abalienacíjski -a -o prid. (ȋ) redko alienacijski: abalienacijski proces v kapitalistični proizvodnji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
abstrákcija -e ž (á) knjiž. proces odmišljanja: biti zmožen abstrakcije;
znanstvena abstrakcija;
metoda abstrakcije // kar je abstraktno: osebe v romanu so gola abstrakcija; razložil je abstrakcijo na sliki / razstavlja svoje prve abstrakcije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
adhezíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na adhezijo: adhezivni proces / adhezivna mast mast za mazanje transmisijskih jermenov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
adjektivizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem beseda, ki ni pridevnik, pridobi pridevniške lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
alienácija -e ž (á) knjiž. proces, v katerem človek izgublja svoje bistvo, odtujevanje: proučevati alienacijo;
alienacija posameznika od družbe / alienacija proizvoda človekovega dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
amonifikácija -e ž (á) biol. razkroj organskih dušičnih snovi v amoniak: proces amonifikacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
asociatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asociacijo: asociativni proces;
asociativno doživljanje;
asociativno povezovanje dogodkov;
uporabiti asociativno pripovedovanje / vsa njegova metaforika temelji na novih asociativnih zvezah / asociativno združevanje ljudi
♦ mat. vsota je asociativna neodvisna od zaporedja seštevanj; psih. asociativna psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga z asociacijamiasociatívno prisl.: asociativno se spomniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
atrófičen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na atrofijo; upadel, usahel: atrofična koža;
atrofično mišičje / atrofični proces / atrofična volja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
avtonomizácija -e ž (á) uvajanje, uvedba avtonomije: proces avtonomizacije / težnja po avtonomizaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
bachelor -ja cit. [bêčler in bêčeler] m (ȇ) prva univerzitetna (bolonjska) stopnja: Bolonjski proces uvaja študijsko strukturo s tremi stopnjami: tri- ali štiriletni bachelor, eno- in dvoletni master ter triletni doktorski študij E ← agl. bachelor, prvotno 'samski moški, mladenič', ← stfrc. bacheler 'mladenič, vitez' ← srlat. *baccalāris
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
besedotvóren -rna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na besedotvorje: besedotvorni proces / besedotvorno obrazilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
blížnjevzhódni -a -o prid. (ȋ-ọ̑) ki je v zvezi z Bližnjim vzhodom: bližnjevzhodni mirovni proces; bližnjevzhodna država; bližnjevzhodna kriza; Bližnjevzhodna politika se je iz sveta preselila na ulice ameriških mest in dokončno postala tema predvolilne kampanje E po zemljepisnem imenu Bližnji vzhod
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
bolézenski -a -o [zən] prid. (ẹ̑) nanašajoč se na bolezen: bolezenski napad, proces;
bolezenski znaki;
bolezensko stanje se boljša / bolezenski mikrobi, klice / bolezenski strah pred ljudmi; bolezensko povečanje žleze / bolezenski dopustbolézensko prisl.: biti bolezensko nagnjen k uživanju alkoholnih pijač; bolezensko prizadet organ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
brázda -e ž (á) - 1. pri oranju nastali jarek ali obrnjena zemlja: izorati, obrniti, zastaviti brazdo; rezati brazde; saditi krompir pod brazdo; črne, globoke brazde / vleči brazdo; nar. vola sta počivala med brazdo med oranjem brazde; pren. proces socialistične preobrazbe naše vasi je zaoral najgloblje brazde
- 2. brazdi podobna zareza: vrezovati brazde v les; z brazdami preprežen obraz; brazda na dlani črta
♦ bot. brazda vrhnji del pestiča; elektr. brazda na gramofonski plošči sled mehanskega zapisa zvoka; navt. (vodna) brazda sled za ladjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
brazgotínjenje -a s (ȋ) med. proces nastanka brazgotine: Da bi bil proces brazgotinjenja čim ugodnejši in krajši, je treba brazgotino vsakodnevno deset do dvajset minut masirati E (↑)brazgotíniti se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
centralizacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od centralizacija: centralizacijski proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
círculus vitiósus círculusa vitiósusa [cirkulus viciozus] m (ȋ-ọ̑) knjiž. proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke, začarani krog: izmotati se iz circulusa vitiosusa;
brezupen circulus vitiosus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
cirkulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na cirkulacijo: cirkulacijski proces;
cirkulacijske motnje
♦ strojn. cirkulacijsko mazanje mazanje, pri katerem kroži olje iz zbiralnika v ležaj in nazaj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
civilizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na civilizacijo: nagel civilizacijski proces;
civilizacijske oblike življenja;
biti na nizki civilizacijski stopnji / zobna gniloba je civilizacijska bolezen; civilizacijske dobrinecivilizacíjsko prisl.: razvijati se civilizacijsko in tehnično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
CT1 -- in -ja [cẹté -êja] m (ẹ̑ ȇ) krat. 1. rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniška tomografija: Pri CT glave prikažejo del, kjer bi utegnil potekati bolezenski proces 2. naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; računalniški tomograf: nakup CT-ja; Zdajšnji CT ni samo tehnološko zastarel, zaradi pogostih okvar je tudi nezanesljiv 3. rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; računalniški tomogram: Poleg običajne slike skeleta bi si želeli še CT E ← agl. CT, kratica za c(omputer) t(ommography) 'računalniška tomografija'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
čaróvniški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na čarovnike ali čaranje: čarovniški obred / čarovniški proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
čústvo -a s (ȗ) navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem: obvladovati svoja čustva;
gojiti materinska, prijateljska, sovražna čustva;
obhajala so ga mešana čustva;
pesem ga je navdala s plemenitim čustvom;
verska čustva / ekspr., z oslabljenim pomenom: zajelo ga je čustvo groze; čustvo hvaležnosti, ljubezni / knjiž. novo čustvo ga je vsega napolnilo, prevzelo; rada se vdaja čustvom je zelo čustvena; recitirati s čustvom čustveno, doživeto
● ekspr. čustva so ga premagala ni mogel skriti ganjenosti; knjiž. razkril ji je svoja čustva ljubezen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
deagrarizácija -e ž (á) zmanjševanje vloge kmetijstva v doslej agrarnih krajih: proces deagrarizacije / deagrarizacija prebivalstva spreminjanje prebivalstva iz agrarnega v industrijsko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
debirokratizácija -e ž (á) odpravljanje birokratizma: debirokratizacija državnih organov;
debirokratizacija uprave;
proces debirokratizacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
decentralizácija -e ž (á) odprava centralizacije, centralizma: izvesti decentralizacijo;
decentralizacija upravljanja;
proces decentralizacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
decentralizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na decentralizacijo: decentralizacijski proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
dednína -e ž (í) biol. celota dednih informacij živega bitja v genih; genom: Odkril je številne načine kontrole in številne molekule, vpletene v proces popravljanja poškodovane dednine E (↑)déden
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
deetatizácija -e ž (á) odpravljanje, odprava etatizma: postopna deetatizacija;
proces deetatizacije / deetatizacija železnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
dekolonizácija -e ž (á) odprava, odpravljanje kolonializma: popolna, postopna dekolonizacija;
proces dekolonizacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
dekomunizácija -e ž (á) odpravljanje politike, ideologije komunističnih režimov: proces dekomunizacije; Novi val dekomunizacije na Poljskem zajema čedalje širša družbena področja in sloje E ← rus. dekomunizácija, polj. dekomunizacja iz (↑)de… + tvor. od (↑)komunízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
déloven -vna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na delo:- a) delovni načrt; izboljšati delovne pogoje; spremeniti delovni postopek, proces; doseči dobre delovne rezultate; ogledati si vse delovne faze v tovarni; spremeniti delovne metode / delovna operacija; delovna sposobnost, zmogljivost
- b) delovni prostor / delovni čevlji; delovni konji; delovna miza, obleka / ima močne delovne roke; delovna živina
- c) delovni človek / delovni sestanek; seja bo imela delovni in slavnostni značaj / delovna akcija; delovna disciplina; v sobi vlada pravo delovno vzdušje / delovni čas uradno določeno trajanje (dnevne ali tedenske) zaposlitve; delovni dan delovnik; delovna doba čas trajanja stalne ali začasne zaposlitve; delovna knjižica dokument, ki izkazuje delavčev poklic in delovno dobo; delovna norma količina dela, ki ga mora delavec opraviti v določenem času; delovna obveznost dnevno ali tedensko število ur, ki jih mora opraviti delavec; delovna organizacija organizacija združevanja oseb v delovnem razmerju, ki z družbenimi sredstvi opravljajo gospodarsko dejavnost ali dejavnost družbenih služb; delovna skupnost samoupravni organ, ki ga sestavljajo vsi člani delovne organizacije; delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba; delovno predsedstvo skupina ljudi, ki vodi sestanek ali sejo
● tovarna potrebuje nove delovne moči delavce; pomanjkanje delovne sile za delo sposobnih ljudi
♦ adm. delovni nalog pismeni dokument, s katerim se odreja izvršitev določenega dela; delovna pogodba pogodba o ustanovitvi delovnega razmerja med delodajalcem in delojemalcem; ekon. delovna enota; jur. delovno pravo pravni predpisi, ki urejajo pravice in dolžnosti delavcev in javnih uslužbencev; delovno razmerje pravno razmerje med delodajalcem in delojemalcem; strojn. delovni stroj stroj, ki ga žene pogonski stroj ali sila mišic in opravlja delo; delovni gib gib bata, pri katerem toplotna energija opravlja mehansko delo; žel. delovni vlak vlak za prevoz materiala za gradnjo in vzdrževanje železniških naprav
délovno prisl.: delovno oblečen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
demiúrg -a m (ȗ) v idealističnih filozofijah počelo, stvarnik sveta: za Hegla je proces mišljenja demiurg resničnosti // publ. tvorec, oblikovalec sploh: človek je demiurg zgodovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
demográfski -a -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na demografijo: demografski podatki; demografska študija / demografska veda
- 2. nanašajoč se na sestavo, rast prebivalstva: demografski proces; demografske razmere, spremembe; demografska struktura krajevne skupnosti / publ. demografska eksplozija velika in hitra (po)množitev prebivalstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
demokratizácija -e ž (á) uvajanje, uveljavljanje demokracije: demokratizacija države;
demokratizacija upravljanja;
pospešiti proces demokratizacije / demokratizacija družbe; demokratizacija mednarodnih odnosov; demokratizacija šolstva, javnega življenja / demokratizacija umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
denacionalizácija -e ž (á) - 1. jemanje ali izgubljanje narodne zavesti in znakov narodnosti; raznarodovanje: ljudstvu je pretila nevarnost denacionalizacije in celo iztrebljenja; politika denacionalizacije; proces denacionalizacije / denacionalizacija kulture
- 2. vrnitev nacionaliziranega premoženja prejšnjim lastnikom: izvesti denacionalizacijo; denacionalizacija bank in industrijskih družb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
denudacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na denudacijo: denudacijski proces / denudacijsko spreminjanje površja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
depersonalizácija -e ž (á) knjiž. odvzem, izguba zavesti o lastni osebnosti; razosebljenje: depersonalizacija človeka;
proces depersonalizacije / kulturna depersonalizacija; depersonalizacija človeškega dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
destalinizácija -e ž (á) odpravljanje, opuščanje stalinske politike: destalinizacija in debirokratizacija v socialističnih deželah;
proces destalinizacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
destilacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na destilacijo: destilacijski postopek, proces / destilacijska naprava / destilacijski produkt
♦ kem. destilacijska buča steklena buča pri laboratorijski pripravi za destilacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
dezalienácija -e ž (á) knjiž. odpravljanje, prenehanje alienacije, razodtujevanje: proces dezalienacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
dezintegrácija -e ž (á) publ. razpadanje, razkrajanje kake celote: uniji je grozila dezintegracija;
zaradi dezintegracije družine je zmeraj več zapuščenih otrok;
dezintegracija razredne družbe;
proces dezintegracije / dezintegracija zavesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
diftongizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem nastane diftong
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
disimilácija -e ž (á) biol. razstavljanje organskih snovi v celici, razgrajevanje: proces disimilacije;
produkti disimilacije
♦ lingv. izgovorna oddaljitev enega izmed dveh enakih ali podobnih glasov od drugega, razlikovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
disimilacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od disimilacija: disimilacijski pojav, proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
disociacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na disociacijo: disociacijski proces;
disociacijska stopnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
dnò -à s, rod. mn. dnòv in dnóv stil. dán, mest. mn. dnìh in dnéh (ȍ ȁ) - 1. spodnji, osnovni del posode ali posodi podobne priprave: izbiti sodu dno; napraviti, očistiti dno; vstaviti sodu dno; gošča se zbira na dnu lonca; kovček z dvojnim dnom; ravno dno; skleda brez dna / dno ladje, panja; posteljno dno iz žične mreže / izpiti kozarec do dna do konca, popolnoma
// kot poziv pri pitju do dna! / pesn. izpiti kupo bridkosti do dna
// spodnji, najnižji del poglobitve v zemeljski površini: voda je tako globoka, da ne dosežeš dna; ladja je zadela ob dno; morsko, rečno dno; peščeno dno; plitvo dno; kamenje na dnu potoka / v dno se je prišlo po skalnati in grmičasti strmini; pren. dno neba - 2. navadno s prilastkom del prostora ali plast, ki je tik nad spodnjo ploskvijo: zajeti vodo z dna; potopiti kaj na dno morja; pog. kaj delate s čolnom, bi radi šli na dno? bi se radi potopili; na dnu brezna, jame je temno; globoko v dnu je ležalo mesto; pren. s pogledom je hotel prodreti na dno njegove duše; na dnu sta si prav blizu, saj sta že dolgo prijatelja; če natančneje presodimo, ni na dnu nič resnega
// spodnji del česa: tam je dno stene; brezno je segalo nekako do dna hriba; sedel je na dnu stopnic
// najbolj oddaljeni del česa: z dna ulice so prihajali neprijetni zvoki / v dnu oči je smeh; pren., vznes. njegov glas prihaja k nam iz dna stoletij - 3. knjiž., navadno s prilastkom najnižji, najrevnejši družbeni sloj: dno družbe; v drami je prikazano dno takratnega življenja; ljudje z malomeščanskega dna / bil je pometač, živel je prav na dnu
- 4. ekspr., v prislovni rabi, s predlogom, v zvezi dno duše, srca izraža visoko stopnjo, intenzivnost čustvene prizadetosti: iz dna duše je prepričan; iz dna srca sem ti hvaležen; ljubiti, sovražiti iz dna srca; v dno duše, srca ga je bilo sram / v dnu svoje duše se je čutil ponižanega
// v zvezi do dna popolnoma, čisto: dojeti do dna; dogodek ga je do dna pretresel; spoznal ga je do dna
● pog., ekspr. ta človek nima dna ni mu nikoli dovolj jedi in pijače; tej stvari ne vidim dna konca; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. ta prepad je brez dna zelo globok; pogledati, seči stvari do dna spoznati, kar je zanjo najvažnejše in najznačilnejše; priti vprašanju do dna razrešiti vprašanje; dihniti iz dna globoko iz pljuč; iz dna spremeniti življenje popolnoma, v celoti; publ. naše moštvo je na dnu tabele na enem izmed zadnjih mest; na zadnjem mestu; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano
♦ anat. lobanjsko dno sestavljena ploščata kost, ki deli lobanjsko votlino od ustne in nosne votline; medenično dno mišična obloga spodnjega dela medenice; bot. listno dno del lista, kjer vstopa iz stebla osrednja listna žila; geogr. dno doline; muz. resonančno dno spodnja plošča resonančnega trupa pri klavirju, godalih in nekaterih brenkalih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
dobíti -ím dov., tudi dóbil; stil. dobóm (ī í, ọ̑) - 1. postati imetnik česa neposredno danega ali poslanega: povsod kaj dobi; dobiti kos kruha, kozarec vina; si že dobil plačo za ta mesec; dobiti brzojavko, pismo / dokumente je dobil nazaj / dobiti vznemirljive novice s fronte; dosti so dobili za domačo nalogo / v kateri trgovini si to dobil kupil; pren. dobiti možnost, priložnost za kaj
- 2. s širokim pomenskim obsegom postati bogatejši
- a) za kako stvar: kmetje so dobili zemljo v dar; dobiti svoj delež; za rojstni dan ni dobil ničesar; dobiti na pósodo, za doto; dobiti za denar, za gotovino, zastonj / dobiti otroka, sina / mačka je dobila mlade povrgla, skotila; po starših je dobil kmetijo podedoval
- b) za kako lastnost: jed je dobila zaradi dodatkov prijeten okus; njegov obraz je spet dobil barvo; stvar je dobila visoko ceno; zbiralna akcija je dobila širok obseg / dobiti veselje do dela / dobiti sive lase osiveti; dobiti pogum opogumiti se
// postati deležen - a) kakega stanja, navadno neprijetnega: dobiti bolezen, jetiko, vročino; dobiti kašelj, živčni napad; ob eksploziji je dobil hude opekline; pri padcu je dobil pretres možganov; dobiti prehlad prehladiti se
- b) kakega pojava, navadno vremenskega: dobili smo dež, sneg; po dolgem času smo dobili lepo vreme
- 3. sprejeti denar kot nadomestilo za kaj prodanega ali storjenega: koliko si dobil za avto, delo, garanje; za hišo je dobil premalo / za to nisem dobil ničesar / samo posmeh je dobil za zvestobo
- 4. s širokim pomenskim obsegom biti uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa: nikjer nisem mogla dobiti solate; delo zaostaja, ker ne dobimo delavcev; dobiti delo v tovarni; še ob pravem času so dobili dokumente; dobiti kredit za zidanje šole, lokacijo za gradnjo hiše; dobiti konju par; dobiti prostor v avtobusu / v zakon je dobil zdravo kmečko dekle; dobila je bogatega moža / dobiti neodvisnost, samostojnost, svobodo / žensko so dobili otrokom za varuha najeli
// najti koga, naleteti na koga: gospodarja ni dobil doma; dobila ga je mrtvega; dobil jih je v živahnem pogovoru / gob je bilo malo, vendar jih je nekaj le dobila / če pohitite, boste vlak še dobili
