s hrbtom ~ vratom; meja ~ Hrvaški s Hrvaško
2. časovni priti ~ večeru; Vrnil se je ~ jeseni
3. vezljivostni glasovati ~ predlogu; cepiti ~ davici; odporen ~ okužbi; pozoren ●~ starejšim do starejših; imeti kaj ~ meni
4. vzročnostni ~ pričakovanju v nasprotju s pričakovanjem; neobč. vrniti ~ nagradi za nagrado; vstop ~ vabilu z vabilom; ~ svoji volji
5. lastnostni fotografirati ~ svetlobi; obrniti jadro ~ vetru; Proizvodnja se je ~ lanski povečala v primerjavi z; Moje skrbi so majhne ~ tvojim nasproti
6. povedkovniški Dela gredo ~ koncu; poud. Z njim gre ~ koncu |umira|
próti -- m (ọ̑) poud. Dovolj mi je teh tvojih večnih ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

protislôvje -a s (ȏ) priti v ~ s čim; ~a sodobne družbe; ~ med željami in potrebami

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ráj -a in ràj rája m z -em (ȃ; ȁ á) ver. po smrti priti v ~; poud. obljubljati komu ~ |srečo, ugodje, udobje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ravnotéžje -a s, pojm. (ẹ̑) izgubiti, loviti, obdržati ~; priti iz ~a; biti v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

razpráva -e ž, pojm. (ȃ) ~ o načrtu; publ. poseči v ~o; števn. objaviti ~o; pravn. priti na ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

razvihárjen -a -o; bolj ~ (ȃ) poud.: ~o morje |razgibano, valovito|; priti domov ves ~ |razvnet, vznemirjen|
razvihárjenost -i ž, pojm. (ȃ) poud.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sámoumévno2 povdk. (ȃẹ́) ~ je, da niso mogli priti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

samozváno nač. prisl. (á) ~ priti na oblast

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sédem2 sêdmih [də] glav. štev. (ẹ́ é) imeti ~ otrok; eno od ~ih čudes sveta; izobr. ~ modrih |grški misleci in državniki pred Sokratom|; poud. prebiti ~ suhih let |obdobje revščine, pomanjkanja|; Čez ~ let vse prav pride |Vsaka stvar se da kdaj s pridom uporabiti|
sédem sêdmih [də] m, ž, s mn., člov. (ẹ́ é) Branila sta se sama proti ~im; nečlov. priti ob ~ih zvečer |ob 19. uri; ob 19h; ob 19.00|; Prodali so precej telet, doma so jih obdržali ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sedemnájst2 -ih [də] glav. štev. (á) biti star ~ let
sedemnájst -ih [də] m, ž, s mn., člov. (á) ~im so dali odpoved; nečlov. priti ob ~ih |ob 17. uri; ob 17h; ob 17.00|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sedmína -e ž (í) ~ dohodka; nardp. povabiti, priti na ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sekúnda -e ž (ȗ) preteči 100 m v desetih ~ah; biti za desetinko ~e počasnejši; trideset sekund (časa) za premislek; poud. priti do ~e točno |zelo|; glasb. |interval|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

situácija -e ž (á) položaj: priti v težko ~o; gospodarska, politična ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skozi [poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz..
1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt
2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja
3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim
4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo
5. vzročnostni: postati znan ●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram
6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami
7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skrbníštvo -a s, pojm. (ȋ) sprejeti ~ nad sosedovimi otroki; priti pod ~; biti pod ~om

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

skrívoma nač. prisl. (ȋ) ~ priti skrivaj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

slávje -a s (á; ȃ) priti na ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

slêj in slèj čas. prisl. (ȇ; ȅ) zastar. pozneje: Priti bi moral do polnoči, ne ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

slovó -ésa s, pojm. (ọ̑ ẹ́; ọ̑ ẹ̑) ~ od domačih; dati roko v ~; molk ob ~esu, pri ~esu; poud.: ~ od mladosti |prenehanje, konec mladosti|; dati ~ kajenju |odvaditi se kajenja|; spregovoriti v zadnje ~ |ob pogrebu|; star.: vzeti ~ od koga posloviti se; dati roko k ~esu v slovo, za slovo; knj. pog. priti po ~ se poslovit

