procés tudi procès -ésa m (ẹ̑; ȅ ẹ́) 1. med seboj povezani pojavi, ki se vrstijo v času po določeniha) naravnih zakonitostih: proces poteka, se razvija;
opazovati, proučevati proces;
bolezenski, življenjski procesi;
proces gnitja, staranja;
procesi v organizmu / zdravnikom je uspelo zaustaviti proces / duševni, miselni proces b) navadno s prilastkom družbenih zakonitostih: razčlenjevati družbene, zgodovinske procese;
združevalni proces;
zapleteni procesi družbenega razvoja;
publ. vloga delavskega razreda v procesu človekovega osvobajanja pri človekovem osvobajanju2. navadno s prilastkom celota del, delovanja za dosego kakega cilja: načrtovati, organizirati, usmerjati proces;
delovni, proizvodni proces / izobraževalni, vzgojni proces 3. pravn. skupek po pravnih pravilih določenih dejanj, ki vodijo do pravno določene rešitve; postopek: obnoviti, sprožiti proces;
javni, tajni proces;
proces proti revolucionarjem;
priče na procesu / civilni, kazenski proces / montirani proces vnaprej pripravljen sodni proces, ki temelji na izmišljenih in ponarejenih dokazih, na zgolj navidezni ločenosti tožilstva in sodišča in na katerem je obdolženec obvezno obsojen; politični proces zaradi političnih razlogov / sodni proces
● publ. monstre proces s številnimi obtoženci
♦ kem. kemični proces pri katerem se spremeni kemična sestava snovi; psih. posredovalni procesi procesi v človekovi duševnosti, ki nastajajo med dražljajem in reakcijo nanj; zgod. nürnberški proces sodni proces mednarodnega vojaškega sodišča proti vodilnim vojnim zločincem hitlerjevske Nemčije leta 1945 in 1946 v Nürnbergu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
účen1 -čna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na učenje, pouk: učni pripomoček;
učna knjiga;
učne metode;
učno-vzgojni proces / publ. dobiti novo učno moč novega učitelja; učne ustanove; učno osebje / učne delavnice do 1980 delavnice za praktični pouk strokovnih predmetov; učna knjiga; učna ura časovna enota pouka, navadno petinštirideset minut; eno učno mesto je prazno delovno mesto učitelja// nanašajoč se na uk 2: učna pogodba
♦ ped. učni stroj mehanska, električna ali elektronska naprava, ki podaja učno snov in preverja znanje, usmerja učenje, pomaga pri pridobivanju raznih psihofizičnih spretnosti; šol. učni čas trajanje pouka; učni jezik jezik, v katerem poteka pouk; učni korak osnovna snovna enota v programiranem učenju; učni načrt načrt, ki za učne predmete šol določene stopnje predpisuje, določa vsebino, obseg učne snovi; učni predmet; učni program predmetnik in učni načrt; nezadostni, odlični učni uspeh; učna doba do 1980 predpisan čas za izučitev v poklicu; učna enota del učne snovi, ki se obravnava v eni učni uri ali v več učnih urah; učna obveznost učitelja tedensko število ur pouka, ki jih mora opraviti učitelj; učna snov kar tvori, sestavlja znanje, védenje, ki se podaja v izobraževalnem procesu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
cirkulírati -am nedov. (ȋ) knjiž. krožno se gibati; krožiti: kri cirkulira po telesu / zrak cirkulira / knjiga cirkulira med bralci cirkulirajóč -a -e:
cirkulirajoča voda
♦ ekon. cirkulirajoči kapital kapital, ki v enem proizvodnem procesu prenese celotno svojo vrednost na proizvod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
prenapéti -pnèm dov., prenapél; nam. prenapét in prenapèt (ẹ́ ȅ) 1. preveč napeti: struno je prenapel, pa se je strgala / ekspr. vsakdanji veliki napori so mu prenapeli živce / dirigent je prenapel tempo izvedbe; pren., ekspr. prenapel je njihovo potrpljenje
● knjiž., ekspr. v svojih zahtevah je lok, strune prenapel preveč je zahteval2. ekspr. dati čemu večji pomen, obseg, kot ga ima v resnici: prenapeti trditev;
zadevo je prenapel prenapéti se ekspr.