// z uspehom končati določen proces, v katerem nastopata navadno dve nasprotni strani: dobiti bitko, igro, pravdo, stavo, vojno - 5. s širokim pomenskim obsegom priti do koga, biti uspešen v iskanju koga, ki se tega izogiba: kurirja je dobila sovražnikova patrulja; če te dobijo, te bodo zaprli; vlomilca so kmalu dobili; ko te dobim, boš tepen / pog.: dež me je dobil; nevihta ga je dobila v gorah; brezoseb. dobilo jih je sredi polja bili so tam, ko je začelo deževati, snežiti
- 6. napraviti, da kdo kam pride: trudili so se, da bi ga dobili iz ječe; dobiti smet iz očesa; ekspr. komaj so ga dobili iz postelje / dobiti koga na svojo stran; niso ga mogli dobiti v svojo družbo
// knjiž. napraviti, da pride kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: če delimo dvajset s štiri, dobimo pet; žveplo, ki ga dobimo iz spojin; podatki, ki jih dobimo v analizi - 7. izraža, da je kaj kje na razpolago: delavcev ni mogoče dobiti; vstopnice dobite pri blagajni; v trgovini se dobi tudi tobak / dobiš me lahko vsako popoldne
- 8. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: dobiti odgovor, odlikovanje, opomin, plačilo, pohvalo, pomoč, priznanje, soglasje; dobiti nagrado biti nagrajen; dobiti oceno biti ocenjen
// dobiti gol; dobiti obisk / dobiti ime Peter / dobiti dobro, prijazno besedo / dobiti klofuto, udarec; dobiti jih s palico; pog. dobil je eno okrog ušes / dobiti vtis, da so otroci nedisciplinirani; dobiti vpogled v stvar
● žarg., trg. prosim, že dobite? vam že strežejo; pog. med njimi se dobijo tudi pošteni ljudje med njimi je tudi nekaj poštenih ljudi; pog. dobiti košarico biti zavrnjen ob ponudbi za ples; biti zavrnjen sploh; ekspr. dobiti kroglo v glavo biti ustreljen; biti ranjen v glavo; pog., ekspr. tu dobi vsaka stvar noge vsaka stvar se tu izgubi, izgine; pog. dobiti pet let, mesecev (zapora) biti obsojen na pet let, mesecev (zapora); pog. končno je nesramnež dobil svoje bil je ostro zavrnjen, kaznovan; pog. prosim, bi lahko dobil tajnika bi lahko govoril z njim; ekspr. pošteno jih je dobil pod nos zavrnili so ga, spravili so ga v zadrego zaradi njegove napake; ekspr. pazi se, če te dobim pred oči če prideš v bližino; pog. precej ga je dobil v glavo precej je vinjen; ta ženska ga je popolnoma dobila v svojo oblast popolnoma se podreja njeni volji, njenim zahtevam; pog. dobiti koga v pest, v roke ujeti in kaznovati ga; pog. v vas smo dobili vojake v našo vas so prišli vojaki; pog. dobiti kaj toplega v želodec pojesti kako toplo jed; pog., ekspr. rad bi dobil kaj za pod zob rad bi kaj pojedel; ekspr. če še toliko govoriš, ga ne boš dobil za stvar ga ne boš pregovoril, pridobil; pog. dobiti koga na laži ugotoviti, da se je kdo zlagal; pog., ekspr. dobiti jih po glavi biti ostro grajan; biti tepen; biti premagan; pog., ekspr. dobiti jih po grbi biti tepen; biti premagan; ekspr. dobiti po nosu biti deležen zbadljivega, odklonilnega ravnanja; brezoseb., pog. v rudniku ga je dobilo se je ponesrečil; kar je iskal, to je dobil zaradi nepremišljenega, neprevidnega ravnanja je doživel kaj neprijetnega; preg. kdor dolgo izbira, izbirek dobi
♦ navt. dobiti veter v jadra; rel. dobiti odvezo; šport. dobiti točko zmagati
dobíti se pog. sestati se, sniti se: dobimo se pred odhodom vlaka, ob desetih; dobiti se s kom
dobívši zastar.: dobivši pismo od prijatelja, je takoj odpotoval
dobljèn -êna -o: pripraviti načrt na osnovi dobljenih podatkov; preveriti dobljene rezultate; ta denar ni po pravici dobljen; z destilacijo dobljena snov; zmaga je dobljena
● preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
dobívati -am nedov. (í) - 1. postajati imetnik česa večkrat neposredno danega ali poslanega: ob vsaki priložnosti dobiva velika darila; vsak dan dobiva pisma; pokojnino dobiva redno
- 2. s širokim pomenskim obsegom postajati bogatejši
- a) za kako stvar: kmetje so dobivali zemljo v zakup; orodje je dobival na posodo / pog. dobivati trebuh rediti se v trebuh; otrok že dobiva zobe začenjajo mu rasti
- b) za kako lastnost: pšenica je začela dobivati barvo; stvar dobiva dokončno obliko; mesto dobiva docela drugačno podobo / počasi je dobival veselje do dela / meso že dobiva duh začenja zaudarjati, smrdeti; dobivati sive lase siveti
// postajati deležen kakega stanja, navadno neprijetnega: pogosto je dobival nahod; srce mu je nagajalo in dobival je težko sapo; od ran dobiva vročino
- 3. navadno s prislovnim določilom biti oskrbovan s čim, navadno v ustaljenem redu: dobivati časopis po pošti; mleko, zelenjavo dobivajo pri kmetu; dobivati malico v šoli; delavci dobivajo v tovarni topel obrok hrane / dobivati zdravila vsako uro / za svoje delo dobiva lepo plačo; dobiva pokojnino ima redne dohodke v obliki pokojnine
- 4. postajati uspešen v prizadevanju, da bi se doseglo kaj, prišlo do česa: tisto leto so vsi dobivali kredite za popravilo hiš; plemstvo je dobivalo oblast v roke / kolonialne države dobivajo samostojnost
// z uspehom končavati določen proces, procese, kjer nastopata navadno dve nasprotni strani: pravde je navadno dobival; pri kartah je neprestano dobival - 5. knjiž. delati, da prihaja kaj iz česa kot rezultat določenega postopka: iz teh analiz dobivamo običajno dobre podatke; žveplo, ki ga dobivamo iz rude pridobivamo
- 6. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja ali dejanj, ki jih določa samostalnik: dobivati nagrade; dobiva slabe ocene / dobivati klofute
● ekspr. kar naprej garam, za plačilo pa dobivam samo klofute ne le, da moje delo ni cenjeno, ljudje mi celo povzročajo neprijetnosti, delajo krivico; pog., ekspr. dobivati jih po grbi biti večkrat tepen; biti večkrat premagan
dobívati se pog. sestajati se, shajati se: z dekletom sva se začela dobivati; dobivali smo se v parku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
dogájanje -a s (ā) kar se dogaja: na vse dogajanje gleda mirno;
živi odmaknjen od dogajanja v svetu // navadno s prilastkom celota dogodkov, ki se vrstijo v času, življenju: kritik je ves čas spremljal naše slovstveno dogajanje; iskati paralele v svetovnem dogajanju; vloga proletariata v zgodovinskem dogajanju / publ. vključevati se v družbeno dogajanje / pisatelj je postavil dogajanje v kmečko okolje; dogajanje v romanu bi bilo treba skoncentrirati; filmsko dogajanje / dogajanja v organizmu proces, potek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
dolgotrájen -jna -o [u̯g] prid., dolgotrájnejši (ā) ki traja dolgo časa: dolgotrajni boji s sovražnikom;
dolgotrajna bolezen;
dolgotrajno deževje / to bo dolgotrajnejši proces ki bo trajal razmeroma dolgo časa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
dólus -a m (ọ̑) jur. duševni proces, pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice; naklep
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
dovršíti -ím dov., dovŕšil (ī í) - 1. knjiž. dokončati, končati: pisatelj je dovršil roman / svoje naloge ni mogel dovršiti; dovršil je svoje delo / dovršiti šolo, študij
- 2. živeti do določene dobe; dopolniti: otrok je dovršil sedmo leto
dovršívši zastar.: dovršivši študije, je bil vzgojitelj pri grofovski družini
dovršèn -êna -o - 1. deležnik od dovršiti: ko je bilo delo dovršeno, se je zadovoljno nasmehnil; proces še ni popolnoma dovršen
- 2. ki je po svojih lastnostih, značilnostih brez napak, pomanjkljivosti: dovršen prevod; svoje misli podaja v dovršeni obliki; pesnik je stopil v javnost kot dovršena osebnost; oblikovno dovršeni stavki; tehnično dovršen stroj; prisl.: dovršeno obvlada tri jezike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
držáva -e ž (ȃ) - 1. organizirana politična skupnost, ki ima na prostorsko omejenem ozemlju suvereno oblast: država je ohranila samostojnost; predstavljati, ustanoviti, voditi državo; publ. obravnavali so vprašanja, ki zanimajo obe državi; agrarna, industrijska država; kontinentalna, pomorska država; kapitalistična, socialistična država; latinskoameriške države; nevtralna država; pripadnik, šef države; zveza držav; veda o državi; koeksistenca med državami z različnimi družbenimi ureditvami / knjiž. aliirane države; federativna, zvezna država; neuvrščene ali nevezane države ki niso vključene v politične ali vojaške bloke; pren. država mravelj
// ozemlje, ki pripada tej skupnosti: prepotoval je že skoraj vse evropske države; vest se je hitro razširila po vsej državi; majhna, velika država - 2. politična sila, ki predstavlja, vodi, upravlja to skupnost: vloga države v življenju družbe; ločitev cerkve od države; absolutistična, demokratična država / Osvobodilna fronta je postala država v državi
// pog. državni aparat: država je razpisala splošno ljudsko posojilo; država ga štipendira
♦ polit. država politična organizacija, ki zahteva in uveljavlja monopol zakonitega družbenega prisiljevanja na določenem ozemlju; odmiranje države proces, v katerem država izgublja značilnosti politične sile nad družbo; zgod. mestna država država v starem in srednjem veku, katere jedro je eno samo mesto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
džankizácija -e ž (á) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu proces, v katerem uživalec mamil zaradi prevzemanja določenega načina življenja pade na družbeno dno: V karieri uživalca so številne stopnje: od prve ponudbe in eksperimentiranja do medenih mesecev, ki so najslajši in trajajo ponavadi od šest do 12 mesecev, do odvisnosti, zasvojenosti in džankizacije E ↑džánki
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
ekspropriácija -e ž (á) uraden odvzem lastninske pravice v korist družbe; razlastitev, razlaščanje: ekspropriacija za gradnjo ceste;
oddelek za ekspropriacijo, komasacijo in arondacijo zemljišč / ekspropriacija kapitala; proces ekspropriacije kmečkih zemljišč v Angliji // odvzem ali zgubljanje lastništva, položaja, določenih pravic enega družbenega sloja v korist drugega: ekspropriacija in propadanje malih proizvajalcev; revolucionarna ekspropriacija vladajočega razreda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
eléktrotêrmičen -čna -o prid. (ẹ̑-é) nanašajoč se na pojave, ki jih obravnava elektrotermija: elektrotermičen proces / elektrotermični aparati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
emanacíjski -a -o (ȋ) pridevnik od emanacija: emanacijski proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
emócija -e ž (ọ́) knjiž., navadno s prilastkom duševni proces ali stanje, ki je posledica odnosa med človekom in okoljem; čustvo: obvladati emocijo;
pesem je nastala iz emocije;
močna, silovita, velika emocija;
dejanje pod vplivom trenutne emocije / umetniška emocija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
endotêrmen -mna -o prid. (ȇ) kem. pri katerem se porablja toplota: endotermen proces;
endotermna reakcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
endotêrmičen -čna -o prid. (é) kem. endotermen: endotermičen proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
enôta -e ž (ó) s prilastkom - 1. dogovorjena količina za merjenje količin iste vrste: najnižja, osnovna enota; časovna, dolžinska, prostorninska, utežna enota; merske enote; enota frekvence, moči, upora; enota za merjenje pritiska, temperature
- 2. del večje celote, ki ima določeno samostojnost: furlansko ljudstvo je posebna jezikovna in etnična enota v romanskem svetu; nacionalna enota / politična, teritorialna, upravna enota; organizacijska enota; volilna enota / bojna, vojaška enota; oborožene enote naše države armada, vojska; spopad osvobodilnih enot z nasprotnikovimi četami; enota v topništvu / razvrstitev živali v sistematske enote
- 3. kar tvori, predstavlja funkcionalno celoto: plovna enota; stanovanjska enota / pomenska enota / stranka je skušala združiti v enoto delavstvo vseh narodov
♦ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; ekon. delovna enota organizacijska tvorba v gospodarski organizaciji ali ekonomski enoti, v kateri poteka kak delovni proces; denarna enota ki je izhodišče pri računanju zneskov; ekonomska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; najmanjša samoupravna enota v gospodarski organizaciji; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; mat. istoimenske enote merske enote, ki imajo isto ime; ptt govorna časovna enota v minutah določen čas za telefonski pogovor, ki je osnova za obračunavanje opravljenih storitev; voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote; zal. (založniška) enota celotna naklada kake knjige, letnika časopisa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
evolucíjski tudi evolúcijski -a -o prid. (ȋ; ú) nanašajoč se na evolucijo, razvojen: evolucijski proces;
evolucijska pot;
evolucijsko gospodarstvo / evolucijski nauk; evolucijska teorijaevolucíjsko tudi evolúcijsko prisl.: gledišča so se evolucijsko spreminjala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
evolutíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki se postopno spreminja, navadno v popolnejše, bolj dovršene oblike; razvojen: evolutiven proces / evolutivna pot v socializem; evolutivne sposobnosti posameznih nazorov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
evropeizácija -e ž (á) prilagajanje evropskemu načinu življenja in mišljenja: začela se je evropeizacija dežele;
proces evropeizacije / takrat se je začela evropeizacija slovenskega gledališča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
évropesimízem -zma m (ẹ̑-ī) pesimistično gledanje na smotrnost evropskega povezovanja (v okviru Evropske unije): Proces širjenja zavira tudi relativni gospodarski zastoj nekaj velikih članic, ki ga še bolj črno slikata tradicionalni evropesimizem in agresivnost neoliberalcev E ↑évro… + (↑)pesimízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
feminizácija -e ž (á) - 1. naraščanje števila žensk v kaki dejavnosti: feminizacija učiteljskega poklica
- 2. prevzemanje ženskih značilnosti, lastnosti: feminizacija moških se je kazala tudi v oblačenju
♦ biol. sprememba nekaterih značilnosti moškega organizma v ženske značilnosti; lingv. proces, v katerem beseda ali oblika, ki ni ženskega spola, preide v ženski spol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
fiksácija -e ž (á) - 1. knjiž. trdna namestitev, pritrditev: fiksacija jezika pri umetnem dihanju; fiksacija zobne krone
- 2. psih. kar se je vtisnilo v človekovo zavest oziroma podzavest ali se je ustalilo v obnašanju: človek, ki ga je v življenju komaj poznal, mu je postal po smrti fiksacija
// končni proces v nastajanju navade
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
flotacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na flotacijo: flotacijski proces / flotacijski obrat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
formatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. oblikovalen: formativna sila / formativni proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
generalizíranje -a s (ȋ) glagolnik od generalizirati: proces abstrahiranja in generaliziranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
globalizácija -e ž (á) proces, v katerem se svet spreminja, povezuje v gospodarsko in informacijsko enovito celoto; globalizem: nasprotnik globalizacije; proces globalizacije; vpliv globalizacije; Celoten svet je zajela globalizacija, kar pomeni, da se pretok blaga in storitev širi brez posebnih notranjih ovir v vse svetovne države E ← agl. globalisation iz ↑globalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
globalízem -zma m (ī) proces, v katerem se svet spreminja, povezuje v gospodarsko in informacijsko enovito celoto; globalizacija: neoliberalni globalizem; nasprotnik globalizma; Globalizem je že in bo še izraziteje temeljna značilnost ekonomije, politike in tudi kulture E ← agl. globalism iz (↑)globálen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
globòk -ôka -o prid., glóblji tudi globokéjši stil. globóčji (ȍ ó) - 1. ki ima v navpični smeri navzdol razmeroma veliko razsežnost: globok prepad; globok vodnjak; ozka, globoka dolina; jama je globoka / obleka z globokim izrezom; globok žep / zapadel je globok sneg; globoka in deroča voda / globoki krožnik; globoki otroški voziček / stopnice so bile zelo strme in globoke; pren., ekspr. prepad med nama je vsak dan globlji; v najglobljih globočinah spomina
// ki je v navpični smeri navzdol razmeroma zelo oddaljen od površine: drevo ima globoke korenine; dno reke je globoko
// z izrazom količine ki izraža razsežnost v navpični smeri navzdol: jarek je globok dva metra; izkopali so vodnjak, globok dvajset metrov - 2. ki ima v vodoravni smeri v notranjost razmeroma veliko razsežnost: obraz z globokimi brazdami; globoka zareza na deblu; rana na nogi je globoka / krilo ima globoke gube
// ki je v vodoravni smeri v notranjost razmeroma zelo oddaljen od začetka: zavili so v globlji gozd / bolečina še v globoki noči ne preneha; bili smo že v globoki zimi
// z izrazom količine ki izraža razsežnost v vodoravni smeri v notranjost: izložba je globoka dva metra - 3. ki ima zamolkel, nizek zven: globok glas, smeh; govoril je z globokim basom; zateglo, globoko tuljenje
- 4. sposoben močno občutiti, doživeti: kot slikar je globlji in učinkovitejši; globok človek, mislec
// ki odkriva bistvo stvari: pretresle so ga globoke besede; globoka misel, modrost / globoka življenjska resnica
// ki zadeva bistvo: besede so imele globok pomen; globlji socialni proces; najglobljega smisla ni dojel; lotil se je globlje analize dela; globoka kriza sistema; globoke spremembe v gospodarstvu / za to imam tudi globlje razloge - 5. ki se pojavlja v visoki stopnji: čutiti globok odpor, strah; to je napravilo nanj globok vtis; globoka ljubezen; gojiti globoke simpatije; najgloblja žalost / po mojem globokem prepričanju ne ravnaš prav; z globokim spoštovanjem govori o njem
// ki se izraža v veliki meri, popolnosti: globok mir, molk; globoka skrivnost; vsenaokrog je vladala globoka tišina / ležal je v globoki nezavesti; prebudili so ga iz globokega spanja
● doživeti globoko starost dolgo živeti; globoke oči izrazite; sugestivne
♦ agr. globoko oranje oranje v globino od 25 do 35 cm; globoko zmrzovanje zamrzovanje živil na temperaturo od —45° do —50°C; med. globoko dihanje dihanje ob delovanju prsnih in trebušnih mišic; tisk. globoki tisk tiskanje iz izdolbenih delov tiskovne plošče ali valja
globôko prisl.: dihala je globoko; globoko misliti; globoko je občutil izgubo; glavo je globoko sklonil; tla so se mu globoko ugrezala pod nogami; zašla sta globoko v gozd; lopato je zasadil globoko v zemljo; globoko čuteč; globoko narezane avtomobilske gume; bil je globoko sklonjen; gledal je z globoko udrtimi očmi; globoko veren človek; globoko zakoreninjena navada; globoko zamišljen; ekspr. cene so globoko znižane
● šalj. globoko je pogledal v kozarec opil se je; ekspr. moral je poseči globoko v žep veliko plačati; preg. tiha voda globoko dere na zunaj tih, miren človek je zmožen storiti kaj nepričakovanega; sam.: na globoko orati; ribiči so odrinili na globoko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
gnilôben -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na gnilobo: gnilobni proces;
gnilobna infekcija / gniloben vonj / gnilobna miselnost
♦ biol. gnilobne bakterije bakterije, ki povzročajo gnitje; čeb. gnilobna zalega zalega, obolela za hudo gnilobo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
gorênje -a s (é) glagolnik od goreti: pospeševati gorenje;
otroci so občudovali gorenje kresa;
proces gorenja / od gorenja že ukrivljena sveča
♦ kem. spajanje snovi s prostim kisikom, pri čemer se notranja energija spreminja v toploto in svetlobo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
gúbanje -a s (ū) glagolnik od gubati: razmišljanje mu ni šlo brez gubanja čela / gubanje obleke pri hoji