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sobóta -e ž (ọ́) priti v ~o; ob ~ah ne dela; noč na ~o; ver. velika ~ |velikonočna sobota|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sódra -e ž, snov. (ọ́; ọ̑) ploha s ~o; priti na gorski vrh v ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

somrák -a tudi sómrak -a m, pojm. (ȃ; ọ́; ọ̑) neobč. polmrak: priti v ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

spotèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~ konj; ~ priti domov
spotênost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

spoznánje -a s, pojm. (ȃ) ~ resnice; poud. za ~ popustiti |nekoliko|; števn. priti do življenjskih spoznanj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

spreglèd -éda m, pojm. (ȅ ẹ́) ~ tiskarskih napak; poud. priti na ~ |s prihodom na določeno mesto postati za koga viden, opazen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sréda -e ž (ẹ̑; v pomenu 'sredina' daj., mest. ed. v predl. zv. ẹ́)
1. priti do ~e mostu; povest iz ~e stoletja; ustaviti se na ~i klanca; prerezati sadež po ~i; skupina otrok z učiteljem v ~i; publ.: Izvolili so koga iz svoje ~e koga izmed sebe; kaj je po ~i, da ni prišel kaj se je zgodilo; Rad je v naši ~i med nami; dobro se počutiti v tej ~i v tem okolju
2. odpotovati v ~o; v ~o opoldne; prihajati ob ~ah

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sredína -e ž (í) priti do ~e mostu; starša z otrokom v ~i; vaška ●~ vaško okolje; polit. predstavniki ~e |skupine v parlamentu med levico in desnico|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sršénji -a -e (ẹ̑) ~ pik; poud. priti v ~e gnezdo |med nezadovoljne, razdražene ljudi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

stečáj -a m s -em pojm. (ȃ) priti v ~; biti v ~u; števn., pravn. napovedovati ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

stíska -e ž, pojm. (ȋ) priti v ~o; živeti v ~i; stanovanjska ~; ~ za prenočišča, s prenočišči

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

stôlčen -a -o [u̯č]; bolj ~ (ȏ) ~i orehi; poud. priti domov ves ~ |pretepen|
stôlčenost -i [u̯č] ž, pojm. (ȏ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

stópŕvič zapored. prisl. (ọ̑ȓ) ~ priti v banko; poud. ~ pripovedovati isto zgodbo |ponovno, po številnih ponovitvah|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svét1 -á m -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv (ẹ̑ ȃ)
1. pot okoli ~a; politična delitev ~a
2. obstoj ~ov v vesolju
3. iti v ~; prizadevati si za mir na ~u; hoditi po ~u; dogajanje v ~u; publ.: novi ~ Amerika; tretji ~ |države z nizkim narodnim dohodkom|
4. močviren, suh ~; imeti veliko ~a
5. živalski ~; ~ ptičev; ~ glasbe; poud.: predstaviti kaj ~u |ljudem, javnosti|; priti med ~ |v javnost, v družbo|; biti jezen na ves ~ |vse ljudi|; mladi ~ |mladina|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

svój svôja -e povr. svoj. zaim. (ọ́ ó ó) zamenjuje os. svoj. zaim., če bi se ti nanašali na osebek istega stavka
1. ~e otroke imamo (imate, imajo) najraje
2. obdelovati ~ vinograd; Jaz imam ~e skrbi, ti ~e, sploh vsak ~e
3. Tudi tile čakajo na ~ vlak že več kot pol ure
4. Vse zahteva ~ čas |določen|; Bil je najboljši pesnik ~ dobe |dobe, v kateri je živel|; Dajte to na ~e mesto |pravo, ustrezno|; imeti ~ način govorjenja |individualen|; knj. pog. Sod drži ~ih 12 hektolitrov kakih; Za ~o osebo to lahko obljubim zase; biti sam ~ gospodar |ne ob kom drugem|
svôje -ega s, pojm. (ó) izmisliti si kaj ~ega; delati po ~e; knj. pog., poud.: dobiti ~ |biti zavrnjen, kaznovan|; odsedeti ~ |biti v zaporu|; dati kaj iz ~ega |plačati namesto drugega|; iti na ~ |osamosvojiti se|; delati ob ~em |ob svoji hrani|
svôji -ih m mn., člov. (ó) priti med ~e |med svojce, sorodnike|; ~ k ~im |Vsak naj podpira tiste, h katerim se prišteva|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