preveč, pretirano se potruditi: ni se ti treba prenapeti
● ekspr. no, on se ne bo pri nobenem delu prenapel ni zelo delaven
prenapét -a -o
1. deležnik od prenapeti: prenapet lok je počil / prenapeti živci; čustveno, živčno prenapet / prenapeti programi; prenapeto izražanje
2. ki je strastno, nestrpno zavzet za kaj, zlasti za kako idejo ali nazor: prenapet pridigar; prenapet pristaš stranke
// ki ima, zagovarja od povprečnosti zelo oddaljena stališča, nazore: prenapet avanturist; včasih je malo prenapet / ekspr. plod bolnih in prenapetih možganov
♦ obrt. prenapeto steklo steklo, ki je bilo v proizvodnem procesu nepravilno ali nezadostno hlajeno in se zato lomi; prisl.: prenapeto izražati kaj; prenapeto in pretirano odigrana vloga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
snôv -í ž (ȏ) 1. kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa: snov se spreminja;
mrtva, živa snov;
zakon o ohranitvi snovi 2. navadno s prilastkom kar tvori, sestavlja stvari, predmetna telesa in ima določene lastnosti, značilnosti: ta snov dobro prevaja električni tok;
naštej nekaj snovi;
eksplozivne, gorljive snovi;
grenka snov;
hranilne snovi;
plinasta, tekoča, trdna snov;
prozorna snov;
lahko topljiva snov;
snov za barvanje;
ugotavljati lastnosti, sestavo snovi / nav. mn. balastna snov vlaknata ogrodna snov rastlinskih celičnih sten; vlaknina; rudninske snovi anorganske snovi, ki so potrebne za pravilno rast organizmov; umetna snov umetno pridobljena3. kar tvori, sestavlja predmet, vsebino govornega, pisnega obravnavanja: izbrati primerno, zanimivo snov za spis;
snov pogovora;
snov za razmišljanje;
imeti dovolj snovi za razpravo // kar tvori, sestavlja predmet umetniškega oblikovanja, ustvarjanja: pisatelj je vzel snov za dramo iz kmečkega življenja; filmska snov; roman s snovjo iz sodobnega življenja 4. šol., navadno v zvezi učna snov kar tvori, sestavlja znanje, védenje, ki se podaja v izobraževalnem procesu: učna snov je zelo zahtevna;
narekovati, podajati učno snov;
razporediti učno snov po predmetih;
predpisana učna snov
♦ agr. huminska snov; suha snov ki ostane po (umetnem) odstranjevanju vode, vlage iz rastlin, živil; astron. medzvezdna snov plinasta in trdna snov v medzvezdnem prostoru; farm. indiferentna snov brez zdravilnega učinka; filoz. snov od človeka neodvisno obstoječa objektivna stvarnost; materija; fiz. optično aktivna snov prozorna snov, ki suka ravnino polarizirane svetlobe; diamagnetna, higroskopska snov; fiz., kem. desnosučna ki suka polarizacijsko ravnino v desno, levosučna snov ki suka polarizacijsko ravnino v levo; kem. anorganska, organska snov; radioaktivna snov; med. karcinogena snov; kontrastna snov ki ne prepušča rentgenskih žarkov; min. amorfna, polimorfna snov; optično dvoosna snov ki ima dva preseka, v katerih je lomni količnik v vseh smereh enak; optično enoosna snov ki ima samo en presek, v katerem je lomni količnik v vseh smereh enak; izomorfne snovi ki kristalijo v podobnih kristalih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
vsák -a -o zaim. (ȃ) I. v pridevniški rabi 1. izraža, da v določeni vrsti bitij, stvari ali pojavov ni bitja, stvari ali pojava, za katerega kaj ne velja: spoštovati vsakega človeka;
pri vsakem gibu je čutila hude bolečine;
elektriko so napeljali v vsako vas / zbolel je vsak deseti prebivalec // izraža, da v določeni vrsti časovnih enot, ki si redno sledijo, ni enote, v kateri se kaj ne godi, zgodi: vsako jutro telovadi; avtobus vozi na vsake pol ure / elipt. ogled vsak dan od 7. do 14. ure 2. v zvezi vsake toliko časa izraža ponavljanje v nedoločenih časovnih presledkih: vsake toliko časa je vstal in šel k oknu / elipt. vsake toliko je morala leči 3. izraža poljubnost česa brez izjeme: ob vsakem času je bil pripravljen pomagati;