♦ geol. tektonski proces, pri katerem se zemeljski skladi valovito premaknejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
hidratizácija -e ž (á) kem. hidratacija: proces hidratizacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
históričen -čna -o prid. (ọ́) zgodovinski:- a) historičen proces, razvoj / historično ozadje politične krize / to je avtentičen historičen dogodek; historična osebnost / historična razprava; historično gradivo / historični spomeniki; historično mestno jedro
♦ filoz. historični materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; jur. historično pravo pravica vsakega naroda do ozemlja ali do lastne države, temelječa na stanju v preteklosti; lingv. historični pravopis pravopis, ki se pri pisanju besed ozira predvsem na njihovo pisavo v preteklosti; historični sedanjik sedanji čas, ki izraža preteklo dejanje; pripovedni sedanjik; historična gramatika - b) njegov obisk je bil za ta kraj historičen dogodek; historičen pomen velikih znanstvenih odkritij; historična odločitev političnega vodstva
histórično prisl.: historično dokazana osebnost; historično pomemben
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
hospícSSKJ -a m (ȋ) 1. zdravstvena in socialna ustanova, ki pomaga umirajočim in njihovim družinam: sprejeti bolnika v hospic; Sodelavci hospica nudijo nasvete in podatke, obenem pa so vez med bolnikom in zdravstvenim osebjem 2. celostna skrb za umirajočega in njegovo družino: Umiranje ni samo medicinski proces in hospic je torej veliko več kot le nega in osnovna higiena bolnika ter oskrba simptomov bolezni E ← nem. Hospiz ← lat. hospitium 'prenočišče'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
identifikacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na identifikacijo: identifikacijski proces / zastavil mu je nekaj identifikacijskih vprašanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
individualizácija -e ž (á) glagolnik od individualizirati: rešitev te naloge zahteva individualizacijo dela;
proces individualizacije / individualizacija vzgoje / individualizacija jezika, vloge / pokazala se je potreba po individualizaciji pouka
♦ jur. individualizacija kazenskih sankcij odmerjanje kazenskih sankcij po individualnih storilčevih razmerah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
inicializácija -e [inicijalizacija] ž (á) 1. rač. dejanje, s katerim se spravi kaj v delovanje, tek; zagonSSKJ: omogočiti inicializacijo; inicializacija strežnika; čas inicializacije; Koda se izvede ob vsakem zagonu računalnika in omogoča inicializacijo in osnovne nastavitve naprav na matični plošči, kar je potrebno, da se naloži operacijski sistem 2. dejanje, s katerim kaj nastopi, se začne razvijati: Gre pač za povsem življenjski proces, značilen za vse poklice: vsakdo potrebuje inicializacijo E ← agl. initialization iz initial 'začetni' ← lat. initiālis
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
inscenírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. gled. narediti načrt za likovno opremo prizorišča v gledališču ali filmu: delo je insceniral znani arhitekt / opero so inscenirali s sodobnimi igralskimi prijemi uprizorili, izvedli
- 2. nav. slabš. izvesti, realizirati naprej pripravljen javen dogodek, uprizoriti: inscenirati demonstracije, incident, proces
insceníran -a -o: insceniran napad na poslaništvo; domiselno inscenirana predstava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
integracíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na integracijo: integracijski načrt, proces / integracijske težnje / integracijska skupnost
♦ mat. integracijski interval interval, na katerem se računa določeni integral
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
integratíven -vna -o prid. (ȋ) publ. združevalen, povezovalen: stanovanjska skupnost je integrativen vmesni člen med posamezniki in širšo skupnostjo / integrativni proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
intenzivírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. delovati na kaj tako, da poteka, se opravlja z veliko energijo in koncentracijo: intenzivirati delo, proces, študij
// težiti za boljšo izkoriščenostjo in kvaliteto: intenzivirati obdelovanje, proizvodnjo - 2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom večati, stopnjevati: razburjanje mu je bolečine še intenziviralo / intenzivirati kulturno življenje
intenzivíran -a -o: intenziviran študij; intenzivirana proizvodnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
invêrzen -zna -o prid. (ȇ) nanašajoč se na inverzijo; preobrnjen, preusmerjen: inverzni delovni proces / inverzni sistem pouka / v inverznem položaju bi se stvar drugače razvila v obratnem, drugačnem
♦ mat. inverzna funkcija funkcija, ki se dobi iz prvotne funkcije po medsebojni zamenjavi spremenljivk, obratna funkcija; meteor. inverzna megla; inverzna temperaturna plast plast v ozračju, kjer temperatura z višino raste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
ìreverzibílen -lna -o prid. (ȉ-ȋ) knjiž. neobrnljiv, nepovrnljiv: ireverzibilen proces, razvoj
♦ fiz. ireverzibilna sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela, neobrnljiva sprememba; kem. ireverzibilna reakcija reakcija, ki poteka samo v eni smeri
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
istočásen -sna -o prid. (á) ki se pojavi, poteka ob istem času: istočasen izid obeh knjig;
istočasen prihod gostov;
istočasno prevajanje;
zapletel se je v več istočasnih razmerijistočásno prisl.: prišla sta istočasno / publ. proces narodnega zedinjevanja je bil istočasno prvi pogoj uspešnega boja proti fevdalizmu obenem, hkrati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
izbíti -bíjem dov., izbìl (í ȋ) - 1. z udarjanjem spraviti kak predmet iz snovi, v kateri je, tiči: izbiti zagozdo; izbiti sekiro iz tnala
// s silo, z močnim udarcem odstraniti: izbiti sodu dno; izbiti nož, orožje iz roke / pri padcu si je izbil dva zoba; s kamnom mu je izbil oko
● ekspr. klin se s klinom izbije najučinkoviteje se obračuna z enakim sredstvom; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; ekspr. te besede so ji izbile orožje iz rok povzročile, da njeni razlogi, dokazi niso bili več učinkoviti
♦ fiz. izbiti iz kovine elektrone - 2. ekspr. z vztrajnim prepričevanjem doseči, da kdo ne misli več na kaj: te misli mu je treba kar izbiti; izbiti si kaj iz spomina; to žensko si moraš kar iz glave izbiti pozabiti jo
// zaradi revščine si je moral to izbiti iz glave se temu odpovedati
// s strogim ravnanjem doseči, da preneha pri kom obstajati kaka negativna lastnost: lenobo mu bom že izbil; izbiti otroku trmo / z bičem je hotel izbiti živali upornost - 3. publ. dobiti, pridobiti: izbiti čimveč dobička pri prodaji; če bo spreten, bo že izbil nekaj odškodnine; iz tega posestva bi se dal izbiti še kak milijon
- 4. publ., navadno s prislovnim določilom pojaviti se, izbruhniti: prva nesoglasja so že izbila; nezadovoljstvo je izbilo na dan; problem je izbil v vsej svoji ostrini
izbít -a -o: izbiti elektroni; izbiti zobje; prim. zbiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
izgubíti -ím tudi zgubíti -ím dov., izgúbil tudi zgúbil (ī í) - 1. nehote, nepričakovano priti v položaj, ko se ne ve, kje določena stvar je: izgubiti denarnico, dokumente, uro; rokopis se je izgubil / ekspr. pri tebi se vse izgubi / izgubiti sled v snegu; pren., ekspr. izgubil sem ključ do njenega srca
- 2. priti v položaj, ko kdo koga nima več, navadno zaradi njegove smrti: izgubiti brata, svojce v vojni; že v mladosti je izgubil starše so mu umrli
// v šestem mesecu nosečnosti je izgubila otroka je imela splav
// knjiž. z njegovo smrtjo smo izgubili najboljšega prijatelja / v osmrtnicah izgubili smo našo dobro mamo - 3. s širokim pomenskim obsegom postati revnejši, siromašnejši
- a) za kako stvar: izgubiti dlako, lase; izgubiti imetje; država je izgubila z vojno precej ozemlja / četa je izgubila v napadu pet borcev; krave so izgubile mleko; studenec izgubi poleti vodo presahne
// zaradi objave tega članka je list izgubil precej naročnikov - b) za kako lastnost: izgubiti barvo, lesk, vonj; izgubiti ceno, čast, ugled, vrednost; jed je zaradi dolgotrajnega kuhanja izgubila okus; igra je izgubila privlačnost, neprav. na privlačnosti / izgubiti pogum, veselje do dela; sčasoma je izgubil strah pred javnim nastopanjem; izgubili so upanje, da bi ponesrečence še rešili / beseda je izgubila izvirni pomen; sonce je že izgubilo moč
- c) za kak telesni organ ali njegovo delovanje: izgubiti nogo, roko; izgubiti spomin / bolnik je izgubil veliko krvi / izgubil je ravnotežje in padel; izgubiti sposobnost orientacije / publ.: izgubiti oči, vid oslepeti; izgubiti sluh oglušeti; izgubiti zavest omedleti; izgubiti življenje v prometni nesreči umreti
- č) za kaj, s čimer kdo razpolaga: izgubiti čas s čakanjem; s tem delom sem izgubil celo leto / zaradi prestopka je izgubil vozniško dovoljenje / izgubiti državljanstvo, volilno pravico; izgubiti oblast / izgubiti čin
// s prislovom postati manj vreden, manj popoln: nova izdaja knjige je zaradi izpuščenih skic in slik precej izgubila
// ne biti več deležen kakega stanja: izgubiti mir, prostost, svobodo
- 4. z oslabljenim pomenom z neuspehom končati določen proces, v katerem nastopata navadno dve nasprotni strani: izgubiti bitko, igro, stavo, vojno / elipt. izgubil si! Pet litrov boš plačal izgubil si stavo
- 5. redko imeti izgubo, škodo: pri prodaji je izgubil dva milijona dinarjev
● ekspr. za fantom se je izgubila vsaka sled nihče ne ve, kje je; ekspr. glej, da ne boš izgubil glave da boš ostal priseben; ekspr. kaj si jezik izgubil, da ne odgovoriš zakaj ne odgovoriš; žarg. učenec je izgubil leto ni izdelal (v šoli); ekspr. izgubiti oblast nad seboj ne moči se obvladati; ekspr. zaboga, ali si pamet izgubil zakaj govoriš, ravnaš tako neumno; ekspr. izgubiti srce zaljubiti se; ekspr. izgubiti tla pod nogami ne biti več prepričan o pravilnosti svojega ravnanja; imeti ogrožen (družbeni) položaj; ekspr. niti trenutka ne smemo izgubiti takoj moramo ukrepati; žarg. letalo je izgubilo višino leteč se je hitro približalo zemlji; ekspr. izgubiti živce razburiti se; ekspr. drug drugega smo izgubili iz oči se nismo videli; ekspr. popolnoma ga je izgubil iz spomina se ga ne more spomniti; publ. vzgoje ne smemo izgubiti iz vida prezreti, zanemariti; publ. izgubiti skrb za delavce izpred oči ne skrbeti zanje, pozabiti nanje; ekspr. v mojih očeh si vse izgubil ne cenim, ne spoštujem te več; preg. kjer nič ni, še cesar pravico izgubi
♦ šport. izgubiti plošček, žogo dopustiti, da pride plošček, žoga k nasprotnemu moštvu
izgubíti se tudi zgubíti se - 1. priti v položaj, v katerem osebek ne ve, kje natančno je in kam mora iti: izgubiti se v gozdu, temi; sam bi se v neznanem mestu izgubil / izgubil se je otrok, star pet let; pren. nekaj časa je sledil misli, potem se je pa izgubil
// nav. ekspr., s prislovnim določilom ne moči priti do ustrezne rešitve zaradi čezmernega, pretiranega ukvarjanja s čim: avtor se je izgubil v obsežnem gradivu; izgubiti se v malenkostih, podrobnostih - 2. ekspr. začeti živeti v nasprotju z vrednotami, priznanimi v določeni družbi: sin se je čisto izgubil; zdaj je že tako trden in značajen, da se ne bo izgubil / za fanta se ni treba bati, da bi se izgubil v življenju
- 3. s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati
- a) neviden: avtomobil se je izgubil za ovinkom; možje so se izgubili med drevjem; pren. osnovna misel referata se je v množici podatkov izgubila
- b) neslišen: njegov klic se je izgubil v daljavi / koraki so se izgubili v noč
// knjiž. preiti v kaj drugega: breg se je polagoma izgubil v ravnino; govorjenje se je izgubilo v banalnost
- 4. ekspr. počasi, skoraj neopazno oditi: gostje so se drug za drugim izgubili; kmalu po vojni se je izgubil iz naših krajev; izgubil se je pri zadnjih vratih; izgubil se je brez sledu / kot ukaz: izgubi se; da se mi pri priči izgubiš
- 5. prenehati biti, obstajati: spomin nanj se je kmalu izgubil
// z zmanjšanjem rabe, uporabe prenehati biti, obstajati: stari običaji so se izgubili - 6. redko izgubiti zavest, omedleti: bolnik se je za kratek čas zavedel, potem se je pa spet izgubil
● ekspr. le malokdo se izgubi v naše kraje pride; ekspr. v očetovi obleki se je kar izgubil bila mu je preširoka, prevelika; ekspr. izgubiti se v spominih intenzivno premišljati o njih
izgubívši tudi zgubívši zastar.: izgubivši bitko, so se umaknili
izgubljèn tudi zgubljèn -êna -o - 1. deležnik od izgubiti: izgubljen čas; izgubljen denar; kakor izgubljen je taval po mestu / zadela ga je izgubljena krogla krogla, za katero se ne ve, od kod, zakaj je bila izstreljena
// izgubljena vera
● ekspr. če nas zanese v tok, smo izgubljeni se ne bomo rešili; preg. kakor dobljeno, tako izgubljeno
♦ rel. izgubljeni raj; izgubljeni sin - 2. ekspr. ki ne ve, kako (se) ravnati: brez nje je (čisto) izgubljen / gledal je za njo z izgubljenim pogledom; prisl.: izgubljeno se smejati; sam.: po prijateljevi smrti se čuti izgubljenega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kancerogenéza -e ž (ẹ̑) med. nastanek rakave bolezni: Zdi se, da je proces kancerogeneze mogoče ustaviti z majhnimi odmerki protivnetnih zdravil E ← agl. cancerogenesis, nem. Kanzerogenese iz (↑)káncer + (↑)genéza
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kavzálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na vzrok, vzročen: kavzalna utemeljenost / kavzalni odnosi
♦ jur. kavzalna zveza zveza med pravnim dejstvom in njegovo posledico; med. kavzalna terapijakavzálno prisl.: kavzalno pogojen zgodovinski proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kázenski -a -o [zən] prid. (ȃ) nanašajoč se na kazen ali kaznovanje:- a) materini kazenski ukrepi se niso obnesli / kazenska premestitev / kazenska ekspedicija vojaška akcija, s katero hoče napadalec s strahovanjem odvrniti prebivalstvo od sovražnih dejanj ali se maščevati; kazenska kolonija nekdaj področje zunaj domovine, kamor se pošiljajo kaznjenci v pregnanstvo
♦ šport. kazenski prostor pri nogometu prostor, ki sega 16,5 m levo in desno od gola in 16,5 m v igrišče; kazenska klop pri hokeju na ledu klop za igralce, začasno izključene iz igre zaradi prekrška - b) izdati kazenski nalog; kazenski predpis / sprožiti, uvesti, ustaviti kazenski postopek postopek zoper osebo, za katero se utemeljeno sumi, da je storila kaznivo dejanje; kazenski pregon; kazenski proces; kazenski ukrep; kazenski zakonik zakonik, ki obsega sistematično razvrščene določbe materialnega kazenskega prava; kazenski poboljševalni dom zavod, v katerem prestajajo daljše kazni odvzema prostosti odrasli obsojenci; kazenski poboljševalni zavod zavod za prestajanje kazni odvzema prostosti; kazenska odgovornost odgovornost krivega in prištevnega ali zmanjšano prištevnega storilca kaznivega dejanja; kazenska preiskava; kazenska sankcija; kazensko pravo pravna pravila, ki obsegajo kazensko materialno, kazensko procesno pravo ter pravo izvrševanja kazenskih sankcij
kázensko prisl.: kazensko odgovoren; bila je kazensko premeščena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kémičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lastnosti in spremembe snovi: kemičen pojav;
kemična sestava tal, vode;
kemična zgradba;
fizikalne in kemične spremembe / kemične lastnosti snovi / kemična energija / kemično gnojilo; kemična sredstva / kemična industrija, tovarna / kemični svinčnik svinčnik s kroglico in cevko, napolnjeno s posebnim barvilom; kemično črnilo / kemična čistilnica
♦ kem. (kemična) analiza ugotavljanje elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; kemični element snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; element; kemični proces proces, pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; kemična prvina snov, ki se ne da kemično razstaviti na enostavnejše snovi; prvina; (kemična) reakcija reakcija, pri kateri se snov bistveno spremeni // kemijski: kemični inštitut; kemični laboratorij; varuh kemične zbirke / pog. kemični inženir inženir kemijekémično prisl.: kemično čistiti; kemično razstaviti; kemično aktiven; kemično čista snov snov brez kakršnihkoli primesi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kolaboránt -a m (ā á) kolaboracionist: sodni proces proti kolaborantom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kontinuíran -a -o prid. (ȋ) nepretrgan, neprekinjen: kontinuirana proizvodnja;
tudi preskrba s sadjem bo kontinuirana;
kontinuirano delo / kontinuiran razvoj / kontinuirano reševanje vprašanj sprotnokontinuírano prisl.: proces poteka kontinuirano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
konvertíratiSSKJ -am dov. in nedov. (ȋ) rač. pretvoriti, spremeniti način zapisa: Če želi proces pomnilnik uporabljati, mora najprej navidezni pomnilniški naslov konvertirati v fizični pomnilniški naslov in nasprotno E ← nem. konvertieren, agl. convert ← lat. convertere 'obrniti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kreatíven -vna -o prid. (ȋ) knjiž. ki kreira, ustvarjalen: kreativni igralec / kreativna moč, sposobnost umetnika / kreativna fantazija / formativni in kreativni proces; kreativna dejavnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kreking tudi cracking -a [kréking] m (ẹ̑) kem. pridobivanje bencina, petroleja iz mineralnega olja z visoko temperaturo in visokim pritiskom: začeti v proizvodnji s krekingom;
neskl. pril.: kreking proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
kristjanizácija -e ž (á) pokristjanjevanje: kristjanizacija Slovanov;
proces kristjanizacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
króg -a m (ọ̑) - 1. geom. lik, ki ga omejuje krožnica: izračunati obseg, ploščino kroga; polmer kroga; središče kroga / točka na obodu kroga / istosrediščni krogi
// sklenjena krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krog s šestilom / tloris ima obliko kroga - 2. kar je po obliki podobno temu liku, tej krivulji: krogi in križci / jastreb je pri letu delal kroge / na juhi so bili krogi maščobe / v zidu so tičali železni krogi obroči
// v krogu je blodil po gozdu - 3. navadno s prilastkom kar koga, kaj zlasti količinsko opredeljuje: krog vprašanj se zožuje; skušal je prodreti v zaprti krog strokovnjakov / razbil je njihov ozki krog / knjiga je namenjena za širok krog bralcev
- 4. z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar tvori enoto, celoto: razmere v domačem krogu; ni se mogel vključiti v njegov miselni krog; pesniška zbirka je razdeljena na več tematskih krogov enot
// krog raziskovalcev se je razšel / publ. rojstni dan je praznoval v krogu družine
// mn. osebe, ljudje glede na poklicno, socialno povezanost: cerkveni krogi; obisk so pripravili diplomatski krogi; finančni, gospodarski, poslovni krogi; mariborski kulturni krogi; uradni krogi / ekspr.: je iz boljših krogov; za to so zainteresirani široki krogi / publ. izvedeti kaj iz dobro obveščenih, poučenih krogov - 5. z oslabljenim pomenom, s svojilnim zaimkom področje, območje, sfera: razširil je svoj krog delovanja, raziskovanja; njegov krog delovnih operacij je ozek / pritegnil ga je v svoj krog
- 6. mn., šport. telovadno orodje iz dveh prosto visečih obročev: vaje na krogih / viseti na krogih
- 7. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: ne more iz začaranega kroga; ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu; brezupen začarani krog / začarani krog misli