šêsti -a -o vrstil. štev. (é) ~ dan v tednu; ~ega junija ‹6.›; ~ del celote šestina; sedeti v ~i vrsti; priti ob ~i uri |ob 6. uri; ob 6h; ob 6.00; ob 18. uri; ob 18h; ob 18.00|; potres ~e stopnje; publ. ~a celina |Avstralija|; jezikosl. ~ sklon |orodnik|
šêsti -ega m, člov. (é) Šele ~emu je uspelo; nečlov. končati do 21. ~ega ‹6.› |do 21. junija|
šêsta -e ž, člov., rod. mn. -ih (é) Izbrali so ~o od desetih; nečlov. hoditi v ~o |v šesti razred nekdanje osemletne gimnazije|; prihajati pred ~o |pred 6. uro; pred 18. uro|
v šêsto zapored. prisl. zv. (é) ~ ~ je le naredil vozniški izpit šestič

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tekóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ promet; biti sposoben ~ega branja
tekóči -a -e (ọ́) ~ račun; ~a hrana; publ. ~e zlato nafta
tekóče -ega s, snov. (ọ́) použiti kaj ~ega
na tekóče smer. prostor. prisl. zv. (ọ́) priti z delom ~ ~
na tekóčem mestov. prostor. prisl. zv. (ọ́) biti z dogodki ~ ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

telefón -a m (ọ̑) izdelovati ~e; napeljati ~ v hišo; prenosni ~; pogovarjati se po ~u; prakt.sp.: priti na ~ k telefonu; Pridi, ~ imaš telefonski poziv

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tího1 nač. prisl. tíšje in tíše (í; í; í) ~ brati; ~ jokati; ~ priti; glasb. |piano|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tjàle kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) poud. |tja|: Poglej, stopi ~; Šel je ~ gor; priti ~ okoli novega leta |nekako|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tóčno1 nač. prisl. -ej(š)e (ọ́; ọ́) priti ~; ~ ob desetih; ~ razmejiti kaj natančno; Lani, ali točneje, v septembru, je diplomiral

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tód kaz. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) bližnjosti ~, po tejle poti je šel; ~ okrog se potikajo psi brez gospodarjev; Povsod ~ raste žafran; °~ in tam tu in tam; star. Pot vodi ~; priti do ~; iti °dotod do tod, °odtod od tod
do tód kaz. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑)
1. smer. prostor. ~ ~ bo že sam prišel
2. čas. ~ ~ mi je vse jasno
od tód kaz. prostor. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ do mesta je dvajset kilometrov; ne biti ~ ~ |iz teh krajev|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

tvégati -am dvovid., nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; tvéganje (ẹ́ ẹ̑; ẹ̑) kaj ~ premoženje; publ. ~ napoved; Ni tvegal priti; Nikoli ne ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

udár -a tudi udàr -ára m (ȃ; ȁ á) državni ~; zračni ~; ~ mraza; ~i sekire udarci; poud. ~ usode |kar koga prizadene|; publ.: zahrbten ~ opozicije |nasprotovanje|; priti pod ~ zakona morati podrediti svoje delovanje zakonu; biti na ~u kritike biti kritično obravnavan

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

usópel usôpla -o in usôpel -pla -o [-u̯]; bolj ~ (ọ́ ó ó; ó) redk. zasopel: priti ves ~ do hiše
usôplost -i ž, pojm. (ó) redk. zasoplost

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

uznojèn -êna -o; bolj ~ (ȅ é é) ~o čelo; priti ves ~
uznojênost -i ž, pojm. (é)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

v3 [poudarjeno ú] predl., nepravilen je izgovor [və]; nasprotnostni par je iz
I. z mest.
1. mestovni prostorski stanovati ~ bloku; nastop ~ Celju; bolečina ~ prsih; delati ~ turizmu; skrčiti noge ~ kolenih; širok ~ pasu; stati ~ vodi; ostati ~ postelji; poud. kopati se ~ denarju |imeti dosti denarja|
2. časovni ~ četrtek; ~ prihodnjem letu; ~ davnih časih; ~ času kuge; ~ košnji otave med košnjo; sprehajati se ~ dežju; končati ~ roku; ●~ nedeljah ob nedeljah
3. povedkovniški biti ~ stiski; knj. pog. ~ redu dobro, prav; ostati ~ dvomih; poud. biti si ~ laseh |v sporu|; biti si ~ sorodu; ~ meni imaš prijatelja
4. vzročnostni ~ jezi si puliti lase; uboj ~ samoobrambi
5. lastnostni iti ~ parih; pomagati ~ denarju; poud. ravnati s kom ~ rokavicah |obzirno, previdno|; živeti ~ miru; umirjen ~ vedenju; podoben ~ hoji; ~ tretje gre rado; knj. pog. ~ redu človek dober, pošten
II. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. vá..
1. smerni prostorski priti ~ hišo; stopiti ~ dvigalo; metati ~ jamo, zrak; zaviti ~ desno; sesti ~ šolsko klop; poglobiti se vase; vpreči ~ jarem
2. mestovni prostorski rdeč ~ obraz; ranjen ~ ramo
3. časovni vrniti se ~ soboto; ~ prihodnje se poboljšaj
4. vezljivostni zaljubiti se ~ sošolko; Zaupam vanjo; verovati ~ Boga
5. povedkovniški spremeniti se ~ žabo; spraviti ~ red; To spada ~ redno delo; Pomlad prehaja ~ poletje; poud. lesti ~ dolgove |zadolževati se|; spustiti se ~ boj; razcepiti se ~ dva dela
6. vzročnostni dati ~ najem; povedati ~ opravičilo; vabiti ~ goste; obleka za ~ cerkev; strašilo za ~ proso
7. lastnostni zavpiti ~ en glas; igrati ~ troje; živeti ~ dvoje; zavit ~ brisačo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

