privláčen -čna -o prid., privláčnejši (á ā) - 1. ki vzbuja pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: mlad, privlačen fant; ni lepa, ampak zelo privlačna; erotično, spolno privlačno dekle
// ki vzbuja pozitiven čustveni odnos: malo privlačna opravila; vojaška služba zanj ni privlačna - 2. ki vzbuja zanimanje: privlačna knjiga; roman s privlačno vsebino; barvne ilustracije delajo revijo privlačnejšo tudi za širši krog bralcev / publ. privlačne cene ugodne, primerne
// tekma je bila zelo privlačna zanimiva - 3. ki ugaja, je všeč: privlačen smehljaj; ima sive, privlačne oči / privlačna pokrajina / njena privlačna preprostost ga je presenečala
// ekspr. lepo oblikovan: tovarna je poskrbela tudi za privlačno embalažo; privlačno pohištvo
♦ fiz. privlačna sila sila, ki skuša manjšati razdaljo med dvema telesoma
privláčno prisl.: privlačno delovati na koga; privlačno se oblačiti; privlačno napisan roman
hitróst -i ž (ọ̑) - 1. v časovni enoti opravljena pot: hitrost enakomerno narašča; povečati, zmanjšati hitrost; zaradi prevelike hitrosti je zaneslo vozilo s ceste; maksimalna, povprečna hitrost; hitrost vetra, zvoka; hitrost širjenja elektromagnetnih valov; hitrost sto kilometrov na uro; merjenje hitrosti / nadzvočna, svetlobna hitrost; pristajalna hitrost letala
♦ astr. ubežna hitrost ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; teh. ekonomična ali ekonomska hitrost hitrost vozila, pri kateri sta poraba goriva in obraba gibljivih delov sorazmerno najmanjši; vrtilna hitrost - 2. žarg., avt. možnost za spremembo razmerja med številom vrtljajev gnane in gonilne gredi menjalnika pri motornem vozilu; prestava: avtomobil ima štiri hitrosti
// položaj zobnikov v menjalniku ob določenem razmerju vrtljajev gnane in gonilne gredi; prestava: menjati hitrost; voziti v tretji hitrosti, s tretjo hitrostjo
grácija -e ž (á) - 1. navadno s prilastkom skladnost, lahkotnost, zlasti v gibih, v drži: opazoval je gracijo njenih kretenj; stopa z nenavadno gracijo; v naslonjač je sedla s prirojeno gracijo / izraze sožalja je sprejemala z vzvišeno gracijo / v njej so združene moč, lepota in gracija ljubkost, milina
// ekspr. ljubko, privlačno dekle: plavolasa gracija - 2. v rimski mitologiji vsaka od treh boginj lepote, ljubkosti, miline
péster -tra -o prid., péstrejši (ẹ́) - 1. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen: spored je bil dovolj pester; pestro delo; idejno, oblikovno pester / pestro življenje / pestra druščina
// ki se po značilnostih zelo razlikujejo med seboj: ima pestre izkušnje; to so zelo pestra vprašanja / pestre barve - 2. star. ki je zelo različnih barv; pisan: pestra preproga; pestra krila metuljev
péstro prisl.: pestro oblečen
pestríti -ím nedov., pestrèn (ī í) knjiž. - 1. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljati: pestriti dogajanje, pripovedovanje; letošnjo sezono bodo pestrili tudi koncerti tujih ansamblov / pestriti jezik z domačimi reki, pregovori
- 2. povzročati, da je kaj zelo različnih barv: sončna svetloba je pestrila pokrajino; listje se pestri
pestríti se biti zelo različnih barv: cvetlice se pestrijo po travnikih; na trgu so se pestrile narodne noše / dan se pestri v zelenju
písan -a -o prid. (í) - 1. ki je zelo različnih barv: pisani cveti, listi; kamenčki so ustvarjali pisane like; pisani trakovi; pisana obleka, preproga; ptič s pisanim perjem; rdeče, živo pisan / pisan travnik; opazoval je pisano gnečo na trgu; rož je bilo toliko, da je bilo vse pisano / rada nosi pisano perilo perilo, navadno izrazitih, močnejših barv ali večbarvno