lahko opravlja vsako delo / oprostiti koga vsake krivde; skušali so se znebiti vsake odgovornosti; vsako nasprotovanje temu procesu je lahko usodno / izgubila je vsako upanje na rešitev kakršnokoliII. v samostalniški rabi izraža vsakega posameznika iz skupine oseb: vsak je sedel na svoj prostor;
to se lahko primeri vsakemu;
to ni za vsakega / vsak od vas ima prav; držali so se vsak zase; razbežali so se vsak na svojo stran
● vsak čas bodo prišli kmalu, hitro; ekspr. to je izven vsakega dvoma prav gotovo, res je tako; vsak hip se lahko vrne kmalu, hitro; kadarkoli; ekspr. to ugotavlja na vsakem koraku povsod, vedno; ekspr. gleda na vsak dinar je varčen; je skop; na vsak način ekspr. na vsak način je nekaj narobe, ko tako tekajo in kričijo izraža prepričanost o čem; ekspr. na vsak način hočejo, da grem z njimi poudarja zahtevo, željo; ekspr. o tem govorijo že na vsakem oglu povsod; to je v vsakem pogledu, publ. oziru upravičeno popolnoma, čisto; publ. za vsak primer, slučaj grem še enkrat pogledat zaradi popolne gotovosti, pomirjenosti; publ. v vsakem primeru se oglasi vsekakor; ekspr. ženinov ima na vsak prst (po) pet zelo veliko; ekspr. ta stvar ni za vsak žep ni dostopna vsakomur; ni poceni; ekspr. loviti se za vsako bilko prizadevati si najti kakršnokoli možnost za rešitev; ekspr. za vsako ceno hoče obogateti z vsemi sredstvi, po vsej sili; ekspr. vsaka koščica ga boli vse telo; ekspr. (na) vsake kvatre (enkrat) mu piše zelo poredko; pog. kaj hočemo, ljudje so vsake sorte različni; pog., ekspr. vsake oči imajo svojega malarja vsakdo ima drugačna lepotna merila, drugačen okus; ekspr. vsaka šola nekaj stane za izkušnje, ki si jih kdo pridobi ob neuspehu, je treba nekaj potrpeti, žrtvovati; ekspr. vsako tele ima svoje veselje izraža dopuščanje sicer nespametnega, neprimernega govorjenja, ravnanja koga; ni vsak dan nedelja človek (pri delu) nima vedno uspeha; preg. vsak berač svojo malho hvali vsakdo hvali svoje; preg. bog ne plačuje vsako soboto za slaba dejanja človek ni takoj kaznovan, za dobra ni takoj nagrajen; preg. vsak je svoje sreče kovač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ínput -a m (ȋ) 1. kar se da, vloži v kaj, zlasti za obnavljanje in povečanje osnovnih sredstev in zalog; vložek: zmanjšali so finančni input v produkcijo;
input podjeta / učitelj je v vzgojno-izobraževalnem procesu glavni input 2. vnašanje podatkov v računalnik; vnos: začeti input / avtomatski, ročni input // podatki, ki se vnašajo v računalnik zaradi obdelave: številčni input 3. rač. del računalniškega sistema, ki prenaša podatke v procesno enoto; vhod: input (računalnika)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
konstituírati -am dov. in nedov. (ȋ) publ. narediti, da kaj nastane in prevzame določene funkcije: na prvi seji so konstituirali upravni odbor;
konstituiral se je nov nadzorni svet / konstituiral se je v vrhovno zakonodajno telo / v tem procesu so se nekatera ljudstva konstituirala v narode s svojo državo izoblikovala// nedov. oblikovati, sestavljati: Shakespearovega človeka konstituirajo moralne vrline / moderna je zopet konstituirala celotno človekovo osebnost konstituíran -a -o:
konstituirani narodi; konstituirana skupščina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
krvávec -vca m (ȃ) 1. ekspr. rabelj, krvnik: biriči in krvavci // krvav, ranjen človek: vklenjeni krvavec 2. nar. koroško govedo, ki krvavo mokri: bil je priča, da je vol krvavec (Prežihov)
● slabš. obtoženec na procesu proti delavskim voditeljem, ki so pozivali na nasilno spremembo družbenega sistema, v Celovcu leta 1884
♦ bot. šentjanževka; min. hematit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