● ekspr. pred očmi se mu delajo krogi zaradi slabosti, bolezni se mu zdi, da vidi pred očmi kroge; spet ima kroge pod očmi kolobarje; otroci so sklenili krog okoli njega so ga obkrožili; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog; žarg., šport. prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. ognil se ga je v velikem krogu zelo, na daleč
♦ astr. živalski krog dvanajst ozvezdij ob ekliptiki, katerih večina ima imena živali; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; (električni) nihajni krog električni krog, v katerem se periodično spreminja električna energija v magnetno in obratno; magnetni krog; šport. krog krožni prostor, iz katerega se meče kladivo, disk, krogla; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; tisk. barvni krog krog barv, razvrščenih tako, da sta si sosednji barvi komplementarni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
liberalizácija -e ž (á) odstranitev ovir, omejitev v postopkih, poslovanju: carinska liberalizacija;
liberalizacija predpisov;
liberalizacija mednarodne trgovine, uvoza / proces duhovne liberalizacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
maskulinizácija -e ž (á) prevzemanje moških značilnosti, lastnosti: skupno življenje moških in žensk je povzročilo maskulinizacijo žensk in feminizacijo moških
♦ biol. sprememba nekaterih značilnosti ženskega organizma v moške značilnosti; lingv. proces, v katerem beseda ali oblika, ki ni moškega spola, preide v moški spol
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
mcdonaldizacija -e cit. [məgdonaldizácija] ž (á) 1. širjenje ameriške verige restavracij s hitro prehrano: Mcdonaldizacija je med evropskimi državami še najbolj prizanesla Portugalski 2. ekspr. prevzemanje zahodnega načina življenja in mišljenja v okviru globalizacije, ki ima za posledico poenotenje življenjskih slogov, kulturnih simbolov različnih narodov: To je lep primer mcdonaldizacije umetniških muzejev 3. ekspr. proces birokratizacije in racionalizacije dejavnosti, ki ima za posledico slabšo kakovost izdelkov, storitev: Nekateri govorijo o mcdonaldizaciji visokega šolstva, pri čemer vidijo univerzo kot sodobno samopostrežno izobraževalno institucijo E po mednarodni verigi restavracij, ki sta jo 1940 ustanovila brata Richard in Maurice McDonald v mestu San Bernardino v Kaliforniji
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
mišljênje -a s (é) - 1. najvišja umska dejavnost kot izraz človekove zavesti: proces mišljenja je zapleten; napor pri mišljenju; mišljenje in čustvovanje / razvoj mišljenja pri otroku sposobnosti za mišljenje
// s prilastkom ta dejavnost, zlasti glede na način, kot ga določa prilastek: ni bil sposoben logičnega, nazornega, teoretičnega mišljenja; knjiž. deduktivno mišljenje je pogosto v pravnih znanostih / dialektično, metafizično mišljenje / matematično, znanstveno mišljenje; politični način mišljenja / pooseb. logično mišljenje take trditve odklanja - 2. kar je le glede na védenje, poznavanje koga resnično; mnenje: to je samo vaše mišljenje, lahko pa da je bilo drugače / publ. on je mišljenja, da je prepozno / po mojem mišljenju je to neuspeh
- 3. kar izraža pozitiven ali negativen odnos do koga, česa; mnenje: imeti o čem dobro, slabo mišljenje; povedati svoje mišljenje o novi knjigi
// kar izraža odnos do česa sploh: glede vzgoje sta različnega mišljenja; upoštevati je treba tudi mišljenje kolektiva - 4. miselnost: birokratsko mišljenje; tam se je navzel nemškega mišljenja / analiza srednjeveškega mišljenja / razvoj marksističnega mišljenja / demokratično, revolucionarno mišljenje
● nima samostojnega mišljenja ne presoja, ne ravna samostojno; svoboda mišljenja svoboda prepričanja in izražanja
♦ filoz. diskurzivno mišljenje; ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; psih. praktično, verbalno mišljenje; psiht. disociirano mišljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
monoftongizácija -e ž (á) lingv. proces, v katerem nastane monoftong
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
mónstre [-tər] neskl. pril. (ọ̑) publ., v zvezah: monstre koncert koncert, na katerem nastopa več orkestrov;
monstre proces proces s številnimi obtoženci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
montíraniSSKJ -a -o prid. (ȋ) montírani procés -ega -a in procès -ésa m (ȋ, ẹ̑; ȅ ẹ́)
vnaprej pripravljen sodni proces, ki temelji na izmišljenih in ponarejenih dokazih, na zgolj navidezni ločenosti tožilstva in sodišča in na katerem je obdolženec obvezno obsojen: Na montiranem procesu so ga obsodili na dvajset let ječe
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
múltimédij -a m (ȗ-ẹ́) nav. mn. vsebina, predstavljena s hkratnim predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka, zlasti prek računalnika; multimedija, večpredstavnost: Na področju didaktike predstavljajo, kako je mogoče v izobraževalni proces vključevati internet, multimedije, kako uporabljajo računalnike v prvih razredih bodoče devetletke E po zgledu agl. multimedia iz (↑)multi… + (↑)médij
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
naj členek - I. s povednim naklonom
- 1. 3. os. za izražanje
- a) želje, omiljenega ukaza: ime naj mu bo Janez; naj ga nikar več ne čaka; priče naj se javijo na milici; vse naj ostane, kakor je; dobitnik nagrade naj pošlje svoj naslov / ob spominu na umrle naj mu bo lahka domača zemlja / kot kletvica vrag naj ga vzame
- b) ne popolnoma prostovoljne privolitve: pa naj bo po tvojem; naj gre, če že hoče / elipt. grdo te gledajo. Naj me
- c) nav. ekspr., v vprašalnih stavkih ugibanja, omahovanja: kaj naj naredimo; naj res verjamemo; kje naj vzamem denar / ali naj grem ali ne; kako naj vem, kaj namerava; zastar. kaj naj storiš
- 2. 1. os. za izražanje
- a) nujnosti, želje: to je potrebno, če naj se izognemo posledicam; naj ti povem, kako se je to zgodilo; publ. predvsem naj omenim pisateljevo doslednost
- b) publ., z oslabljenim pomenom pojasnila, utemeljitve: skakalec je padel. A naj povem, da je veter precej močen
- II. s pogojnim naklonom za izražanje
- a) želje, omiljenega ukaza: pokazal nam je pot, po kateri naj bi hodili; politiki naj bi uresničevali želje ljudstva; denar za vodovod naj bi zbrali uporabniki sami / šola naj bi začela delovati že jeseni; po tem sporazumu naj bi velesile zmanjšale oborožitev
- b) namena, namere: ustanovili so zvezo, ki naj bi dušila revolucionarna gibanja; ta šola naj bi vzgajala gradbene strokovnjake
- c) domneve: taka izjava naj bi bila dana na nekem sestanku; ta proces naj bi povzročale neke glivice
● ekspr. kaj, kar vsakega naj bi se bal izraža močno zanikanje; pog. no, naj grem, je rekla zdaj moram iti; ekspr. prav mu je, pa naj bi bil pazil izraža zadovoljstvo, privoščljivost; ekspr. kako naj bi ga poznal, ko ga še nisem nikoli videl izraža močno zanikanje; ekspr. naj le kdo kaj reče izraža močno zavrnitev; sam.: knjiž. nad vsakim prizadevanjem visi neki naj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
naklèp -épa m (ȅ ẹ́) knjiž. namen, načrt, navadno slab, skriven: obtožili so ga naklepa, da je hotel umoriti soseda;
dokazali so mu hudoben naklep;
maščevalni, zločinski naklep / delati naklepe / star. imeti dober naklep namen // njegovi naklepi so spodleteli; izvršiti svoj naklep
♦ jur. naklep duševni proces, pri katerem se storilec zaveda dejanja, ki ga izvršuje, in hoče njegove prepovedane posledice; eventualni naklep pri katerem storilec ne želi posledice kaznivega dejanja, jo pa predvideva in vanjo privoli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
négativski -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na negativ 2: negativski proces pri razvijanju / negativski film negativni film
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
nèobrnljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) ki se ne da obrniti: neobrnljiv proces, razvoj
♦ fiz. neobrnljiva sprememba sprememba, katere časovni potek se ne da obrniti brez opravljanja dodatnega dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
nèpretŕgan -a -o prid. (ȅ-ȓ) - 1. ki ni pretrgan, ni prekinjen: nepretrgan curek / nepretrgan proces, razvoj; dolga, nepretrgana hoja, vožnja; nepretrgano delo / nepretrgani delovni čas
- 2. ekspr. pogost, pogosten: nepretrgani boji so jih izčrpali / delo so zavirale nepretrgane spremembe
nèpretŕgano prisl.: nepretrgano delati, trajati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
nèstrokovnják -a m (ȅ-á) kdor ni strokovnjak: revija je namenjena predvsem nestrokovnjakom;
na strokovni simpozij so povabili tudi nestrokovnjake // kdor se na kako stroko slabo spozna; laik: nestrokovnjak bo proces težko dojel / pozna se, da so delo ocenjevali sami nestrokovnjaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
nivelizácija -e ž (á) knjiž. izenačevanje: to povzroča splošno nivelizacijo;
nivelizacija cen / proces nivelizacije v sodobni umetnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
nótranji tudi notránji -a -e prid. (ọ́; ȃ) - 1. ki je znotraj kake celote: notranji del sadeža; notranje plasti; usedlina na notranji strani soda / notranji premer cevi; notranji žep suknjiča / notranja oprema; notranje dvorišče / notranji dražljaji / Notranje Gorice
- 2. ki je bližje sredinski ravnini telesa: notranja stran lakta, stegna / notranja stran roke
- 3. ki je, poteka znotraj mej države, ozemlja: notranji poštni promet; notranji transport; zaradi slabega vremena ni na notranjih progah vzletelo nobeno letalo / notranja kolonizacija / izdelovati za notranje tržišče
// nanašajoč se na določeno organizirano skupnost: notranji položaj v državi; reševati notranje probleme; notranja razdelitev dela; notranja družbena nasprotja / notranja disciplina; notranja obvestila / notranji nasprotniki / notranja politika; tajništvo za notranje zadeve; publ. vmešavanje v notranje zadeve države / v nekaterih državah minister za notranje zadeve
// ki sodeluje v kaki skupnosti v rednem razmerju: notranji in zunanji sodelavci inštituta / notranja učenka učenka, ki stanuje v internatu svoje šole - 4. nanašajoč se na človekovo duševnost: doživljati notranje boje; notranji nemir; notranja izčrpanost, napetost; notranja rast glavnega junaka; notranje ravnovesje / njegovo notranje življenje / knjiž. očitajoč notranji glas; notranji svet otroka; človek brez notranjega žara; publ. notranja dimenzija človeka / notranja svoboda
- 5. ki je v zvezi z organi v prsni in trebušni votlini: opraviti notranji pregled / notranje bolezni
- 6. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del: notranji pomen pesmi; spoznati notranje lastnosti knjižnega jezika; notranja protislovja kapitalizma
♦ anat. notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; žleza z notranjim izločanjem žleza, ki izloča neposredno v kri ali mezgo; notranje uho del ušesa s slušnimi in ravnotežnimi čutnicami; biol. notranji zajedavec zajedavec, ki živi v notranjosti gostitelja; notranje dihanje razgrajevanje glukoze v celici s prostim kisikom, pri čemer se sprošča energija; notranje izločanje izločanje neposredno v kri ali mezgo; ekon. notranja konkurenca konkurenti iz domače države, iz določenega ožjega območja; notranje rezerve neizkoriščene organizacijske, tehnične, ekonomske možnosti za zmanjšanje stroškov, povečanje prihodkov; fiz. notranja energija energija, ki jo ima telo zaradi svojega termodinamičnega stanja in ki se ne da v celoti spremeniti v delo; geom. notranji kot kot, ki ga v notranjosti geometrijskega lika oklepata dve sosednji stranici ali dve sosednji stranski ploskvi; jur. notranje morske vode del obalnega morja v pristaniščih, ozkih zalivih ter med obalo in sklenjenimi bližnjimi otočji; notranje morje zelo velik morski zaliv, ki je pod oblastjo države, kateri pripada obala; lingv. notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; lit. notranji monolog pripovedna tehnika, ki podaja misli in čustva osebe tako, kakor da jih ta govori; notranja rima rima, pri kateri se ujema zaključni del verza z besedo sredi verza; med. notranja krvavitev krvavitev notranjih organov; zdravilo za notranjo uporabo zdravilo, ki se zaužije; strojn. motor z notranjim zgorevanjem motor na toplotno energijo, ki nastaja v njem z zgorevanjem
nótranje tudi notránje prisl.: svoboda jih je notranje dvigala in oblikovala; notranje miren človek; notranje razgibana akcija drame; notranje zakonit proces; sam.: harmonija notranjega in zunanjega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
nürnberški -a -o [nír-] prid. (ī) nanašajoč se na mesto Nürnberg: nürnberški meščani
● šalj. nürnberškega lijaka ni ni načina, ki bi omogočal pridobivanje znanja brez prizadevanja, truda
♦ zgod. nürnberški proces sodni proces mednarodnega vojaškega sodišča proti vodilnim vojnim zločincem hitlerjevske Nemčije leta 1945 in 1946 v Nürnbergu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
oblikoválen -lna -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na oblikovanje: oblikovalni proces / ima oblikovalni dar / oblikovalni atelje tovarne
♦ jur. oblikovalna tožba tožba, s katero se zahteva sprememba določenega pravnega razmerja - 2. zastar. oblikoven: oblikovalne slabosti novele
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
obnovíti -ím dov., obnóvil (ī í) - 1. narediti, da kaj dotrajanega, poškodovanega postane tako kot novo: obnoviti hišo; obnoviti napis, sliko; obnoviti in opremiti stanovanje / obnoviti gozd, vinograd / obnoviti gospodarstvo
- 2. narediti, povzročiti, da se kaj znova pojavi, začne: obnoviti pogajanja; obnoviti prijateljstvo; diplomatski stiki med državama so se obnovili / obnoviti pogodbo / obnoviti stari sistem
- 3. narediti, da postane kaj v mislih, zavesti spet navzoče: obnoviti dogodke, doživljaje / obnoviti znanje grščine / v mislih je skušal vse obnoviti
● članarino je treba vsako leto obnoviti plačati in s tem ostati član; obnoviti garderobo kupiti novo garderobo; obnoviti zalogo nadomestiti porabljeno, prodano z novim
♦ jur. obnoviti postopek, proces; šol. obnoviti učno snov
obnovíti se nanovo zrasti, nastati: koža se obnovi; odtrgane lovke se lahko obnovijo / delovna moč se s hrano obnovi
obnovljèn -êna -o: obnovljen dom; obnovljeni vinogradi; obnovljeno mladostno prijateljstvo; obnovljeno tkivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
odigrávati -am nedov. (ȃ) knjiž. poustvarjati, navadno z umetniškim hotenjem; igrati: odlično je odigraval vlogo glavnega junaka / redko predstavo so odigravali na prostem uprizarjaliodigrávati se nav. 3. os., knjiž. goditi se, dogajati se: kaj se odigrava tu; vse se je odigravalo pred njenimi očmi / zgodba se odigrava v drugi polovici prejšnjega stoletja / publ.: v organizmu se odigravajo ob tem velike spremembe nastajajo; med njimi se odigravajo velika nasprotja so; proces se le počasi odigrava poteka, se razvija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
odrešênjski -a -o prid. (ē) nanašajoč se na odrešenje: odrešenjski proces / Cankarjeva odrešenjska vera v usodo posameznika in narodne skupnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
odrodíti se -ím se dov., odródil se; odrojèn (ī í) knjiž. odtujiti se: odroditi se svojemu ljudstvu, svoji vasi;
te ljudi je družbeni proces odrodil domoviniodrodíti vet. nehati roditi: krava je že odrodila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
odštévanje -a s (ẹ́) - 1. glagolnik od odštevati: odštevanje stroškov / odštevanje števil / znak minus izraža odštevanje
- 2. teh. proces posameznih časovno usklajenih dejavnosti neposredno pred vzletom vesoljske ladje, rakete: odštevanje je potekalo v redu; odložiti odštevanje zaradi slabih vremenskih razmer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
okamnítev in okamenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od okamneti ali okamniti: okamnitev lesa v vodi / proces okamnitve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
oksidacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oksidacijo: oksidacijski proces;
oksidacijske spremembe / oksidacijska obstojnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
operacionalizácija -e [operacijonalizacija] ž (á) 1. stanje, ko je kaj operacionalizirano: Operacionalizacija spremembe 80. člena ustave je zapisana v ustavnem zakonu; veljala bo samo za letošnje volitve, za prihodnje bi jo bilo treba prenesti v sistemski volilni zakon 2. proces, v katerem se kaj operacionalizira: operacionalizacija zakona; Nacionalni kulturni program je zasnovan tako, da je njegova operacionalizacija v kar največji meri neodvisna od menjav politične oblasti E (↑)operacionalizírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
oplodítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na oploditev: oploditveni proces / oploditvena sposobnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
osamosvájanje -a s (á) glagolnik od osamosvajati: gospodarsko osamosvajanje;
proces osamosvajanja afriških ljudstev / osamosvajanje od tujih vplivov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
osamosvojítveni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi z osamosvojitvijo države: osamosvojitveni proces; osamosvojitvene težnje; osamosvojitvena vojna; Tudi nekateri najuglednejši madžarski izobraženci so oklevali pri izražanju svoje naklonjenosti do osamosvojitvenih prizadevanj Slovencev E (↑)osamosvojítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
pakét -a m (ẹ̑) - 1. predmet, predmeti z ovojem zaradi prenosa, prevoza: nesti paket; odpreti, odviti paket; prevezati paket z vrvico; zložiti pakete na polico; velik paket / narediti paket zaviti kaj in prevezati z vrvico
// darilni paket za darilo
// poštna pošiljka, ki ima določeno velikost, težo, vrednost in embalažo: dostaviti, izročiti paket; oddati paket na pošto; opremiti paket s podatki; poslati kaj kot paket / interniranci so dobivali pakete od doma hrano in druge potrebščine v takih pošiljkah; poslati kaj v paketu / poštni paket - 2. pog., z rodilnikom določena večja količina navadno istovrstnih predmetov v ovoju, škatli; zavitek: naročil je pet paketov sveč; paket vžigalic
- 3. publ. več na kak način med seboj povezanih stvari: paket informacij, storitev; paket ukrepov, zakonov
♦ adm. paket kartic določeno število (luknjanih) kartic, na katerih so podatki, program; paket programov kar spada pod določen proces, operacijo; ekon. kontrolni paket delnic v kapitalistični ekonomiki večje število delnic, ki omogoča delničarjem odločanje o poslovanju delniške družbe; fiz. valovni paket skupina valov; ptt vrednostni paket v domačem prometu z navedeno vrednostjo nad določeno vsoto; v mednarodnem prometu z navedeno vrednostjo ne glede na vsoto; tur. (turistični) paket celotna penzionska oskrba z dodatnimi turističnimi storitvami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
pésnjenje -a s (ẹ̑) glagolnik od pesniti: opustiti pesnjenje;
metoda, proces pesnjenja / pesnjenje basni, sonetov / to je osrednja tema njegovega pesnjenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
plesnôben -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na plesnobo, plesen: plesnoben vonj / plesnobni proces
♦ agr. plesnobni prah trosi čopičastih plesni na grozdju, siru
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
pod predl. - I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pód- (ọ̑)
- 1. za izražanje premikanja, usmerjenosti k spodnji strani česa ali dosege takega položaja