- 2. nav. ekspr. iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestavljen; pester: spored je bil zelo pisan; praznična številka časopisa je precej pisana; ima zelo pisano delo / pisana preteklost; pisano življenje / pisana druščina / pisane barve; pisane kombinacije česa
● ekspr. ima pisan, zlat, židan čas veliko prostega časa; ekspr. pretepel te bom, da boš ves pisan zelo te bom pretepel; star. pisana mati mačeha
♦ vrtn. pisana kopriva lončna rastlina s pisanimi, koprivi podobnimi listi, Coleus hybridus; pisana koruza enoletna okrasna rastlina z listi, ki imajo srebrne proge, Zea mays japonica; zool. pisana penica penica s pisanim perjem in močnim rjavkasto rumenim kljunom, Sylvia nisoria
písano prisl.: pisano prebarvati kaj; pisano vezeni prtički
● ekspr. pisano ga je pogledala jezno, srepo
privlačeváti -újem nedov. (á ȗ) - 1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: šele zdaj je spoznal, kako zelo ga dekle privlačuje / k nam ga je privlačeval moj oče k nam je prihajal zaradi očeta
// vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: gledališče ga je že v mladosti privlačevalo; življenje v mestu ga ni nikoli privlačevalo - 2. vzbujati pri kom zanimanje: pogovori o književnosti ga privlačujejo
- 3. fiz. delovati na drugo telo s privlačno silo: magnet privlačuje železo; telesa se medsebojno privlačujejo in odbijajo
● to privlačuje strelo v to pogostoma udari strela; ekspr. gore so ga vedno privlačevale rad je zahajal tja; nasprotja se privlačujejo
privlačujóč -a -e: privlačujoč pogled
privláčiti -im, tudi privlačíti in privláčiti -im nedov. (á ā; ī á) - 1. vzbujati pri kom željo, da se z njim zbliža, vzpostavi stike: dekle ga nenavadno privlači
// vzbujati pri kom pozitiven, naklonjen odnos: glasba ga že od nekdaj privlači; privlači jih starogrška umetnost - 2. vzbujati pri kom zanimanje: ta vprašanja že dolgo privlačijo strokovnjake / njegove pesmi privlačijo bralca z izredno izpovedno močjo / privlačiti pozornost vzbujati
- 3. fiz. delovati na drugo telo s privlačno silo: magnet privlači rudnino; raznoimenski električni naboji se privlačijo
● ekspr. ta gozdiček ga je vedno privlačil rad je zahajal tja; ekspr. njena obleka je privlačila vse poglede vsi so jo gledali
privláčnost -i ž (á) - 1. lastnost, značilnost privlačnega: vse je očarala s svojo privlačnostjo; osebna, spolna privlačnost / privlačnost njegovih besed je vplivala na odločitev
// s prilastkom kar privlači, vzbuja zanimanje: turistične privlačnosti; jezero je največja privlačnost kraja; slika je glavna privlačnost razstave - 2. fiz. lastnost telesa, da deluje na drugo telo s privlačno silo: medsebojna privlačnost teles; privlačnost električnih delcev / privlačnost Zemlje težnost Zemlje
ubéžen -žna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) knjiž. nanašajoč se na beg, pobeg: ubežni nameni / ubežni rovi v brlogu
// star. pobegel: ubežni vojak; ubežna skupina
♦ astr. ubežna hitrost hitrost, ki jo mora dobiti telo, da premaga privlačno silo nebesnega telesa; mat. ubežna ravnina s projekcijsko ravnino vzporedna ravnina skozi projekcijsko središče
míčnost -i ž (í) knjiž. privlačnost, ljubkost: njena mičnost je bila brez primere / edino to je še dajalo mičnost življenju
// kar je privlačno, ljubko: kako bi se le mogel upirati tolikim mičnostim
popestríti -ím dov., popéstril; popestrèn (ī í) iz zelo različnih elementov zanimivo, privlačno sestaviti: program so popestrili z ansamblom iz Afrike / popestriti izlet z vožnjo po jezeru / popestriti izbiro blaga / sobo so popestrili s pisanimi barvami poživili
privlák -a m (ȃ) fiz. pojav, da deluje telo na drugo telo s privlačno silo: privlak pri električnih nabojih; privlak in odboj