mésto1 -a s (ẹ́) 1. naselje, ki je upravno, gospodarsko, kulturno središče širšega območja: mesto ima pet tisoč prebivalcev;
mesto leži, se razprostira ob reki;
porušiti mesto;
stanovati, živeti v mestu;
industrijsko, turistično mesto;
mesto Celje, Trst;
obrobje, središče mesta / cel dan je hodil po mestu po mestnih ulicah; imel je opravke na različnih krajih mesta / novica se je hitro razširila po mestu med prebivalci mesta; ekspr. vse mesto govori o tem / star. cesarsko mesto Dunaj; glavno mesto države v katerem je sedež najvišjih državnih organov; star. ljubljansko mesto Ljubljana; ekspr. večno mesto Rim / Novo mesto // pog. poslovni del mesta: si že šel v mesto po kruh; ko boš že v mestu, pa kupi še vstopnice // v fevdalizmu naselje s posebnimi upravnimi, tržnimi pravicami, navadno z obzidjem: tedaj je cesar povišal ta kraj v mesto; cehovska, srednjeveška mesta / kraljevsko mesto 2. navadno s prilastkom manjši del zemeljske površine: v gozdu je hitro našel mesto, kjer so pustili ranjenega tovariša;
pri gradnji ceste so se močvirnih mest izognili;
na osojnih mestih še leži sneg;
hodite previdno, to mesto je nevarno / še vedno stoji na istem mestu; na tem mestu je trava pohojena; s tistega mesta je najlepši razgled / mesta na luni, primerna za pristanek // izraža manjši del površine česa sploh: zaznamoval je zelo umazana mesta / na enem mestu se madež še pozna / položil je knjigo na prejšnje mesto / časopis je novico objavil na vidnem mestu 3. navadno s prilastkom del česa glede na namen: poiskal je pripravno mesto in se skril;
denar je shranil na varno mesto;
mesto streljanja talcev / parkirno, startno, zborno mesto; zapustiti stražarsko mesto 4. s prilastkom del česa, zlasti glede na značilnost, stanje: lepljeno, varjeno mesto / ranjeno mesto ga je zelo bolelo // del, odlomek pisanega, govorjenega besedila: razložiti nerazumljiva mesta; lirična, retorična mesta v drami; citirati, prepisati ustrezno mesto / o tem piše na drugem mestu 5. del površine z ustreznim pohištvom, predmetom, namenjen za začasno namestitev ene osebe; prostor: rezervirati mesti v gledališču;
zamenjala sta mesti / pri mizi je še eno prazno mesto; vsak naj se usede na svoje mesto / posaditi gosta na častno mesto // kar je kot celota namenjeno za (začasno) bivanje ene osebe: tri mesta v študentskem domu so še prosta / v hotelih je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora6. v zvezi delovno mesto najmanjša enota v delovni organizaciji, v kateri je zaposlena ena oseba: razpisati prosta delovna mesta;
njegovo delovno mesto so ukinili;
zasesti izpraznjeno delovno mesto / (delovno) mesto direktorja, ključavničarja / njegovo službeno mesto je zelo odgovorno; odpirati nova učna mesta 7. publ., s prilastkom položaj, funkcija: bil je imenovan na vodilno mesto;
v vladi je zavzemal mesto notranjega ministra;
imeti ugledno mesto v organizaciji / mesto gledališča je vse bolj prevzemal film; mesto šole v izobraževalnem procesu / vlada je odstopila mesto novemu režimu se je umaknila; stroji so stopili na mesto človeka so nadomestili človeka// pooblastilo za opravljanje določene funkcije v kakem organu; mandat: ta stranka ima pet mest v parlamentu / odborniško, poslansko mesto 8. s števnikom kar kaže vrednost osebka v primerjavi z drugimi osebki iste skupine glede na velikost, stopnjo določene sposobnosti, lastnosti: doseči, priboriti si drugo, tretje mesto;
zasedel je tretje mesto;
uvrstili so se na predzadnje mesto;
ekspr. v zadnjem krogu se mu je posrečilo prebiti se na prvo mesto // publ., z oslabljenim pomenom, s prilastkom izraža lastnost, značilnost osebka, kot jo določa prilastek: on zavzema osrednje mesto med slovenskimi slikarji; vsak narod ima posebno mesto v zgodovini človeštva / to zavzema važno mesto v proračunu 9. ekspr., v prislovni rabi, v zvezi na licu mesta tam, kjer se kaj zgodi; na kraju samem1:
storilca so prijeli na licu mesta;
skupina je gradivo zbirala na licu mesta // brez odlašanja, takoj: ukrepal je na licu mesta
● publ. samo državni zbor je primerno mesto za reševanje takih problemov organ; publ. zdaj ni mesta za pesimizem nismo, nočemo biti pesimistični; publ. tudi to vprašanje je dobilo, našlo mesto v časopisu je bilo obravnavano; publ. ima mesto v orkestru je član orkestra; ekspr. priznati komu mesto, ki mu gre pravilno, ustrezno koga oceniti, ovrednotiti; z mesta star. z mesta je odgovoril takoj, brez pomišljanja; star. z mesta se mu je posrečilo takoj, ob prvem poskusu; star. reka je na mesta globoka na nekaterih mestih; na mestu na mestu smo prišli smo, kamor smo hoteli, morali priti; ekspr. bil je na mestu mrtev takoj je umrl; pog. njihove pripombe niso na mestu niso primerne, ustrezne; publ. naše smučarstvo stoji na mestu ne napreduje, se ne razvija; biti ob pravem času na pravem mestu prisotnost koga na določenem mestu v določenem času ima zanj ali za druge ugodne posledice; ekspr. fant ima glavo na pravem mestu zna pametno, premišljeno ravnati; vsaka stvar je na svojem mestu stvari so primerno, ustrezno razvrščene, postavljene; pog. če bi bil jaz na tvojem mestu, bi naredil drugače če bi se meni zgodilo, kar se je tebi, bi naredil drugače; ne zabavljaj čezenj, on je že človek na mestu zaupanja vreden, pošten; pog. kot vzgojiteljica ni na mestu po lastnostih, obnašanju ne ustreza; filmsko mesto naselje za snemanje, izdelovanje filmov; ekspr. zadel ga je na najbolj občutljivem mestu naredil, omenil je tisto, kar ga najbolj prizadene, razburi; ekspr. zna stvari postaviti na pravo mesto zna poiskati ustrezno, primerno rešitev; publ. pripisovati idejnosti prvo mesto trditi, meniti, da je idejnost najpomembnejša; publ. mesto psa je ob vodnikovi levi nogi pes naj stoji, hodi ob vodnikovi levi nogi; publ. nakazal je, kje je mesto naprednemu kmetu kakšna je družbena vloga naprednega kmeta; preg. lepa beseda lepo mesto najde na vljudno vprašanje se dobi navadno vljuden, ugoden odgovor
♦ jezikosl. mesto akcenta; mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu; mat. mesto kar znaku v številki v odnosu do drugih znakov določa vrednost; decimalno mesto; šport. korakati na mestu delati z nogami gibe kot pri korakanju, a brez premikanja naprej; skok z mesta skok, narejen tako, da vsaj z eno nogo pred tem ni bil narejen korak; urb. jedro mesta prvotni, stari del mesta; voj. odprto mesto ki ga vojskujoče se strani po sporazumu ne uničujejo, bombardirajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
océna -e ž (ẹ̑) 1. prikaz mnenja, sodbe o čem, zlasti glede na kakovost: dati, napisati oceno;
kritična, odklonilna, pravična ocena;
strokovna ocena / negativna ocena česa; ekspr. žolčna ocena kritika / dati, poslati, prejeti književno delo v oceno // ta prikaz v pisni obliki, navadno objavljen: v oceni opozarjati na pomanjkljivosti; ocena koncerta, predstave v dnevnem časopisju / ocena se mu je med pisanjem razširila v poglobljeno kritiko 2. šol. ovrednotenje znanja, vedenja v šoli: iz matematike še nima ocene;
spraševati, učiti se za ocene;
končna, negativna, nezadostna, odlična, pozitivna ocena;
v zemljepisu ima oceno: dobro / dati, dobiti oceno; učenec je popravil oceno dobil boljšo oceno po prejšnji slabši, zlasti negativni / opisna ocena ki označuje učni uspeh z besedami; polletna ocena ob polletju; povprečna ocena izračunana iz več ocen v enem predmetu; skupna ocena izračunana iz ocen v vseh predmetih// znamenje, označba za to ovrednotenje, navadno številka: napisati oceno; v redovalnici je veliko slabih ocen 3. ugotovitev veljave ali vrednosti: krivična ocena delavčeve sposobnosti;