- a) ne da bi nastal neposreden dotik: zlezel je pod mizo; stopiti pod streho / poglej pod mizo / spustiti rokav pod komolec / v zvezi do pod se rabi rodilnik voda sega do pod kolena
- b) tako da nastane neposreden dotik: pod kozarec je podložil krožnik; postavi pručko pod noge; rokoborec je spravil nasprotnika podse / podstavek za pod vazo
- c) tako da ostane zgoraj samo površina: potopil se je globoko pod vodo / dati knjigo pod klop na polico klopi
- č) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: otroka je stisnila pod plašč; zlesti pod odejo / jopica za pod suknjič
// za izražanje premikanja, usmerjenosti v nižji položaj v bližini česa ali dosege takega položaja: pot vodi pod vrh hriba / priti do pod klanca
- 2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kdo se je skril pod ta psevdonim
// publ. za izražanje mesta, na katero pride predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: knjigo vpiši pod št. 2.500 / prestopek spada pod člen 8 obravnava ga člen 8; to vprašanje gre pod točko 2 naj se obravnava pri drugi točki - 3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: življenjski standard je padel pod minimum; tečaj dolarja je zdrknil pod doslej najnižjo vrednost; zjutraj je temperatura padla pod minus pet stopinj
- 4. za izražanje podreditve, prehoda v odvisnost: priti pod tujo oblast; polk je prišel pod poveljstvo sposobnega starešine; pog. Cezar je spravil podse pol Evrope je osvojil, si je podredil
// publ. priti pod pritisk javnega mnenja, pod vpliv koga / postaviti straže pod strogo nadzorstvo / vzeti pod svoje varstvo - 5. redko za izražanje približevanja časovni meji; proti: pod jesen se začnejo zbirati lastovke; pride pod večer / star. moderna je nastopila pod konec stoletja
- II. z orodnikom
- 1. za izražanje položaja na spodnji strani česa
- a) ne da bi obstajal neposreden dotik: vedriti pod drevesom; metla je pod mizo; letalo kroži pod oblaki; otrok se skriva pod posteljo / opomba pod črto / epicenter potresa je bil pod mestom
- b) tako da obstaja neposreden dotik: blazino ima pod glavo; knjiga leži pod zvezki / sneg škriplje pod nogami / svetilka visi pod stropom / podstavek pod vazo
- c) tako da ostane zgoraj samo površina: plavati pod vodo; krt rije pod zemljo / tisoč metrov pod morjem pod morsko gladino
// knjige ima pod klopjo na polici klopi - č) tako da tisto, kar ostane zgoraj, obdaja, ovija, pokriva: pod jopičem ima volneno srajco; ostati pod odejo; vas leži pod globokim snegom
// za izražanje nižjega položaja v bližini česa: travnik leži pod cesto; stati pod oknom; počivati pod vrhom / vas pod hribom; boji pod Moskvo; potok pod vasjo / pod komolcem ima brazgotino / njiva pod mlinom nižje ob potoku
- 2. za izražanje prikrivanja, posrednega predstavljanja: kaj razumeš pod to besedo; potuje pod tujim imenom; ta proces je znan pod izrazom elektroliza; roman je izšel pod naslovom Jesen; objavlja pod psevdonimom / pod pretvezo naklonjenosti; pod videzom poštenosti / ekspr. izkoriščal ga je pod krinko prijateljstva / ladja plove pod tujo zastavo je vpisana v ladijski vpisnik tuje države
// publ. za izražanje mesta, na katerem je predmet pri sistematičnem nameščanju, razvrščanju: brošuro najdeš pod signaturo A 22; ta slika je razstavljena pod št. 333 ima številko 333
// pod točko dve so obravnavali delitev osebnih dohodkov pri drugi točki - 3. za izražanje nedosežene mere, stopnje: ni vstopnic pod trideset dinarjev; otroci pod desetimi leti / stanje vode je pod normalo; letošnja januarska temperatura je pod dolgoletnim povprečjem / igrati pod svojimi zmožnostmi / pog. deset stopinj pod ničlo minus deset stopinj
- 4. za izražanje odvisnosti, podrejenosti: vojska je pod sposobnim poveljnikom; seja pod predsedstvom maršala Tita / pog. pod seboj ima deset delavcev vodi deset delavcev; publ. orkester pod taktirko znanega dirigenta / pod nadzorstvom učitelja; odpeljati pod stražo / pod vsestransko zaščito / pog. aparat je še pod garancijo
- 5. za izražanje razmer, časa, v katerem se kaj dogaja: tako je bilo pod Avstrijo; pod Napoleonom se je zelo okrepila narodna zavest južnih Slovanov; pod fašistično okupacijo je bilo hudo
- 6. za izražanje sredstva ali orodja, s katerim se opravlja dejanje: opazovati pod mikroskopom; ohladiti se pod prho / trava pada pod koso / star. končati pod mečem biti obglavljen
// za izražanje (fizikalne) energije, ki omogoča delovanje sredstva, stroja: omrežje je pod napetostjo; lokomotiva je pod paro - 7. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: opotekati se pod težkim bremenom; jez je popustil pod pritiskom vode; steklo se zdrobi pod udarcem / pod radovednimi pogledi sosedov je vsa zardela
// za izražanje nagiba, razloga, zaradi katerega se kaj dogaja: ravnati pod vplivom družbe, mamil / publ.: aretiran je pod obtožbo; ukrepati pod silo razmer, pod vtisom dogodkov - 8. za izražanje okoliščin, ki spremljajo dogajanje: delati pod slepečo svetlobo / kupovati pod ugodnimi pogoji; pod takimi pogoji ni mogoče gospodariti; dam ti knjigo pod pogojem, da jo kmalu vrneš / ekspr. četa se umika pod točo krogel
// za izražanje merila, vodila: meriti pod pravim kotom; reflektorja sta nameščena pod različnimi koti / kajenje je pod kaznijo prepovedano; izpovedati pod prisego / publ. pod tem zornim kotom, vidikom
// za izražanje načina, kako dejanje poteka: operirati pod narkozo; delati pod stalnim pritiskom
● evfem. zelo je bolan, vse gre podenj malo in veliko potrebo opravlja v posteljo; ekspr. tako pod nič pa tudi ni brez vrednosti; pog. pod noge je še zmeraj lepa ima lepe noge; tukaj piha pod noge v noge; pod častjo mu je, da bi prosil preponosen je; opombe navaja pod črto na koncu strani pod tekstom; žarg., med. bolnika imajo pod kisikom umetno mu dovajajo kisik; ekspr. že dolgo je pod ključem je zaprt v ječi; ekspr. njegov članek je pod kritiko slab, nekvaliteten; ekspr. plaz ga je pokopal pod seboj zasul
♦ agr. saditi pod motiko seme ali sadiko dati v jamico, izkopano z motiko; šport., pri košarki skok pod košem; prim. podnoč, podvečer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
podomačevánje -a s (ȃ) delanje, da je kaj po značilnostih, lastnostih podobno domačemu: vsesplošno kulturno podomačevanje; proces podomačevanja; Ravno zaradi podomačevanja besed, najprej v izgovoru in pregibanju, nato pa tudi v zapisu, se nam ni treba na pamet učiti številnih tujih besed, ki odstopajo od našega jezikovnega sistema E iz podomačeváti iz (↑)podomáčiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
pogodováti -újem nedov. (á ȗ) knjiž., redko dajati prednost: določeni momenti pogodujejo v predelavi mehanični proces pred kemičnim / vlada je to stranko pogodovala / zahtevnost dela pogoduje njegovo vrednotenje vpliva na vrednotenje
♦ jur. pogodovati kupce, upnike dajati prednost nekaterim kupcem, upnikom na škodo drugihpogodován -a -o: pogodovani ljudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
pokristjanjevánje -a s (ȃ) glagolnik od pokristjanjevati: pokristjanjevanje Slovanov;
proces pokristjanjevanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
polarizacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na polarizacijo: polarizacijska prizma / polarizacijski proces v kapitalistični družbi
♦ fiz. polarizacijski mikroskop mikroskop, ki uporablja polarizirano svetlobo; polarizacijska ravnina ravnina, pravokotna na smer električnega polja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
politizácija -e ž (á) glagolnik od politizirati: politizacija univerze, znanosti, javnega življenja;
proces politizacije / politizacija delovnih množic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
pooglenítev -tve ž (ȋ) glagolnik od poogleneti: pooglenitev lesa;
proces pooglenitve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
postròj -ôja m (ȍ ó) - 1. teh. več strojev in naprav skupaj, ki sestavljajo funkcionalno celoto: spremljati delovni proces v postroju
- 2. voj. razporeditev manjših taktičnih enot, prilagojenih za določene naloge: pohodni, strelski postroj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
pót -í ž, daj., mest. ed. póti, or. ed. v prislovni predložni zvezi tudi pótjo; mn. stil. póta s, rod. mn. potí stil. pótov; dv. stil. póti s; deveti pomen mn. póta s in potí ž, rod. mn. pótov in potí, dv. póti s in potí ž (ọ̄; pọ̑ta) - 1. ozek pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo: kam drži, pelje ta pot; pot se cepi; pot se vzpenja; krčiti, narediti pot; popravljati pot; to pot dobro poznam; prečkati pot; v temi so zgrešili pot; umaknil se je avtomobilu, in stopil s poti; iti čez pot; deblo leži čez pot; stati na poti, ob poti; iti, peljati se po poti; s potjo, ki so jo obnovili, so bili ljudje zadovoljni; blatna, ovinkasta, strma, široka pot; krajša in daljša pot do mesta; pot je prehodna, prevozna / dovozna pot ki veže industrijske, gradbene objekte z večjo javno cesto; gozdna pot; javna, zasebna pot; kolovozna pot kolovoz; peš pot pešpot; planinska pot; sprehajalna pot / najprej sta hodila skupaj, nato pa je vsak odšel svojo pot po svoji poti
- 2. del ozemlja, prostora, po katerem ali skozi katerega je mogoče premikanje iz enega kraja v drugega: določiti, poiskati pot do morja; puščice so označevale pot do vrha gore; vrisati pot na zemljevid; prometne poti / voda si je izdolbla pot; utrli so si pot skozi džunglo / ženska jim je kazala pot jih je vodila, usmerjala; prijatelji so mu naredili pot skozi množico / zagraditi, zapreti pot komu onemogočiti mu prehod; prepovedana pot prepovedan prehod; ta vozila imajo prosto pot prost prehod
// s prilastkom ta del ozemlja, prostora- a) glede na način, značilnosti premikanja: pomorska, rečna pot; vodna pot / plovne poti; prevoz po zračni poti po zraku, z letalom
- b) glede na namen, cilj premikanja: kurirska pot; oskrbovalna pot; tihotapska pot; trgovske poti / jantarska pot po kateri so nekoč prenašali jantar iz baltskih dežel v južno Evropo
// Pohod po poteh partizanske Ljubljane množična politično-športna prireditev v spomin na zmago nad fašizmom 9. maja 1945
// možnost za premikanje iz enega kraja v drugega: tu ni več nobene poti
- 3. s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja: ladja potrebuje za to pot več dni; več kilometrov dolga pot; pot do tja je kratka; zadnjo četrtino poti se je peljal / srečala sta se na pol poti do doma
- 4. gibanje, premikanje iz enega kraja v drugega ali od enega mesta, točke do drugega
- a) z določenim namenom, ciljem: pot je trajala več dni; opraviti pot v pol ure; iti, odpraviti se na pot; med potjo so prepevali; službena pot; pot nazaj; dnevnik poti; hrana za na pot / pot jim je hitro minevala zdelo se jim je, da traja malo časa; ekspr. pot se jim vleče zdi se jim, da traja veliko časa
// ima neko pot na sodišče; nalagati si nepotrebne poti / vso pot sta molčala; odposlanci so že na poti; zmeraj je na poti / pot ga je ogrela hoja
// po poti jesti med potjo
// kot vljudnostna fraza: kam vas pelje pot; srečno pot - b) v določeni smeri, črti: satelit se je utiril na pot okoli zemlje; navidezna pot sonca
// navidezna črta, smer, ki se opiše s takim gibanjem, premikanjem: pot, ki jo naredi telo pri takem gibanju, je krivulja; krogu podobna pot; pot v obliki loka / sklenjena pot, po kateri teče električni tok
- 5. fiz. razdalja, ki jo preide gibajoče se telo: pot, ki jo opravi mehanizem, preden začne delovati; izračunati pot jadrnice med dvema obratoma; gibanje po najkrajši poti / pot impulza; razmerje med časom in dolžino poti
- 6. nav. ekspr., navadno s prilastkom proces, delovanje, ki omogoča nastop, uveljavljanje ali dosego česa: samostojna pot v socializem; pot do uspeha je dolga; pot od prve pobude do uprizoritve ni bila lahka; pot za kruhom ga je vodila po svetu / knjiž. pokazal je narodu pot k svobodi; preprosta miselna pot / razvojna pot besede razvoj
- 7. v zvezi odpreti, utreti pot omogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ta poraz je odprl sovražniku pot v zaledje; s prekopom se je ladjam odprla nova pot na morje / ta uspeh mu je utrl pot v svet
// publ. omogočiti nastop, uveljavitev: odpreti pot naprednim idejam; novi način dela si je utrl pot / gledališče je že v prvi sezoni odprlo pot klasiki je začelo uprizarjati klasična dela; utreti pot marksizmu - 8. nav. ekspr. način, sredstvo za dosego česa: ne vidim druge poti za reševanje tega problema; predlagal je dve poti za pomiritev sprtih strank / hitro je našel pot iz zadrege / druge poti ni možnosti
// v prislovni rabi: rešiti spor po diplomatski poti; po kakšni poti si to izvedel kako; priti do česa po nepošteni poti; po tej poti ne boste nič dosegli tako, na tak način; publ. doseči sporazum po poti dolgotrajnih pogajanj z dolgotrajnimi pogajanji - 9. ekspr., s prilastkom delovanje, udejstvovanje: svojo umetniško pot je začel v majhnem podeželskem gledališču; odločil se je za uporniško pot / prizadeval si je spraviti ga na pošteno, pravo pot / to so nedoumljiva pota usode usoda
- 10. ed., v prislovni rabi, s števnikom ali izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje števnik ali izraz količine: to pot mu je uspelo; še nikoli niso bili tako prijazni kakor to pot; star.: pridem drugo pot drugič, drugikrat; vsako pot vsakič, vsakokrat; zadnjo pot ti rečem zadnjič, zadnjikrat
● ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so šle njihove poti narazen niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; ekspr. njegova pot gre navzgor ima prihodnost pred seboj; obeta se mu življenjski uspeh; ekspr. ne bom ti gradil poti ne bom te oviral pri tvojem delu, prizadevanju, hotenju; ekspr. z bičem mu je pokazal pot ga je napodil, nagnal; nar. vzhodno posoditi komu pot spremiti ga; iti za njegovim pogrebom; knjiž., ekspr. ubrati, vzeti pot pod noge začeti iti, hoditi; ekspr. ne bom ti več hodil na pot ne bom te več oviral pri tvoji dejavnosti, delu; ekspr. nastavlja se mu na pot ovira ga pri kaki dejavnosti, delu; ekspr. poročila sta se, ker je bil otrok že na poti ker je bila ona noseča; ekspr. stvar je na dobri poti, da uspe veliko možnosti je; ekspr. kot dramatik ni hodil po izhojenih potih ni pisal tako, kot je bilo do takrat v navadi; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; tam je slavna božja pot romarska cerkev; iti na božjo pot romanje; ekspr. vse gre rakovo pot nazaduje, propada; ekspr. stvari gredo svojo pot se razvijajo, potekajo normalno, mirno; knjiž. hodi svoja pota ni dovzeten za vplive; vznes. odšel je na zadnjo pot umrl je; vznes. včeraj smo ga pospremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom; življenjska pot ekspr. njegova življenjska pot je bila dolga življenje; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila; ekspr. ostati na pol poti ne dokončati, ne opraviti začetega; ekspr. preden je kaj dosegel, je imel veliko poti je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh; ekspr. s to zadevo imam sama pota z urejanjem te zadeve imam veliko opravkov, dela; preg. vse poti vodijo v Rim isti cilj, namen se lahko doseže na različne načine; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem
♦ aer. zračna pot del zračnega prostora, določen z višino, širino in smerjo, v katerem se giblje letalo med dvema letališčema; alp. nezavarovana pot brez klinov in žičnih vrvi; anat. dihalne poti deli dihal, po katerih prihaja zrak v pljuča; limfne poti limfne žile, mezgovnice; živčna pot živčna vlakna, po katerih prehaja vzburjenje; avt. zavorna pot razdalja, ki jo prevozi vozilo od začetka zaviranja do takrat, ko se ustavi; šah. izsiliti kmetu prosto pot; prim. napoti, spoti, spotjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
povračljív -a -o prid. (ī í) ki se da povrniti: povračljiva izguba, škoda
♦ teh. povračljiv proces proces, ki se lahko povrne v prvotno stanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
prebáva -e ž (ȃ) glagolnik od prebavljati ali prebaviti: prebava se začne že v ustih;
temeljita prebava;
prebava hrane // proces v zvezi s prebavljanjem: dodati jedem snovi, ki pospešujejo, urejajo prebavo; paziti na redno prebavo; ima motnje v prebavi; težave s prebavo // sposobnost za prebavljanje: ima dobro prebavo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
predstávljanje -a s (á) glagolnik od predstavljati: predstavljanje gostov se je hitro končalo;
pozdravljanje, predstavljanje in druge formalnosti / umetnost je predstavljanje življenja v njegovi prvobitnosti / ta način predstavljanja narodove zgodovine ni več zadovoljiv / proces mišljenja in predstavljanja; sposobnost prostorskega predstavljanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
prehájanje -a s (ȃ) glagolnik od prehajati: opazovali so prehajanje vojakov čez reko;
prehajanje vozila z enega prometnega pasu na drugega / prehajanje državne meje / prehajanje na nov sistem je povzročilo nekaj težav; začelo se je prehajanje na serijsko proizvodnjo / prehajanje proletariata na oblast je bil dolgotrajen proces / poskušal je slikati prehajanje barv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
prejudiciálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prejudic: prejudicialni pomen odločbe / prejudicialni proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
preminévanje -a s (ẹ́) knjiž. minevanje: preminevanje časa / proces nastajanja in preminevanja v naravi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
preobrázben -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na preobrazbo: preobrazbene značilnosti / preobrazbeni proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
preobraževánje -a s (ȃ) glagolnik od preobraževati: preobraževanje družbe;
proces preobraževanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
presnavljálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na presnavljanje: presnavljalne motnje / presnavljalni proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
procés tudi procès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́) - 1. med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po določenih
- a) naravnih zakonitostih: proces poteka, se razvija; opazovati, proučevati proces; bolezenski, življenjski procesi; proces gnitja, staranja; procesi v organizmu / zdravnikom je uspelo zaustaviti proces / duševni, miselni proces
- b) navadno s prilastkom družbenih zakonitostih: razčlenjevati družbene, zgodovinske procese; združevalni proces; zapleteni procesi družbenega razvoja; publ. vloga delavskega razreda v procesu človekovega osvobajanja pri človekovem osvobajanju
- 2. navadno s prilastkom celota del, delovanja za dosego kakega cilja: načrtovati, organizirati, usmerjati proces; delovni, proizvodni proces / izobraževalni, vzgojni proces
- 3. jur. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve; postopek: obnoviti, sprožiti proces; javni, tajni proces; proces proti revolucionarjem; priče na procesu / civilni, kazenski proces / sodni proces
● publ. monstre proces s številnimi obtoženci; publ. politični proces zaradi političnih razlogov
♦ kem. kemični proces pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; zgod. nürnberški proces sodni proces mednarodnega vojaškega sodišča proti vodilnim vojnim zločincem hitlerjevske Nemčije leta 1945 in 1946 v Nürnbergu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
procésen -sna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na proces: procesna nepretrganost / procesno delo / procesni spis / procesno pravo pravna pravila, ki urejajo postopek
