privolíti -vólim dov. privôli -íte; privôlil -íla, privôlit; privoljênje; (privôlit) (í/ȋ ọ́) v kaj ~ ~ pogajanja; publ. ~ v zahteve sprejeti jih; Privolil je, da ga operirajo
já1 -ja tudi já -- m (á; ȃ; á; ȃ) Njen ~ je bilo komaj slišati; knj. pog.: reči ~ pritrditi, privoliti; ne reči ne ~ ne ne ne povedati svoje odločitve
pristáti1 -stánem dov. -i -íte; -àl -ála, -àt; (-àt) (á ȃ) Ladja je pristala; ~ s padalom; publ. Skakalec je pristal na stodvajsetih metrih je skočil 120 m; publ. pristati na kaj ~ ~ ločitev → privoliti v; ~ ~ ponudbo → sprejeti jo
koncesíja -e ž (ȋ) dati, dobiti ~o za črpanje nafte |dovoljenje|; doseči precej koncesij |koristi, ugodnosti|; pojm. privoliti v ~o |v popuščanje, odstopanje|; ~ nasprotnemu stališču