ugodna ocena društvenega delovanja / analitična ocena delovnega mesta ugotovitev pomembnosti, zahtevnosti delovnega mesta v proizvodnem procesu po znanstveni metodi / vlogi za odobritev projekta naj se priloži ocena o vplivih na okolje in zdravje ljudi; knjiž. ocene o umetnikovi pomembnosti se razlikujejo mnenja / ocena živil // knjiž. presoja: ocena bolnikove zmožnosti za delo; ocena izjav, trditev / po oceni trenutnega položaja so sprejeli več sklepov / statistična ocena 4. približna določitev količine: po ocenah znaša škoda okoli šestnajst milijonov evrov;
groba, realna ocena;
ocena rezerv, zalog
● publ. vsi so se strinjali v oceni, da bo konferenca uspela v mnenju, predvidevanju
♦ šport. ocena za slog; ocena za umetniško vrednost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
organizácija -e ž (á) 1. glagolnik od organizirati: organizacija svetovnega prvenstva je pripadla Sloveniji;
organizacijo prireditve so zaupali tajniku društva;
ima smisel za organizacijo / organizacija delovne akcije mu je vzela precej časa; ljubitelji slikarstva so bili navdušeni, da je prišlo do organizacije te razstave / ima dobro organizacijo snovi za svoj roman 2. značilnost, stanje organiziranega; organiziranost: potrebna bi bila boljša organizacija dela, proizvodnje;
izboljšali so organizacijo zdravstvene službe / organizacija obrambe je bila zelo slaba / tehnična organizacija proslave 3. skupnost ljudi z določenim skupnim ciljem, programom: voditi organizacijo;
stopiti, vpisati se v organizacijo;
napredna organizacija;
preprečevati ustanavljanje terorističnih organizacij;
naloge organizacije / sedež organizacije / borčevske, letalske, lovske, športne organizacije; dijaške, strokovne organizacije / delovna organizacija organizacija združevanja oseb v delovnem razmerju, ki opravljajo gospodarsko dejavnost ali dejavnost javnih služb; družbene organizacije politične organizacije, sindikati, mladinske organizacije, Rdeči križ
● Organizacija združenih narodov [OZN] organizacija velike večine držav, katere cilj je krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu
♦ ekon. gospodarska organizacija delovna organizacija v gospodarstvu; negospodarska organizacija delovna organizacija v negospodarskih dejavnostih; organizacija združenega dela [OZD] do 1989 delovna organizacija, ki lahko vrednostno izrazi rezultat dela; temeljna organizacija združenega dela [TOZD] do 1989 del delovne organizacije, ki je v delovnem procesu tvoril določeno celoto in ki je lahko vrednostno izrazil rezultat dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
razvíjati -am nedov. (í) 1. delati, da kaj preneha bitia) zavito: razvijati knjige;
ovoj je previdno razvijal b) navito: razvijati žico s koluta / razvijati klobčič c) zvito: razvijati lepak, zastavo 2. spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: razvijati gospodarstvo, šolstvo;
razvijati knjižni jezik;
znanost se hitro razvija;
gospodarsko, kulturno se razvijati / publ. razvijati muzejsko zbirko dopolnjevati / razvijati osebnost; načrtno razvijati otrokove sposobnosti / model, stroj razvijajo dalje izpopolnjujejo / razvijati nov tehnološki postopek // delati, da kaj začne obstajati v veliki meri in se čim bolj uveljavi: razvijati dejavnost društva / razvijati narodno zavest 3. povezano pojasnjevati, prikazovati kaj v popolnejši, natančnejši obliki: svoje misli logično razvija / razprava razvija in utemeljuje vsebino uvodnega poglavja 4. z rastjo dosegati nastanek česa: ta drevesa razvijajo močne korenine;
razvijati seme / rastlina razvija cvete skozi vse leto cvete5. fot. osvetljen film ali fotografski papir obdelovati s kemikalijami in tako posnetek delati viden: razvijati film, rentgenske plošče;
razvijati z razvijalcem razvíjati se