♦ elektr. procesni (elektronski) računalnik računalnik, s katerim se vodi in nadzira kak proces; teh. procesna industrija industrija, v kateri poteka kontinuiran delovni proces s povezanimi transportnimi tokovi med posameznimi stopnjami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
proizvóden -dna -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na proizvodnjo: doseči, uresničiti proizvodni načrt;
modernizirati proizvodni postopek, proces;
povečati proizvodno zmogljivost obrata / proizvodne in neproizvodne dejavnosti / proizvodni stroški stroški, ki nastanejo pri proizvodnji; proizvodna cena cena, ki obsega proizvodne stroške
♦ ekon. proizvodni odnosi odnosi med ljudmi pri proizvajanju, menjavanju, razporejanju in porabljanju dobrin; proizvodno delo delo, ki ustvarja materialne dobrine; delo, ki ustvarja presežno vrednost; ped. proizvodno delo učencev oblika organiziranega vzgojno-izobraževalnega dela, ki ga opravljajo učenci v delovni organizaciji; šport. proizvodna gimnastika telesne vaje proti utrujenosti med delom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
prosvetljeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na prosvetljevanje: prosvetljevalna vloga knjige / knjiž. prosvetljevalni proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
psíhofiziolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) duševen in fiziološki v medsebojnem odnosu: govorjenje je psihofiziološki proces / psihofiziološke sposobnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
psíhosociolóški -a -o prid. (ȋ-ọ̑) duševen in družben, družbosloven v medsebojnem odnosu: prilagajanje je psihosociološki proces / psihosociološka znanost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
radikalizácija -e ž (á) glagolnik od radikalizirati: radikalizacija stranke;
proces radikalizacije v političnem in gospodarskem življenju države / nadaljnja radikalizacija problema ne bi bila koristna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
razdruževánje -a s (ȃ) glagolnik od razdruževati: razdruževanje pred leti združenih organizacij;
proces razdruževanja / združevanje in razdruževanje ljudi; težnje po razdruževanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
razkrájanje -a s (á) glagolnik od razkrajati: razkrajanje lesa;
proces razkrajanja / kemično razkrajanje; razkrajanje beljakovin / razkrajanje starih družbenih oblik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
razkrójen -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razkroj: razkrojni proces / razkrojni produkti / preprečiti sovražnikovo razkrojno delo
♦ kem. razkrojna destilacija lesa suha destilacija lesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
razkrojeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na razkrojevanje: razkrojevalni proces / razkrojevalno delovanje bakterij / razkrojevalne ideje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
razkrojevánje -a s (ȃ) glagolnik od razkrojevati: razkrojevanje snovi;
proces razkrojevanja / razkrojevanje enotnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
razosébljenje -a s (ẹ̑) glagolnik od razosebiti: razosebljenje človeka;
proces razosebljenja / razosebljenje dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
razvójen -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na razvoj: razvojni ciklus, proces;
razvojna doba;
razvojna stopnja / razvojni nauk; razvojna teorija / razvojne možnosti, zakonitosti; razvojna načela našega gospodarstva / dela v razvojnem laboratoriju; razvojni program tovarne / razvojni inženir inženir, ki skrbi za izboljšavo in uvajanje novih proizvodnih metod
♦ šol. razvojni oddelek oddelek za nadpovprečno ali podpovprečno razvite učence, v katerem je pouk prilagojen njihovim sposobnostimrazvójno prisl.: razvojno se spreminjati
♦ ped. razvojno moten otrok otrok, oviran v normalni rasti, vzgoji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
redukcíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na redukcijo: redukcijski ukrepi / redukcijska lista porabnikov elektrike / redukcijski proces; oksidacijski in redukcijski / pridobivati svinec iz oksidnih spojin z redukcijskim taljenjem
♦ biol. redukcijska delitev delitev celic, pri kateri se zmanjša število kromosomov na polovico; metal. redukcijska peč; teh. redukcijski kos kos, s katerim se priključi cev manjšega premera na cev večjega premera; redukcijski plamen plamen, ki preprečuje oksidacijo; redukcijski ventil ventil, ki omogoča na odjemni strani stalno enak znižan tlak plina, pare
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
regenerácija -e ž (á) glagolnik od regenerirati: regeneracija gozdov;
proces regeneracije / sredstvo za regeneracijo las / regeneracija kavčuka / regeneracija kože, repa
● regeneracija fašizma v nekaterih državah ponovna oživitev, pojavitev; regeneracija nogometnega moštva pomladitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
rèintegrírati -am dov. in nedov. (ȅ-ȋ) ponovno integrirati, ponovno združiti: delovna naloga bo skupino reintegrirala / reintegrirati delovni organizaciji; društvi se nameravata reintegrirati
● publ. reintegrirati invalida ponovno ga vključiti v družbo, delovni proces; publ. reintegrirati se v svetovni sistem ponovno se vključiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
reprodúkcija -e ž (ú) - 1. glagolnik od reproducirati: reprodukcija fotografije / naprave za stereofonsko reprodukcijo; mehanski način reprodukcije zvoka / razvoj glasbene reprodukcije / biti sposoben za reprodukcijo; prašiči za rejo in reprodukcijo / reprodukcija prebivalstva obnavljanje prebivalstva glede na rodnost in smrtnost
- 2. slika, fotografija, narejena s fotografsko-tiskarskim postopkom: obesiti reprodukcijo na steno; prelistaval je knjigo z reprodukcijami umetniških del
- 3. ekon. obnavljanje proizvodnje: proces reprodukcije; teorija reprodukcije / družbena reprodukcija obnavljanje proizvodnje v narodnem gospodarstvu; navadna reprodukcija obnavljanje proizvodnje v nespremenjenem obsegu; razširjena reprodukcija obnavljanje proizvodnje v povečanem obsegu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
režírati -am nedov. in dov. (ȋ) umetniško oblikovati izvedbo dramskega, filmskega dela, radijske, televizijske oddaje: režirati dramo, film;
režirati operno predstavo / režirati televizijsko oddajorežíran -a -o: dobro režirana predstava
● slabš. proces je bil režiran vnaprej pripravljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
ríhta1 -e ž (ȋ) navadno v zvezi krvava rihta - 1. zgod., v fevdalizmu sodišče s pravicami krvnega sodstva, zlasti nad podložniki; deželsko sodišče: poklicati koga pred krvavo rihto / krvava rihta ga je obsodila na smrt
- 2. star. sojenje, sodni proces: razglasiti dan krvave rihte / Nato se je začela pripravljati starodavna rihta, po kateri se je po mogočnih hišah kaznovalo prešuštvo (Prežihov)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
sámonastájanje -a s (ȃ-ā) knjiž. nastajanje sámo od sebe: po tej teoriji je takrat prenehal proces samonastajanja organskih snovi iz neorganskih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
sámoodtujevánje -a s (ȃ-ȃ) knjiž. odtujevanje samemu sebi, svojemu bistvu: proces samoodtujevanja;
odtujevanje in samoodtujevanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
sámoodtujítev -tve ž (ȃ-ȋ) knjiž. odtujitev samemu sebi, svojemu bistvu: odtujitev in samoodtujitev / tega je kriva človekova samoodtujitev
♦ filoz. samoodtujitev ideje po Heglu proces, v katerem se absolutna ideja odtuji sama sebi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
sámoosvéščanje -a s (ȃ-ẹ́) knjiž. osveščanje samega sebe: proces samoosveščanja / to je bilo pomembno za narodno samoosveščanje; samoosveščanje človeštva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
sámoosvobájanje -a s (ȃ-á) knjiž. osvobajanje samega sebe: samoosvobajanje narodov, delavskega razreda / proces samoosvobajanja človeka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
sámoporájanje -a s (ȃ-á) knjiž. nastajanje, pojavljanje sámo od sebe: hipoteza o samoporajanju / proces ustvarjanja je istočasno proces človekovega samoporajanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
sámospoznávanje -a s (ȃ-ȃ) spoznavanje samega sebe: poglabljanje človekovega samospoznavanja;
proces samospoznavanja // knjiž. osveščanje: samospoznavanje delavskega razreda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
separacíjski tudi separácijski -a -o prid. (ȋ; á) nanašajoč se na separacijo: posodobiti separacijske naprave / separacijski proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
silážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na silažo: silažni proces / silažna koruza; silažne rastline / silažni stolp; silažna jama
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
sklerózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na sklerozo: sklerozni proces / sklerozen človek sklerotičen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
socializacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na socializacijo: socializacijsko okolje / socializacijski proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
sód1 -a m, mn. stil. sodóvi (ọ̑) - 1. velika valjasta, navadno trebušasta posoda z dnom na obeh koncih: sod drži tristo litrov; izdelovati, nabijati, pomivati, valiti sode; zabiti sod z veho; nalivati vino v sod; hrastov, kostanjev sod; pločevinast sod; razsušen sod; stolitrski sod; sod vina; doge soda; obroči za sode; ima trebuh kot sod zelo velik
// bencinski, vinski sod; sod za odpadke
// vsebina soda: gostje so popili več sodov - 2. nekdaj prostorninska mera za tekočine, približno 113,2 l: dva soda in deset bokalov vina
● ekspr. kako more biti tak sod tako debel; nar. sod že poje je že skoraj prazen, zato zadoni, če se potrka po njem; publ. to sporočilo je izbilo sodu dno je sprožilo proces, ki se je dolgo pripravljal; pog. dal je nov sod na pipo začel je točiti pijačo iz novega soda; ekspr. dokler bo sod moker dokler bo vino v njem; ekspr. polniti sode brez dna opravljati nekoristno delo; opravljati delo, ki ni nikoli končano; sod smodnika ekspr. biti sod smodnika vir nevarnosti; ekspr. vreči iskro v sod smodnika v zelo napeti situaciji povzročiti spor, konflikt; ekspr. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; imam glavo kot sod čutim pritisk, bolečino v glavi; preg. prazen sod ima močen glas kdor malo ve, veliko govori
♦ agr. oviniti sod; zažveplati sod; usnj. lužilni sod valjasta posoda za luženje kož; strojilni sod valjasta posoda, v kateri se pri strojenju mešajo kože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
sôdba -e ž (ó) - 1. odločitev sodišča o obravnavani sporni, kazenski zadevi na koncu sodnega postopka: objaviti, razglasiti sodbo; pritožiti se zoper sodbo; s sodbo razveljaviti
// besedilo s to odločitvijo: natipkati, podpisati sodbo / izročiti sodbo - 2. star. sojenje, sodni proces: sodba še teče; voditi sodbo
- 3. rezultat umske dejavnosti, ki temelji na dojemanju, upoštevanju določenih dejstev in izraža odnos do česa: njegova sodba o dogodku, filmu je krivična, ostra, ugodna, utemeljena; sodba o kakovosti, resničnosti česa; sodba, da on marsikaj ve, se je izkazala za napačno / ne želim dajati političnih sodb o tem / izreči, napisati svojo sodbo o čem, kom / imeti o stvari svojo sodbo svoje mnenje, mišljenje
// kar posreduje, izraža tak rezultat umske dejavnosti: brati, slišati različne sodbe o kom
// miselno dejanje, na podlagi katerega tak rezultat nastane: varuj se prehitre sodbe; izpostavlja se sodbi ljudi, ki mislijo slabo o človeku; biti hiter, mil v sodbi / po moji sodbi je roman odličen - 4. filoz. vsaka misel, ki je lahko ali resnična ali neresnična: ta stavek je jezikovna oblika sodbe; pojmi in sodbe
// stavek, ki to misel izraža: ta sodba je neresnična, toda slovnično pravilna
● ekspr. malemu narodu je bila pisana sodba in glasila se je na smrt odločeno mu je bilo, da bo uničen, da bo izumrl; knjiž. ne lastim si sodbe o tem vprašanju zdi se mi, da ne morem, nimam pravice presojati to vprašanje; ekspr. s tem dejanjem si je sam izrekel, podpisal sodbo je sam odločil, povzročil, da ga bo doletelo kaj slabega, neprijetnega; ekspr. narod si bo pisal sodbo sam narod bo sam odločal o sebi, svoji usodi; božja sodba v srednjem veku postopek v sodstvu, pri katerem je moral osumljenec za dokaz svoje nekrivde prebiti krute, smrtno nevarne preizkuse; star. poklicati koga pred sodbo pred sodišče; star. stopiti pred božjo sodbo umreti; ekspr. prepričan sem, da bo sodba zgodovine pravičnejša da se bo v prihodnosti pravičneje sodilo o določeni osebi, dejstvu
♦ filoz. kategorična, konjunktivna, pogojna sodba; jur. izdati, izpodbijati, izreči sodbo; sodba se je izvršila takoj odločitev sodišča, zlasti kazen; obsodilna, oprostilna sodba; sodba je postala pravnomočna; sodba temeljnega, vrhovnega sodišča; rel. posebna sodba spoznanje in priznanje vrednosti in posledic lastnega življenja takoj po smrti; poslednja ali vesoljna sodba Kristusova sodba ob koncu sveta; zgod. črepinjska sodba glasovanje državljanov v stari Grčiji na lončenih črepinjah o izgonu državi nevarnega državnika; ostrakizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
spádati -am nedov. (ā ȃ) - 1. biti glede na svoje značilnosti sestavni del česa: pokrov spada k njegovi škatli; ta vrata ne spadajo k omari / v alpinistovo opremo spada tudi cepin / tudi raziskave spadajo v delovni proces
// biti sestavni del sploh: to naselje spada že v drugo občino; Primorska že več desetletij spada k Jugoslaviji / vsi našteti učenci spadajo v isti razred / k posestvu spada tudi del gozda - 2. imeti kje ustrezno, sebi primerno mesto: knjige spadajo na polico; predmeti, ki spadajo v muzej, naj se hranijo tam; smeti ne spadajo pred vrata / tako predavanje ne spada na kongres ni primerno za kongres
// tak bolnik spada v bolnico naj se zdravi v bolnici; on ne spada v našo družbo ni primeren za našo družbo; otrok spada k materi naj živi pri materi - 3. z ocenitvijo vrednosti, značilnosti biti uvrščen kam: kit spada k sesalcem; ta pesnik spada med realiste / z oslabljenim pomenom: ona spada med moje najboljše prijateljice je ena mojih najboljših prijateljic; podpredsednik spada k predsednikovim sodelavcem je predsednikov sodelavec; telefon spada med najpomembnejša komunikacijska sredstva je eno najpomembnejših komunikacijskih sredstev
● tudi ta gozd spada k nam je naš; pog. ob tej uri spada otrok v posteljo bi moral že spati; te pokrajine spadajo pod skupno upravo imajo skupno upravo; ekspr. ta stroj spada že v muzej je zastarel; slabš. ti spadaš med staro šaro tvoje ravnanje, govorjenje ne ustreza okoliščinam, času; ekspr. ti ljudje ne spadajo skupaj niso taki, da bi lahko živeli, delali skupaj
spadajóč -a -e: kraji, spadajoči v isto občino; k lokalu spadajoči prostori; stavba, spadajoča k hotelu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
spojítven -a -o (ȋ) pridevnik od spojitev: spojitveni proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
spomínjanje -a s (í) glagolnik od spominjati: proces, sposobnost spominjanja / spominjanje na mladost / izšla je zbirka humorističnih spominjanj na otroštvo spominov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
spoznánje -a s (ȃ) - 1. glagolnik od spoznati: spoznanje napak; znanost je pot k spoznanju resnice / čutno, intuitivno, razumsko spoznanje / meje človeškega spoznanja sposobnosti spoznati kaj sploh
// imeti dar za spoznanje bolezni - 2. kar kdo v zvezi s kom, čim spozna: spoznanje, da ga prijatelj vara, ga je prizadelo; globoko, grenko spoznanje / priti, ekspr. dokopati se do kakega spoznanja spoznati kaj
// življenjska spoznanja / nova spoznanja na področju fizike; znanstvena spoznanja - 3. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi za spoznanje izraža zelo majhno stopnjo: za spoznanje se zrediti; za spoznanje presvetla barva; potrebno bi bilo za spoznanje več odločnosti
● star. za moje spoznanje je on eden najbolj poštenih ljudi po mojem mnenju
♦ filoz. spoznanje proces simbolnega odražanja in obnavljanja stvarnosti v človeškem mišljenju; rel. drevo spoznanja drevo v raju, ob katerem naj bi prvi človek ob neizpolnjevanju zapovedi spoznal zlo, ob izpolnjevanju zapovedi pa naj bi spoznal dobro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
spoznáven -vna -o prid. (á ā) nanašajoč se na spoznavanje, spoznanje: spoznavni nagibi;
razčleniti spoznavni proces / človekove spoznavne sposobnosti / spoznavna, etična in estetska vloga umetnosti / spoznavni znaki; spoznavno geslo / spoznavni večer družabna prireditev, katere namen je, da se udeleženci med seboj spoznajo
♦ filoz. spoznavna teorija filozofska disciplina, ki obravnava izvor, strukturo, metodo spoznavanja in veljavnost spoznanja // ki se da spoznati: razlike so komaj spoznavnespoznávno prisl.: spoznavno doživljati svoja čustva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
spreminjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na spreminjanje: spreminjevalni proces / spreminjevalne okoliščine
♦ jur. spreminjevalni predlog predlog, s katerim se spremeni prvotni, prejšnji predlog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
sprostíti -ím dov., spróstil (ī í) - 1. narediti, da kaj preneha biti napeto, vpeto: sprostiti vrv, vzmet; ob odjugi so se veje sprostile izpod snega / knjiž. stražar je jetniku sprostil roke odvezal; snel lisice
- 2. narediti, povzročiti, da postane tkivo, organ manj napet, nategnjen: sprostiti mišice; sprostiti noge, prste, roke; v topli kopeli se telo sprosti / sprostiti obraz; njegova toga drža se je sprostila / ekspr. sprostiti korak začeti hoditi bolj lahkotno, živahno
- 3. narediti, povzročiti, da postane kdo čustveno, duševno manj napet, nenapet: delo, glasba ga sprosti; sprostiti se po izpitu; sprostiti se s hojo, z igro / v naravi se duševno in telesno sprosti / ko se je nekoliko sprostil, je vprašal, če sme kaditi / sprostiti notranjo napetost
- 4. narediti, povzročiti, da se kaj izraža, kaže brez omejitev, zadržkov: v igri je sprostil svoja čustva; sprostiti nagone, strasti / sprostiti bolečino v joku; sprostiti svojo domišljijo; ob pesmi so se mu sprostili žalostni spomini / ob pijači se je pogovor sprostil
- 5. povzročiti, da postane kaj prosto, razpoložljivo: kemični proces sprosti toploto; pri eksploziji se sprosti velika energija / novi proizvodni način bo sprostil precej delavcev; publ. z dozidavo so v hotelu sprostili nekaj prostorov / sprostiti rezervna sredstva; pren. ljubezen je v njem sprostila nove moči
// ekon. uradno odrediti prenehanje ustalitve na določeni višini: sprostiti prodajo, uvoz / sprostiti cene
● knjiž. proti večeru se je sprostila nevihta je bila, nastala; knjiž. ni se mogel sprostiti občutka, da ni zaželen znebiti
♦ biol. dozorelo jajčece se sprosti
sprostíti se postati sproščen: otrok se sprosti v šolski dobi; sprostiti se med prijatelji
sproščèn -êna -o - 1. deležnik od sprostiti: postati sproščen; predpisi glede tega so zelo sproščeni; sproščene cene; sproščena energija, toplota; sproščene naravne sile; mišice naj bodo sproščene; gradnja se bo nadaljevala, ko bodo sproščena denarna sredstva
- 2. ki se duševno in telesno dobro počuti, nima zadržkov v ravnanju, vedenju: sproščen človek; biti naraven in sproščen