večér -a m (ẹ̑) do ~a se vrniti; priti proti ~u, na ~, redk. na véčer; biti ob ~ih doma; poud. delati od (ranega) jutra do (poznega) ~a |ves dan|; literarni ~; ver. sveti ~; žarg. ~i v operi |večerne predstave|; poud. ~ življenja |starost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

véder vêdra -o in véder -dra -o tudi véder -dra -ó; vêdrejši -a -e in védrejši -a -e (ẹ́ é é; ẹ́; ẹ́ ẹ́ ọ̑; é; ẹ́) ~ človek; Nebo je ~o
v vêdrem in v védrem čas. prisl. zv. (é/ȇ; ẹ̑) ~ ~ priti do vasi
vêdrost -i in védrost -i tudi vedróst -i ž, pojm. (é; ẹ́; ọ̑)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vêja -e ž (ȇ) debela hrastova ~; dve ~i živca; sorodniki po materini ~i; industrijske ~e gospodarstva; poud.: priti na zeleno ~o |opomoči si|; žagati si ~o, na kateri sediš |ogrožati si položaj|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vèn [vən] smer. prostor. prisl. (ə̏)
1. gledati ~; hoditi ~ in noter; daleč ~; iti ~ na zrak; ~, je ukazal; poud. Pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ~ |Nič ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; olepš. Po dveh letih je prišel ~ |iz zapora|; knj. pog.: Dela ima toliko, da se ~ ne vidi |zelo veliko|; priti ~ (iz vaje) |odvaditi se določenega dela, spretnosti|
2. hoditi ~ z družino, s prijatelji; knj. pog. Večkrat potuje ~ |iz države|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

více víc ž mn. (í ȋ; ȋ) ver. priti v ~; pojm., poud. ne najti nebes na zemlji, ampak le ~ |trpljenje|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

víd -a m, pojm. (ȋ) imeti dober ~; jezikosl. glagolski ~; star. do ~a, za ~a priti do dneva, do svita

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

voják -a m, člov. (á) potrditi koga za ~a; priti, vrniti se od ~ov; vpoklicati k ~om; biti pri ~ih
vojákinja -e ž, člov. (á)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vplív -a m, pojm. (ȋ) preprečiti ~ okolja; imeti ~ na koga; priti pod ~ koga, česa; biti pod ~om koga, česa; voziti pod ~om alkohola