1. postopno se spreminjati, navadno v popolnejšo, bolj dovršeno obliko: organizmi se razvijajo / njegov nazor se razvija / mesto se vedno bolj razvija / dežela se razvija v industrijsko državo
// prehajati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: bolezen se je hitro razvijala / prijateljski odnosi med državama se zadovoljivo razvijajo
2. postajati večji, močnejši, zrelejši: dekle se hitro, lepo razvija; zgodaj se je nehal razvijati
// dobivati dokončno podobo: otrok se dobro razvija; telesno in duševno se še razvija / fant se razvija v moža / mladiči se razvijajo nekaj tednov; te živali se razvijajo v vodi / zobovje se mu nepravilno razvija raste
3. s prislovnim določilom začenjati obstajati kot rezultat določenega procesa, dogajanja: pri tem procesu se razvijajo plini; prevleka, ki se razvija na površini sira; na poškodovanem mestu se je začelo razvijati novo tkivo / kosti se razvijajo iz hrustanca
♦ meteor. nad Atlantikom se razvija območje visokega zračnega pritiska
4. z oslabljenim pomenom izraža nastopanje dejanja, kot ga določa samostalnik: začel se je razvijati živahen pogovor / zabava se je razvijala v veseljačenje
● publ. novi delavec se dobro razvija se dobro prilagaja delu; publ. na tej podlagi se razvija pedagoško delo poteka, iz tega izhaja; njun spor se razvija v resen problem postaja pereč; kako se stvari razvijajo potekajo; kakšno je sedanje stanje
razvijajóč -a -e:
razvijajoči se delavski razred; normalno razvijajoč se značaj; razvijajoče se pare so strupene; iz kalčka razvijajoča se rastlina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
sekundáren -rna -o prid. (ȃ) knjiž. 1. ki je po pomembnosti na drugem mestu, drugoten: sekundarni nagibi za kako dejanje;
ekonomski uspeh je tu sekundaren;
sekundarna naloga, vloga česa / slikarstvo je zanj sekundarnega pomena manj pomembno / sekundarna počitniška bivališča 2. ki se pojavi za prvim, glavnim: sekundarni učinki eksplozije;
sekundarne motnje / sekundarni pojavi 3. ki se opravi na drugi stopnji: sekundarna predelava lesa;
sekundarne raziskave;
sekundarno zdravstvo / sekundarno izobraževanje srednješolsko izobraževanje
● knjiž. sekundarni literarni, zgodovinski viri posredni, obrobni podatki
♦ arhit. sekundarna os os, navadno prečna, v kateri potekajo stranski konstrukcijski, kompozicijski elementi; biol. sekundarni spolni znaki dlakavost, glas, mlečne žleze; ekon. sekundarne dejavnosti gradbeništvo, industrija, obrt; elektr. sekundarno navitje navitje na izhodni strani transformatorja; fiz. sekundarne barve barve, sestavljene iz osnovnih barv; kem. sekundarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo preide v keton; med. sekundarne krvavitve; soc. sekundarna skupina skupina, za katero je značilen formalen odnos med njenimi člani; sekundarna socializacija socializacija v izobraževalnem procesu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
socializácija -e ž (á) glagolnik od socializirati: socializacija otrok;
potek socializacije / socializacija vasi / socializacija gospodarstva
♦ soc. primarna v družini, sekundarna v izobraževalnem procesu, terciarna socializacija v širšem družbenem okolju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
sprejemálec -lca [sprejemau̯ca in sprejemalca] m (ȃ) 1. kdor kaj sprejema: sprejemalec stav / pričakovanja sprejemalcev v procesu obveščanja 2. šport. igralec, ki pri odbojki sprejema žogo in napad zaključuje z napadalnim udarcem: igral je na mestu sprejemalca;
reprezentančni sprejemalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
srédstvo -a s (ẹ̑) 1. za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja namenjena, uporabljenaa) snov: izdelovati različna sredstva in priprave;