// ki izraža, kaže tako počutje: spregovoril je s sproščenim glasom; imeti sproščen nastop; sproščen smeh; sproščeno govorjenje, vedenje / pisateljev jezik je sproščen; prisl.: sproščeno govoriti, se smejati; sproščeno se vesti; ležati popolnoma sproščeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
svetóvnozgodovínski -a -o prid. (ọ̄-ȋ) nanašajoč se na svetovno zgodovino: svetovnozgodovinski proces;
ozadje svetovnozgodovinskega dogajanja / svetovnozgodovinska vloga umetnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
širítveni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi s širitvijo: širitveni projekt; Zanimalo nas je, kaj upadanje kupne moči pomeni za širitvene načrte in razvoj diskontov na slovenskem trgu
// ki je v zvezi s širitvijo Evropske unije: širitveni komisar; širitveni proces; širitvena pogajanja; Nekajurni obisk v Helsinkih je bil namenjen predvsem pripravam na decembrski vrh Unije, kjer bo pomemben del razprav namenjen nadaljnji širitveni strategiji skupnosti E iz ↑širítev
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
šóla1 -e ž (ọ̑) - 1. vzgojno-izobraževalna ustanova, ki omogoča učencem organizirano, sistematično pridobivanje znanja, spretnosti: zaradi neprimernega vedenja so ga izključili iz šole; hoditi v šolo; včeraj so jo vpisali v šolo; učiti na šoli, v šoli; mreža šol; povezanost šole s starši; varovati ugled šole; pogoji za ustanovitev šole / pritožiti se na svet šole / administrativna, delovodska, kmetijska, pomorska, vzgojiteljska šola; glasbena, plesna šola; miličniška, podoficirska šola; osemletna osnovna šola v kateri traja izobraževanje osem let; partijska, politična šola; šola za oblikovanje / ustanoviti dvojezično šolo / državna šola nekdaj ki jo ustanovi, vzdržuje in nadzoruje država; privatna šola ki jo ustanovi, vzdržuje kako društvo; samostanska šola nekdaj ki jo vzdržujejo redovniki ali redovnice
// ekspr. vsa šola se je zbrala na proslavi učenci in učitelji
// vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: fant je že dokončal šolo; v šoli se tega še niso učili; povezanost šole z življenjem / osnovna obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo, srednja izobraževanje, ki daje srednjo izobrazbo, visoka izobraževanje, ki daje visoko izobrazbo, višja šola izobraževanje, ki daje višjo izobrazbo
// reformirati šolo šolstvo
// star. doma so ga namenili za šole / ekspr. nobene šole, nobenih šol nima nobene izobrazbe
// ekspr.: gledališče bi moralo biti šola dobrega okusa; pravijo, da so nekatere jetnišnice prava šola za kriminalce
// poslopje te ustanove: šola je imela samo eno učilnico; popraviti, prebeliti, sezidati šolo; dvonadstropna, pritlična šola - 2. pog. pouk: šola se začne ob osmih; danes nimamo šole; skoraj vsak dan zamuja šolo; po šoli je šel igrat nogomet; začetek šole je prvega septembra
- 3. navadno s prilastkom privrženci, učenci, katerih dela imajo skupne značilnosti, izvirajoče iz doktrin, dosežkov vzornika, učitelja na filozofskem, umetniškem, znanstvenem področju: boj raznih (filozofskih) šol / ruska formalistična šola v poeziji; heglovska, pitagorejska šola; predstavniki nemške romantične šole; izhajati iz sofistične šole; zagrebška šola risanega filma
● žarg., šol. špricati šolo neupravičeno izostajati od pouka, iz šole; pog. dijak je letel iz šole je bil izključen, odpuščen; iti h komu v šolo učiti se od njega; prevzemati njegove izkušnje, navade; vzeti koga v svojo šolo učiti ga; dajati, sporočati mu svoje izkušnje, navade; pog. s šolo je skregan je ne mara; ne hodi rad v šolo; črna šola nekdaj, ljudski naziv vmesna šola med šestletno gimnazijo in univerzo; ekspr. to je bila draga šola zanj za izkušnje, ki si jih je pridobil ob tem neuspehu, je moral dosti pretrpeti, žrtvovati; šalj. enajsta šola pridobivanje življenjskih izkušenj pri otrocih zunaj šole in družine; mala šola organizirana nekajmesečna predšolska vzgoja; star. osma šola osmi razred nekdanje gimnazije; ekspr. naš oče je človek stare šole v vsem se drži ustaljenih navad; ekspr. iti skozi trdo šolo življenja imeti težko življenje; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj pretrpeti, žrtvovati
♦ etn. šola otroška igra, pri kateri se z različnimi kretnjami, gibi meče žoga v zid; otroška igra, pri kateri se mečejo ali skakaje brcajo ploščati kamenčki v polja na tla narisanega lika; ristanc; lit. parnasovska šola; ped. splošnoizobraževalna šola ki daje splošno izobrazbo; enotna obvezna šola obvezna šola, ki dela po enotnem učnem programu in zajema vse učence določene starosti ne glede na spol ali socialni izvor; radijska šola za nižjo, srednjo stopnjo; psih. freudovska psihoanalitična šola; rel. antiohijska teološka šola teološka šola v 4. in 5. stoletju, ki pri razlagi verskih resnic poudarja razum; šol. celodnevna šola pouk od jutra do zgodnjega popoldneva, v katerega so vključeni tudi prosti čas, učenčevo domače delo za šolo in razne prostovoljne dejavnosti; dopisna šola v kateri se opravlja pouk z dopisovanjem; dvooddelčna, enooddelčna šola; javna šola dostopna vsem ljudem ob enakih pogojih; meščanska šola do 1945 zaključna štiriletna nižja srednja šola; kmetijska nadaljevalna šola do 1945 neobvezna šola za kmečke fante z dovršeno osnovno šolo; nedeljska šola v 19. stoletju šola ob nedeljah kot nadomestilo osnovne ali strokovne šole; nižje organizirana šola osnovna šola, navadno nižja, v kateri poteka v isti učilnici hkrati pouk navadno dveh razredov; osrednja šola osemletna osnovna šola s podružničnimi šolami; podružnična šola osnovna šola, ki deluje pod strokovnim vodstvom osrednje šole; poklicna šola ki usposablja učence za poklic zlasti z urjenjem praktičnega dela; poletna šola nekaj tednov v poletnih mesecih trajajoč pouk za izpopolnjevanje v kaki stroki; ponavljalna šola do 1929 obvezna šola za učence od dvanajstega do petnajstega leta s skrajšanim učnim programom; osnovna šola s prilagojenim programom osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; stanovska šola v fevdalizmu mestna ali cerkvena šola za določen poklic; strokovna šola ki usposablja učence za delo v določeni stroki; šola v naravi večdnevno bivanje zunaj kraja šole, namenjeno pouku nekaterih predmetov in spoznavanju narave; šola s pravico javnosti nekdaj privatna šola z enako veljavnostjo kot državna; šport. visoka šola jahanja pri dresuri konj povezava tehnično zahtevnih figur ob pravilni izrabi jahalnega prostora; žel. prometna šola v kateri se učenci usposobijo za vodenje železniškega prometa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
tájen -jna -o prid. (ā) - 1. za katerega javnost, oblast ne ve: imeti tajen sestanek; dogodki so ostali tajni; tajna organizacija; tajna radijska postaja; tajno društvo
- 2. s katerim se javnost, ljudje ne morejo seznaniti: tajno srečanje državnikov / skleniti tajni sporazum; tajna meddržavna pogodba; tajno sojenje / tajno glasovanje glasovanje, pri katerem vsak svoje mnenje izrazi tako, da drugi zanj ne vedo
// za katerega ve ozek krog ljudi: tajni dokumenti; tajna telefonska številka; sporazumevati se s tajnimi znamenji / tajni jezik; tajna pisava - 3. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi; skriven: priti skozi tajen vhod
- 4. knjiž. skrivnosten: začutiti v sebi tajno moč / tajni glasovi
● tajna policija v nekaterih državah policija, ki skrbi za državno varnost; zastar. v njenem pogledu je videl tajno skrb skrito, prikrito
♦ jur. tajni proces; ptt tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; zgod. tajni svet v stari Avstriji vladarjev posvetovalni organ
tájno prisl.: tajno delovati; tajno glasovati; tajno se sestajati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
tehnologíja -e ž (ȋ) - 1. veda o pridobivanju surovin, obdelavi, predelavi materiala v izdelke: tehnologija obravnava snovi, postopke, delovna sredstva; fakulteta za tehnologijo / kemijska, tekstilna tehnologija; tehnologija lesa, papirja; inženir tehnologije / tehnologija materiala, obdelave / predavati tehnologijo
- 2. skupek postopkov takega pridobivanja, obdelave, predelave od začetka do končnega stanja: izboljšati, spremeniti tehnologijo; uporaba kemije, računalnikov v tehnologiji; sodobna, vrhunska tehnologija / kemijska, živilska tehnologija; umazana tehnologija ki povzroča, da je okolje onesnaženo; zaprta tehnologija pri kateri poteka tehnološki proces v zaprtem krogu brez izločanja škodljivih snovi v okolje; tehnologija barvanja, struženja
// skupek postopkov kakega dela, dejavnosti sploh od začetka do končnega stanja: informacijska, izobraževalna tehnologija; tehnologija transporta
// publ. ta skupek postopkov glede na znanje, izkušnje, pravico uporabe: kupiti, uvoziti tehnologijo; transfer tehnologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
tehnolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tehnologijo: tehnološki inštitut / tehnološki problemi; tehnološki razvoj / tehnološki postopek, proces / tehnološka brezposelnost brezposelnost zaradi spremenjene tehnologije; tehnološka kartica kartica s tehnološkimi podatki; tehnološka voda voda, ki se uporablja v tehnološkem procesu
♦ agr. tehnološka zrelost zrelost, pri kateri se sadovi, plodovi trgajo za prodajo, predelavo, skladiščenje; soc. tehnološko okolje zaradi tehnologije spremenjeno okoljetehnolóško prisl.: tehnološko zahtevni izdelki; tehnološko razvita družba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
tôpliSSKJ -a -o prid. (ó) tôpla grêda -e -e ž (ó, é)
proces otoplitve zemljine atmosfere in površja kot posledica emisij škodljivih plinov v ozračje: plini tople grede; učinek tople grede; Kitajska je druga največja porabnica energije na svetu in druga največja onesnaževalka s plini tople grede
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
transformacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na transformacijo: transformacijski proces / transformacijska pravila
♦ lingv. transformacijska slovnica pretvorbna slovnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
trohnôben -bna -o prid. (ó ō) nanašajoč se na trohnobo ali trohnenje: trohnobni proces / trohnoben vonj / trohnobna klet / trohnoben štor trhel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
tržáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na Trst: tržaško pristanišče / nekdaj tržaški rejenci rejenci, ki jih je dal, izročil v rejo zavod za najdenčke, sirote iz Trsta // Svobodno tržaško ozemlje od 1947 do 1954 ozemlje med Jugoslavijo in Italijo, razdeljeno na cono A pod anglo-ameriško in cono B pod jugoslovansko vojaško upravo
♦ bot. tržaški svišč rastlina z usnjatimi, črtalasto suličastimi listi in temno modrimi cveti, Gentiana tergestina; gastr. tržaški vampi vampi v omaki, začinjeni s peteršiljem in parmezanom; zgod. prvi tržaški proces sodni proces proti narodno zavednim Slovencem septembra 1930 v Trstu; drugi tržaški proces sodni proces proti narodno zavednim Slovencem in komunistom decembra 1941 v Trstutržáško prisl.: naglašati besede po tržaško
♦ gastr. speči ribe po tržaško potresene s peteršiljem in česnom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
tvórben -bna -o tudi tvórben -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tvorbo: tvorben proces / tvorbna sestavina
♦ lingv. tvorbna slovnica slovnica o delanju, ustvarjanju stavkov, besednih zvez
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
účen -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na učenje, pouk: učni pripomoček;
učna knjiga;
učne metode;
učno-vzgojni proces / publ. dobiti novo učno moč novega učitelja; učne ustanove; učno osebje / učne delavnice do 1980 delavnice za praktični pouk strokovnih predmetov; učna knjiga; učna ura časovna enota pouka, navadno petinštirideset minut; eno učno mesto je prazno delovno mesto učitelja // nanašajoč se na uk 2: učna pogodba
♦ ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; šol. učni čas trajanje pouka; učni jezik jezik, v katerem poteka pouk; učni korak osnovna snovna enota v programiranem učenju; učni načrt načrt, ki za učne predmete šol določene stopnje predpisuje, določa vsebino, obseg učne snovi; učni predmet; učni program predmetnik in učni načrt; nezadostni, odlični učni uspeh; učna doba do 1980 predpisan čas za izučitev v poklicu; učna enota del učne snovi, ki se obravnava v eni učni uri ali v več učnih urah; učna obveznost učitelja tedensko število ur pouka, ki jih mora opraviti učitelj; učna snov kar tvori, sestavlja znanje, védenje, ki se podaja v izobraževalnem procesu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
učlovečevánje -a s (ȃ) glagolnik od učlovečevati: proces učlovečevanja / iskanje etičnih pravil sovpada s človekovim učlovečevanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
uistosmérjanje -a s (ẹ́) glagolnik od uistosmerjati: odklanjati uistosmerjanje v umetnosti;
proces uistosmerjanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
univêrza -e ž (ȇ) najvišja vzgojno-izobraževalna in učno-znanstvena ustanova: hoditi, vpisati se na univerzo;
študirati na univerzi;
fakultete ljubljanske univerze;
rektor univerze;
profesor na univerzi // vzgojno-izobraževalni proces v tej ustanovi: končati univerzo // poslopje te ustanove: študenti so se zbrali pred univerzo
● pog. sin ima univerzo visoko, visokošolsko izobrazbo; delavska univerza ustanova za dodatno splošno in strokovno izobraževanje delavcev; univerza za tretje življenjsko obdobje v okviru univerze organizirano izobraževanje odraslih, upokojenih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
univerzalizácija -e ž (á) glagolnik od univerzalizirati: univerzalizacija ekoloških pogledov / proces integracije in univerzalizacije sveta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
upočásniti -im in upočasníti -ím dov., upočásnil (ā; ī í) narediti (bolj) počasno: upočasniti hojo, tek, vožnjo / upočasniti korak / upočasniti proces, razvoj / upočasniti naraščanje proizvodnje / utrujenost upočasni odzive / upočasniti ritem, udarce; dihanje se je upočasniloupočásnjen -a -o in upočasnjèn -êna -o: upočasnjeno gibanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
upočasnjeváti -újem nedov. (á ȗ) delati (bolj) počasno: upočasnjevati vožnjo / upočasnjevati proces / alkohol upočasnjuje reflekse / upočasnjevati ritem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
uprávljati -am nedov. (á) - 1. urejati, usmerjati življenje v kaki družbeni skupnosti: upravljati državo, občino; centralistično upravljati; občani neposredno upravljajo / upravljati zasedeno ozemlje / deželo je upravljal vladarjev namestnik je vladal v njej
// odločati o življenju, opravljanju temeljnih nalog v kaki delovni skupnosti: delavci sami upravljajo; upravljati podjetje, rudnik, šolo - 2. odločati o uporabi, izkoriščanju, vzdrževanju česa: upravljati gozdove; upravljati hišo / upravljati premoženje, zapuščino; upravljati sklad, neprav. s skladom
- 3. s širokim pomenskim obsegom s posebnimi pripravami uravnavati delovanje česa: upravljati kotle in turbine z enega mesta; upravljati stroj; upravljati televizijsko kamero voditi, usmerjati
// avtomatično, daljinsko, ročno upravljati / upravljati krmilo usmerjati; upravljati zavoro z nogo pritiskati nanjo; publ. uči se upravljati z orožjem ravnati
// publ. usmerjati, uravnavati premikanje česa: upravljati motorno kolo; upravljati ladjo krmariti; upravljati letalo pilotirati; upravljati tovornjak voziti
// publ. usmerjati, uravnavati sploh: upravljati polet rakete; upravljati proces v plavžu / upravljati lokalne zadeve urejati
upravljajóč -a -e: upravljajoči signali; upravljajoče osebe
uprávljan -a -o: iz daljave upravljan stroj; federativno upravljana država; moderno upravljano podjetje; sam.: upravljavci in upravljani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
uprizoríti -ím dov., uprizóril (ī í) - 1. poustvariti dramsko besedilo z gledališkimi sredstvi: prizadeval si je, da bi dramo uprizorili / uprizoriti v osrednjem gledališču
- 2. ekspr. izvesti naprej pripravljen javen dogodek: uprizoriti demonstracije; uprizoriti gonjo proti političnim nasprotnikom; uprizoriti sodni proces / uprizorili so mu podoknico zapeli; uprizoriti škandal narediti
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: uprizoriti zasledovanje; uprizoriti silovit napad silovito napasti
uprizorjèn -êna -o: drama ob nastanku ni mogla biti uprizorjena; domiselno uprizorjeno delo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
ustvarjálen -lna -o prid., ustvarjálnejši (ȃ) nanašajoč se na ustvarjanje: bil je ustvarjalna osebnost;
v sestavljanju spisov je ustvarjalnejši od sošolcev;
pesniško, tehnično ustvarjalen / ustvarjalna moč, sposobnost; ustvarjalne sile našega ljudstva / ustvarjalni navdih; knjiž. ustvarjalni nemir; ustvarjalna domišljija; ustvarjalna napetost / ustvarjalni proces / ustvarjalna kritika; ustvarjalno delo, mišljenje / ustvarjalne igre / to so bila njegova najbolj ustvarjalna leta; umetnikovo ustvarjalno obdobjeustvarjálno prisl.: ustvarjalno sodelovati; pridobljeno znanje ustvarjalno uporabiti; ustvarjalno dejaven
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vèčdisciplinárni -a -o prid. (ȅ-ȃ) ki je v zvezi z več disciplinami; multidisciplinarni: večdisciplinarni projekt; večdisciplinarna skupina strokovnjakov; večdisciplinarno raziskovanje; Pospešiti je treba sistematično večdisciplinarno izobraževanje sodnikov in vseh v sodni proces povezanih subjektov E iz vèč disciplín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vèleizdajálski -a -o [u̯s tudi ls] prid. (ȅ-ȃ) nanašajoč se na veleizdajalce: veleizdajalsko dejanje / veleizdajalski proces
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vinifikácija -e ž (á) agr. predelava grozdja od stiskanja do obstojnega vina z značilnimi lastnostmi: proces vinifikacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vnéten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vnetje: vnetni izcedek;
vnetna oteklina, rdečina / vnetni proces; vnetne bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vplívati -am nedov. (í) - 1. delovati na koga tako, da se to kaže, izraža v njegovem delu, ravnanju, mišljenju: ona je vplivala nanj, da je to naredil; vplivati na koga, da začne misliti drugače; vplivati z besedo, zgledom; dobro, pomirjevalno vplivati; nezavedno, zavestno vplivati / novica je slabo vplivala na ljudi; vreme je ugodno vplivalo na turiste
- 2. delovati na kaj tako, da poteka drugače, kakor bi sicer: rezultati gospodarske reforme so vplivali na družbeni razvoj; ta snov vpliva na proces zaviralno / dogodek ni vplival na naše ravnanje; na njegovo odločitev je vplivalo več stvari / vplivati na izbiro poklica; s propagando vplivati na izid volitev / slabo vreme je vplivalo na zmanjšanje pridelka
// delovati na kaj tako, da se to spreminja: vplivati na javno mnenje / morje, sonce vpliva na človekovo zdravje / italijansko slikarstvo je vplivalo na slovensko
vplivajóč -a -e: slabo vplivajoč film; usodno vplivajoči nauki
vplívan -a -o: kritika je bila vplivana od ideologije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vsèživljênjski -a -o prid. (ȅ-ē) ki traja vse življenje: vseživljenjski proces; vseživljenjska rehabilitacija; vseživljenjsko učenje; spodbujanje vseživljenjskega izobraževanja; Udeležba na vsakem pomembnem srečanju se razlikuje od navadnega potovanja, na katerem si ogledujemo znamenitosti, saj se tu sklenejo vseživljenjska prijateljstva E iz vsè življênje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vzbúrjenje -a s (ȗ) glagolnik od vzburiti: vzburjenje živcev;