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vŕh1 -a tudi vŕh -á m, druga oblika dalje -u -- -u -om; -ôva -ôv; -ôvi -ôv; tož. mn. -é, mest. dv. in mn. tudi -éh, or. mn. tudi -mí (ȓ; ȓ ȃ)
1. priti na ~ (gore); odžagati ~ (drevesa); doseči ~ ustvarjanja; publ.: uvrstiti se na ~ na najboljše mesto; državni ~ najvišji organ; geom. ~ stožca
2. naliti kozarec do ~a |do roba|; splavati na ~ |na površje|; speljati napeljavo po ~u |po površini|; publ. odločati z ~a z najvišjega mesta; poud.: do ~a glave imeti koga |imeti koga za nadlego|; Hiša je pogorela od ~a do tal |popolnoma|; stanovanje na ~u |v najvišjem nadstropju, na podstrešju|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vŕsta -e ž (ŕ) postaviti se v ~o; stati v ~i; razmik med ~ami; ~ potresnih sunkov; nemiri v študentskih ~ah; rastlinske ~e; jezikosl. besedilne, glagolske ~e; priti na ~o; biti na ~i; poud. v prvi ~i graditi šole |pred vsem drugim|
po vŕsti prisl. zv. (ŕ)
1. nač. klicati udeležence ~ ~
2. mer., poud. Vse ~ ~ je izmišljeno |popolnoma vse|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vsák -a -o cel. vrst. zaim. (ȃ) ~ človek; ~a vas; ~o mesto; ~a tretja srečka zadene; obiski ~ dan; avtobus na ~e pol ure; ~o sredo novo blago; na ~e toliko časa iti k zdravniku; ~a taka se zanima za modo; ~a barva, naj bo ta(ka) ali ta(ka), ji pristoji; poud.: Na ~ način je hotel priti do denarja |tako in drugače, vsekakor|; Za ~o ceno hoče dobiti to sliko |vsekakor|; ~a šola nekaj stane |ta ali ona|; neknj. pog. ~e sorte ljudje različni; v ~em pogledu zrel človek
vsák -ega m, člov. (ȃ) ~ je svoje sreče kovač; ~emu svoje; ~ od učencev je poročal o svoji nalogi; razbežati se ~ na svojo stran
vsáka -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȃ) ~ bi ga rada videla; prim. vsakdo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vsèpovsód cel. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ȅọ̑) poud.: ~ še leži sneg |povsod|; priti od ~ |od vseh strani|; hoditi ~ |po vseh poteh|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

z2 predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z rod., nasprotnostni par je na z mest. pasti z mize; poleteti z letališča; priti z Bleda; zaviti s poti; doma s Ptuja; odmev s Saale [z zale]

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

z3 predl., pred nezvenečim pisnim soglasnikom (tudi če se izgovarja zveneče) varianta s, nepravilen je izgovor [zə] z or., pred nj.. os. zaim. za 3. os. zastar. tudi ž
1. nasprotnostni par je brez: fantek z labodom, s piščalko; z otroki, s hčerjo; z orodjem, s strojem; s Siegfriedom [z zikfridom]; zastar. ž njim
2. vezljivostni pogovarjati se z gospodarjem, s šefom; družiti se z delavci, s poštenjaki; trgovci z igračami, s knjigami; soba z dvema posteljama, s televizorjem; deljivo z 8, s 3
3.
a) od: Z današnjim dnem veljajo nove cene
b) ko: Z nočjo so prišli strahovi, s starostjo pa bolezni; Smučati je začel z osmimi, s petimi leti
4. načinovni umiti se z mrzlo, s toplo vodo; delati z glavo, s pametjo; do imetja priti z goljufijo, s poštenjem
5. ležati z gripo |gripozen|; predavati s prehladom |prehlajen|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zádaj mestov. prostor. prisl. (á) sedeti ~; večje fante postaviti ~; bolj, čisto, daleč ~; Otroci se igrajo ~ na igrišču; Boj se tistega, ki spredaj liže, ~ praska |zahrbtnega, hinavskega človeka|; poud. streči komu spredaj in ~ |zelo|; prakt.sp.: V primerjavi z razvitimi smo daleč ~ zelo zaostajamo; Ta ura je kar naprej ~ zaostaja; približati se, priti od ~; videti begunca od ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zagáta -e ž (ȃ) poud. |težaven, neprijeten položaj|: priti v ~o; izhod iz ~e

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zasopíhan -a -o; bolj ~ (í) poud. |zasopel|: ~ nosač; priti na vrh ves ~
zasopíhanost -i ž, pojm. (í) poud. |zasoplost|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zgodovína -e ž, pojm. (í) literarna ~; ~ filma; ~ Slovencev; poud. priti v ~o |postati zgodovinsko pomemben|; števn., šol. žarg. ~ za osmi razred učbenik zgodovine

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zmagoslávno nač. prisl. -ej(š)e (á; á) ~ priti na oder

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zmagoválen -lna -o (ȃ) ~ pogled
zmagoválni -a -o (ȃ) ~ oder; publ. priti na ~e stopnice zmagati
zmagoválnost -i ž, pojm. (ȃ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zméraj čas. prisl. (ẹ̑) ~ se mu mudi; imeti ~ zadnjo besedo; Tu je ~ vlažno; poud.: ~ in povsod hoče biti zraven |ob vsaki priložnosti|; priti ~ ob istem času |vsakokrat|; ~ znova |pogosto|; °Še ~ je med najboljšimi Še je med najboljšimi; oditi, ostati za ~; °~ slabši čedalje; omilj. za ~ zaspati |umreti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

zvečér čas. prisl. (ẹ̑) priti domov šele ~; danes, jutri ~; ob desetih ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Število zadetkov: 329