proces vzburjenja / spolno vzburjenje / živci prevajajo vzburjenje do možganov / novica je povzročila vzburjenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vzgójen -jna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na vzgojo: vzgojni cilji;
vzgojne metode;
vzgojno sredstvo;
učno-vzgojni proces / imeti vzgojne težave / tako ravnanje ni vzgojno / vzgojni film; vzgojni ukrep / vzgojni zavod; vzgojna posvetovalnica; vzgojno-varstvena organizacija [VVO] organizacija za vzgojo in varstvo predšolskih otrok
♦ jur. vzgojni zavod zavod za mladoletnike, ki so storili lažja kazniva dejanja; lit. vzgojni roman roman, ki upodablja vzgojo, razvoj junakovega značaja, osebnosti; ped. vzgojna kazen kazen, ki učinkuje, deluje tako, da se kaznovani poboljša; psih. vzgojno polje skupek medsebojno povezanih vzgojnih dejavnikovvzgójno prisl.: socialno in vzgojno ogroženi otroci; vzgojno problematični mladi ljudje
♦ ped. vzgojno zanemarjen otrok otrok, ki je zaradi neugodnega socialnega okolja, zlasti družinskega, zaostal v duševnem razvoju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vžívljanje -a s (í) glagolnik od vživljati se: doba, proces vživljanja;
vživljanje v novo okolje / vživljanje v delo / vživljanje v tujo usodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
začárati -am dov. (ȃ) - 1. po ljudskem verovanju s skrivnostnimi silami povzročiti, da kdo izgubi kako dobro, naravno lastnost, sposobnost: čarovnica ga je začarala, zato se samo smeje
// s skrivnostnimi silami spremeniti koga v kaj nižjega, slabšega: začarati princa v žabo - 2. ekspr. s svojimi lastnostmi, vplivom povzročiti, da kdo izgubi lastno voljo, sposobnost kritičnega presojanja: ta ženska ga je čisto začarala / njena lepota jih je začarala
začáran -a -o - 1. deležnik od začarati: začarano mesto; to bitje je začarano; gledala sta se kakor začarana
- 2. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: rešiti se iz začaranega kroga; biti ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu / začarani krog misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
zákon -óna tudi -a m (á ọ́; á) - 1. splošno veljaven pravni predpis z najvišjo pravno močjo, podrejen ustavi: tako določa, predpisuje zakon; zakon velja; izglasovati, podpisati, razglasiti zakon; izvajati, kršiti zakon; to je po zakonu prepovedano; predvideti v zakonu, z zakonom; z zakonom zajamčene pravice; strog, ekspr. ohlapen zakon; členi zakona; osnutek, predlog zakona / publ. pasti pod zakon morati podrediti svoje delovanje zakonu; dedovati po zakonu; ekspr. najti, poiskati luknjo v zakonu; pog. skregati se z zakoni; knjiž. držati se črke zakona; ekspr.: varuh zakona sodnik, miličnik; zastopnik zakona pravobranilec, tožilec
// cerkveni zakoni; devizni, kazenski zakon; republiški, zvezni zakon; zakon o kazenskem postopku; zakon o varstvu okolja / pravni zakon
// ed. celota takih in iz njih izvirajočih pravnih predpisov: sodišča sodijo po zakonu; enakost ljudi pred zakonom / nekdaj v imenu zakona: aretirani ste
// splošno veljavno pravno pravilo, ki določa pravice in dolžnosti članov skupnosti: proučevati zakone primitivnih družb; nenapisani zakoni plemenske skupnosti / tega ne zapovedujejo ne božji ne človeški zakoni - 2. navadno s prilastkom pravilo ravnanja, vedenja, kot ga določa to, kar izraža prilastek: tako zahtevajo zakoni gostoljubja, ekspr. srca; prilagoditi se zakonom okolja / ravnati po zakonu divjine; ekspr. zakon džungle ki temelji na grobem nasilju; zakon močnejšega
- 3. navadno v povedni rabi kar po volji, odločitvi koga določa njegovo ravnanje, mišljenje: njegova beseda, zapoved je zame zakon; za zdravnika je najvišji zakon zdravje bolnika
// kar s splošno in neizogibno veljavo določa kak proces: zakon narave je tak, da iz malega raste veliko; smrt je zakon življenja - 4. stalna, nujna zveza med določenimi stvarmi, pojavi v naravi ali kaki dejavnosti: odkrivati zakone; biološki, fizikalni zakoni; zakoni narave, življenja / upoštevati ekonomske, tržne zakone; psihološki, statistični zakon; ekspr. to je železen zakon in ga moramo upoštevati
// ugotovitev o taki zvezi, do katere se pride z izkušnjami pri opazovanju pojavov ali z merjenji pri poskusih: formulirati, ovreči, preveriti zakon / zakoni gibanja planetov; zakon o ohranjanju energije / fizikalni zakon - 5. pravilo, načelo, ki je pogoj pravilnosti, vrednosti kake lastnosti, dejavnosti: literarni teoretik je postavil več zakonov; zakoni lepote; zakoni logike, mišljenja / zakon enotnosti, jasnosti
● ekspr. zakon je zakon izraža odločnost koga držati se zakona; ekspr. biti sam sebi zakon vesti se neodvisno, ne upoštevajoč splošno veljavne predpise, pravila; ekspr. vzeti zakon v lastne roke ravnati samovoljno, zlasti kaznovati koga v skladu z lastnimi predstavami o pravici; star. novi, stari zakon nova, stara zaveza
♦ biol. biogenetski zakon po katerem je razvoj osebka kratka ponovitev razvoja vrste; Mendlovi zakoni o dedovanju pri spolnem razmnoževanju; zakon dednosti; ekon. zakon ponudbe in povpraševanja pravilo, kako se cena oblikuje pod vplivom ponudbe in povpraševanja; zakon vrednosti po katerem se vrednost blaga določa po količini družbeno potrebnega dela za njegovo reprodukcijo; fiz. Arhimedov zakon po katerem je hidrostatični vzgon enak teži izpodrinjene tekočine; gravitacijski zakon po katerem je privlačna sila med telesoma sorazmerna s produktom njunih mas in obratno sorazmerna s kvadratom razdalje; prvi Newtonov zakon zakon o vztrajnosti; tretji Newtonov zakon zakon vzajemnega učinka; zakon vzajemnega učinka po katerem deluje drugo telo na prvo z enako veliko silo v nasprotni smeri, kot deluje prvo telo na drugo; zakon o vztrajnosti po katerem telo miruje ali se giblje premo enakomerno, če nanj ne deluje nobena sila; jur. postaviti koga izven zakona odtegniti mu varstvo zakona; razglasiti, da ga bo zadela kazen, takoj ko bo prijet; ustavni zakon ki ureja družbena razmerja ustavnega pomena; mat. zakon komutativnosti po katerem vsota ali zmnožek nista odvisna od vrstnega reda seštevancev ali množiteljev; zakon velikih števil verjetnostni zakon, po katerem je pri velikem številu meritev istega pojava aritmetična sredina rezultatov dobra ocena prave vrednosti; psih. zakon asimilacije po katerem bitja v podobnem položaju podobno reagirajo; zakon frekvence po katerem se reakcije utrjujejo s ponavljanjem; zakon kontrasta po katerem kaka duševna vsebina prikliče sebi nasprotno vsebino; um. zakon perspektive
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
zaplêsti -plêtem dov., zaplêtel in zaplétel zaplêtla, stil. zaplèl zaplêla (é) - 1. s pletenjem zadelati, zakrpati: zaplesti luknjo v košu / zaplesti stare košare; zaplesti preluknjano mrežo z žico / ekspr. bršljan je zapletel line v zidu (rastoč) zakril
// narediti zaključno vrsto, zaključek pri pletenju, kvačkanju: zaplesti nogavico - 2. narediti, da kaj pride v kaj prepletenega, ovirajočega: zaplesti lase v navijalke; zaplesti nogo v žico
● ekspr. zaplesti koga v svoje mreže zvijačno si pridobiti naklonjenost koga; zvijačno pridobiti koga za kaj - 3. narediti, da je kaj nepravilno, neurejeno prepleteno, zvito: zaplesti trakove, verigo; veter je zapletel vrvi
- 4. narediti kaj tako, da se težko uredi, razreši: ta dogodek je položaj še bolj zapletel; po nepotrebnem zaplesti zadevo; zaplesti komu življenje
// narediti, da postane kaj težko razumljivo, dojemljivo: zaplesti uganko; zaplesti odgovor
// narediti, da ima kaj številne, med seboj različno povezane elemente: svojo pripoved, zgodbo je zelo zapletel - 5. ekspr., v zvezi z v narediti, povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem: zaplesti državo v vojno; zaplesti koga v kako zadevo, zaroto; zaplesti se v škandal
// narediti, povzročiti, da je kdo deležen česa: zaplesti koga v neprijetnosti, težave
// z glagolskim samostalnikom narediti, povzročiti, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zaplesti otroka v igro; zaplesti koga v pogovor; zaplesti se v prepir - 6. lit. postopno začeti dogajanje: pisatelj je zapletel zgodbo v romanu; dejanje se zaplete in stopnjuje do vrha / zaplesti dramsko dogajanje
zaplêsti se - 1. postati nepravilno, neurejeno prepleten, zvit: vrvi so se tako zapletle, da jih ni bilo mogoče razvozlati / prsti obeh rok so se zapletli med seboj prepletli; smuči so se zapletle prekrižale
- 2. priti v kaj prepletenega, ovirajočega: pri hoji se je zapletel med trnje, žico / listje se ji je zapletlo v lase / muha se je zapletla v pajkovo mrežo ujela
- 3. postati tak, da se težko uredi, razreši: politična nasprotja so se zelo zapletla; položaj, problem se je popolnoma zapletel / njeno življenje se je zapletlo
- 4. ekspr. priti v ljubezensko razmerje s kom: zapletel se je s precej mlajšo žensko / zapletla se je v razmerje z njim začela imeti
- 5. priti v stanje, ko se ne more jasno, logično misliti, se izražati: pri opisovanju dogodka se je zapletel / brezoseb. v mislih se mu je zapletlo / pri odgovarjanju na vprašanja se je zapletel se je zmedel, je pomešal stvari
● ekspr. jezik se mu je zapletel ni mogel izgovoriti, povedati gladko; ekspr. zapletel se je s čudnimi ljudmi se začel družiti, sodelovati z njimi
zapletèn -êna -o - 1. deležnik od zaplesti: biti zapleten v zaroto; s protjem zapletena košara; zapletena nit, vrv
- 2. ekspr. ki se težko uredi, razreši: zapleten položaj, primer, problem; razreševati zapletena vprašanja
// ki se težko razume, dojame: zapletena naloga, uganka - 3. ki ima številne, med seboj različno povezane elemente: zapleten stroj; zapletena priprava / zapleten pojav, postopek, proces; zapletena zgradba organizma / to je zapletena zgodba; prisl.: zapleteno sestavljen, zgrajen; sam.: rešiti kaj zapletenega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
zarótnik -a m (ọ̑) kdor je udeležen pri zaroti: zarotniki so ubili kralja;
odkriti zarotnike;
proces proti zarotnikom / nacistični zarotniki proti ljudstvu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
zató prisl. (ọ̑) - I.
- 1. izraža vzrok dejanja, znan iz predhodnega besedila: tu raste trta in pridelujejo vino. Najbrž so ljudje zato tako dobre volje; imel je velika pooblastila, a zato še ne bi smel tako samovoljno odločati; upali so, da bo obnova hitro napredovala in da bo zato potrebna le kratkotrajna pomoč / termiti zelo hitro uničujejo les in so zato velika nadloga
// izraža utemeljitev, vzrok dejanja, kot ga določa odvisni stavek: molčijo zato, ker se bojijo; vse to je vzdržal zato, ker je bil mlad; nista se smejala zato, ker bi se jima zdela stvar smešna, ampak zato, ker se nista mogla zresniti / zakaj si tako bled? To je zato, ker živim v mestu - 2. izraža namen dejanja, znan iz predhodnega besedila: rad bi se srečal z dekletom in samo zato je šel v kino; ne morete jih videti. Škoda, prav zato sem prišel / ekspr. bi vas smel nekaj vprašati? Kar daj, (saj) zato smo pa tukaj
// izraža namen dejanja, kot ga določa odvisni stavek: opombe so dodali zato, da bi bila knjiga bolj zanimiva; prišli so (zato), da bi mu pomagali / zakaj ste ga poslali v tujino? Zato, da bi se naučil jezikov - 3. izraža ozir, zadržek, znan iz predhodnega besedila, ki ne vpliva na dejanje: nič hudega, če ta jed ni izdatna, je pa zato bolj zdrava / če ta teorija ni všeč strokovnjakom, je pa zato bolj sprejemljiva za politike; če prebere vse knjige, zato še ne bo pameten
- II. v vezniški rabi
- 1. v sklepalnem priredju za izražanje vzročno-sklepalnega razmerja: bil je zelo lačen, zato so mu dali jesti; ne razumete jih, zato se jezite; grdo so ravnali z njimi, zato so se uprli / ne ve, kaj je ljubezen. Zato je trd in neusmiljen / elipt. sadje je lepo zrelo, zato tudi dobro
- 2. v protivnem priredju, navadno v zvezi zato pa za izražanje dopolnjevanja z nepričakovano trditvijo, nadomeščanja: mi smo že pozabili na to zadevo, zato pa se sosedje še vedno ukvarjajo z njo; ta proces ne bo kratkotrajen ne lahek, zato pa je zgodovinsko neizogiben; res je težko, zato pa še ni treba obupati / piše malo, zato pa dobro
- 3. v vzročnih odvisnih stavkih, v zvezi zato ker za izražanje dejstva, da je vsebina odvisnega stavka vzrok dogajanju v nadrednem stavku: to pismo je pomembno, zato ker avtor v njem opredeljuje svoj odnos do sveta; vodili so ga za roko, (zato) ker ni skoraj nič videl / elipt. zakaj je manjkal? Zato ker je bil bolan
- 4. v namernih odvisnih stavkih, v zvezi zato da za izražanje namena, ki ga ima dejanje nadrednega stavka: sedel je, (zato) da bi se odpočil; položili so asfalt, zato da bi bila cesta trpežnejša / elipt. zakaj ste zaprli okno? Zato da ne bi bilo prepiha
● ekspr. zakaj se pa jezite? Zato ali Zato ker se izraža zavrnitev, nepripravljenost povedati vzrok; ekspr. kaj zato ali nič zato, če ni mlada izraža nepomembnost povedanega; ekspr. razreda nisem izdelal, pa kaj zato izraža omalovaževanje; ekspr. motor se je pokvaril, pa nič zato izraža neprizadetost; ekspr. uro sem izgubil. Nič zato izraža sprijaznjenje s čim; ekspr. tvoja mati je, pa tako govoriš z njo. Ravno zato ali Zato pa izraža ugovor, zavrnitev; ekspr. to ni drobiž, to so milijarde! Saj zato pa izraža podkrepitev trditve; sam.: odgovoril mu je samo z zato; na to vprašanje ni mogoče odgovoriti z enim samim zato nanj je mogočih več odgovorov; vsak zakaj ima svoj zato vsaka stvar ima svoj razlog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
zavirálecSSKJ -lca m (ȃ) farm. 1. snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; antagonist, blokator: Zaviralci histaminskih receptorjev H 2 znižajo bazalno izločanje kisline v želodcu za 12 ur, kar pomeni daljši učinek in so zato priporočljivi predvsem pri nočnem refluksu 2. snov, ki zavira ali preprečuje kak biokemični proces: V svetu že raziskujejo možnost zdravljenja malignomov z zaviralci encima telomeraze, ki je obetajoč nov način terapije tudi zaradi pričakovanih manjših stranskih učinkov E (↑)zavírati1
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
zavírati1 -am nedov. (ī ȋ) - 1. prizadevati si z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi: voznik zavira ob vožnji navzdol; zavirati avtomobil, voz / avtomobil, vlak zavira / zavirati na vsa štiri kolesa; zavirati s coklo; zavirati z motorjem z odvzemanjem plina povzročati zaviralni učinek motorja na kolesa, ki ženejo vozilo
// delati, povzročati, da je premikanje počasnejše: zavirati korak; zavirati pri teku / zavirati hitrost - 2. delati, povzročati
- a) da poteka kaj počasneje: sneg je zaviral hojo / tovorna vozila zavirajo promet / če ne moreš pomagati, vsaj ne zaviraj dela; pospeševati in zavirati procese
- b) da se kaj ne začne, ne uresniči takoj: zavirati akcijo, vstajo; zavirati izid knjige / možitev je zaviralo več reči
- c) da kdo kaj naredi, uresniči težje, pozneje: pri pisanju razprave ga je zavirala bolezen / zavirali so jih v njihovih prizadevanjih
- 3. delati, povzročati, da kaj ne napreduje, ne dosega višje stopnje: suša zavira rast rastlin; nesmotrni predpisi zavirajo razvoj gospodarstva / ekspr. zavirati cene prizadevati si, da se počasneje, manj zvišujejo
● star. skale zavirajo potoku pot zapirajo, omejujejo
zavirajóč -a -e: sunkovito zavirajoč, je skušal preprečiti nesrečo; imeti zavirajoč vpliv; zavirajoče okoliščine; prisl.: zavirajoče delovati
zavíran -a -o: zaviran proces; razvoj je zaviran
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
zavréti2 -vrèm dov., zavŕl (ẹ́ ȅ) - 1. z zavoro povzročiti, da se vozilo, kolo premika počasneje ali da se ustavi: voznik je zavrl in ustavil; zavreti avtomobil; nahitro zavreti / avtomobil, vlak zavre / zavreti voz s coklo; zavreti z nožno, ročno zavoro; zavreti kolo z verigo
// narediti, povzročiti, da je premikanje počasnejše: zavreti korak / debel sneg ga je zavrl in ublažil padec zadržal
// zavreti hitrost - 2. narediti, povzročiti
- a) da poteka kaj počasneje: tema je zavrla iskanje / megla je zavrla promet / pospešiti in zavreti proces
- b) da se kaj ne začne, ne uresniči takoj: zavreti akcijo, pohod; urednik je zavrl objavo dela / njihovih načrtov ne more nič zavreti
- c) da kdo kaj naredi, uresniči težje, pozneje: pri končanju dela ga je zavrla bolezen / zavrli so ga v njegovih prizadevanjih
- 3. narediti, povzročiti, da kaj ne napreduje, ne dosega višje stopnje: nizka temperatura je zavrla rast rastlin; zavreti razvoj znanosti / zavreti cene narediti, povzročiti, da se počasneje, manj zvišujejo
zavŕt -a -o - 1. deležnik od zavreti: zavrte gospodarske možnosti; kolesa avtomobila so zavrta; napredovanje je bilo zavrto
- 2. oviran v normalnem razvoju, delovanju: zavrt človek; biti zavrt; spolno zavrt
♦ psih. zavrti otrok otrok, ki v izražanju, vedenju kaže zmanjšano aktivnost; psihično zavrta osebnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
združeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na združevanje: združevalni proces;
združevalne sile / združevalna prizadevanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
združítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na združitev: združitveni proces / združitveni občni zbor gasilske zveze
♦ jur. združitvena pogodba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
zedinjeválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zedinjevanje: zedinjevalen proces / zedinjevalni politični program
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
zgodovínski -a -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na zgodovino: zgodovinski proces, razvoj; zgodovinska resnica; to so zgodovinska dejstva / zgodovinsko ozadje politične krize / zgodovinski dogodek; zgodovinska osebnost / zgodovinski dokumenti / to so zgodovinski kraji; zgodovinska oblačila / naroda imata enako zgodovinsko usodo / zgodovinsko gledanje, mišljenje / starejša zgodovinska obdobja / zgodovinski viri; zgodovinske razprave; zbirati zgodovinsko gradivo / pomožne zgodovinske vede / zgodovinski učbeniki
- 2. ekspr. ki ima velik, trajen pomen: zanje je to zgodovinski dogodek; zgodovinski prelom v naši književnosti; zgodovinski sestanek; sprejeti zgodovinsko odločitev / odkritje je zgodovinskega pomena
♦ filoz. zgodovinski materializem nauk o splošnih zakonitostih družbe, ki temelji na dialektičnem materializmu; lingv. zgodovinski slovar slovar, ki vsebuje besedni zaklad določenega preteklega obdobja; zgodovinska slovnica slovnica, ki prikazuje jezikovne pojave z razvojnega vidika; lit. zgodovinski roman; zgodovinska drama, povest; zgod. zgodovinski narod narod, ki ima svojo državnost
zgodovínsko prisl.: zgodovinsko dokazana, potrjena osebnost; zgodovinsko pomemben dokument
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
zgoreválen tudi izgoreválen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na zgorevanje: zgorevalni proces / zgorevalni plini / zgorevalna toplota
♦ teh. zgorevalni motorji; zgorevalni prostor ali zgorevalna komora prostor v stroju, v katerem zgoreva tekoče gorivo ali plin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
zorítven -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na zoritev: zoritveni proces;
zoritvena doba / zoritvena temperatura
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
zrežírati -am dov. (ȋ) - 1. umetniško izoblikovati izvedbo dramskega, filmskega dela, radijske, televizijske oddaje: zrežirati dramo, film; uspešno zrežirati predstavo
- 2. slabš. vnaprej pripraviti: zrežirati pobeg; aretacijo so skrbno zrežirali
zrežíran -a -o: zrežiran proces; dobro zrežirana predstava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.