sredstvo v obliki prahu / čistilno, hladilno sredstvo; kozmetična sredstva; predpisati bolniku odvajalno, pomirjevalno sredstvo; bencin in druga pogonska sredstva; sredstvo proti izpadanju las; sredstvo za zaščito rastlin / kemična sredstva b) priprava, naprava: elektronska sredstva za proizvajanje zvokov / telefon in druga komunikacijska sredstva; publ. množična komunikacijska sredstva ali sredstva javnega množičnega obveščanja časopisje, radio, televizija; prevozna sredstva c) odločitev, ukrep: zapor, nasilje in druga sredstva pritiska / administrativna, politična sredstva; vzgojna sredstva
● ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvoč) stvar, pojav sploh: denar, zlato kot plačilno sredstvo / vojaški enoti za življenje in boj potrebna sredstva živila, municija, orožje / sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok / jezikovna, stilna sredstva 2. mn. denar, materialne dobrine: zbirati sredstva;
v banko vložena sredstva;
sredstva za gradnjo cest / nalagati sredstva v industrijo; publ. odliv sredstev iz sklada / publ. kupiti za dinarska sredstva; proračunska sredstva / biti brez sredstev; prislužiti si za življenje potrebna sredstva; živeti od svojih sredstev 3. fiz. snov, zlasti kot nosilec fizikalnih procesov: gostejše, redkejše sredstvo;
na meji dveh sredstev se svetloba razkloni;
upor sredstva
♦ ekon. delovna sredstva priprave, s katerimi človek v delovnem procesu preoblikuje delovne predmete; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; lastna sredstva ki niso pridobljena s kreditom; obratna sredstva zaloge materiala, proizvodov, nedokončani proizvodi, denarna sredstva, ki so potrebna za poslovanje; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; produkcijska ali proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev; jezikosl. manjšalna izrazna sredstva; kem. disperzijsko sredstvo; med. anestetično sredstvo; digestivna sredstva ki pospešujejo prebavo; metal. protikorozijska sredstva; papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije; pravn. pravno sredstvo s katerim se lahko izpodbija odločba; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; teh. halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
stôpnja -e ž (ó) navadno s prilastkom 1. enota pri razvrstitvi, ocenjevanju pojava, stanja glede na posledice, intenzivnost: letošnji potres je bil za dve stopnji hujši od lanskega / stopnje invalidnosti; stopnje pripravljenosti / stopnja sorodstva sorodstvo glede na neposredno ali posredno sorodstvo// kar je pri razvrstitvi delov kake dejavnosti ali položajev v njej določeno s pomembnostjo, nalogami, pravicami: stopnje sodišč, šol / docent je za stopnjo nižji od izrednega profesorja / nižja stopnja osnovne šole osnovna šola od prvega do četrtega razreda2. časovno sklenjen del nastajanja, razvoja česa: opisovati stopnje družbenega razvoja;
začetna stopnja kapitalizma;
prehod z ene stopnje na drugo / stopnja duševnega, umskega razvoja; vse življenje je ostal na stopnji otroka / rasti, razvijati se od stopnje do stopnje / razvojna stopnja // kar je določeno z delom opravil glede na celoto opravil pri izdelavi česa: ena od stopenj pri delu slovarja je zbiranje gradiva; razdeliti postopek pridobivanja kake snovi na več stopenj / publ. načrt je na stopnji snovanja se šele snuje3. kar izraža obseg pojava, stanja glede na mogoči razpon: ugotavljati stopnjo poškodovanosti;
razvrstiti po stopnji odvisnosti;
različna stopnja avtomatizacije / določiti stopnjo porabe velikost; preseči načrtovano stopnjo izvoza višino / z oslabljenim pomenom: stopnja odgovornosti se z odraslostjo poveča odgovornost; doseči visoko stopnjo urejenosti veliko urejenost4. mat. značilnost, določena z velikostjo eksponenta: ugotoviti stopnjo korena, potence / enačba prve stopnje z neznankami v prvi potenci; stopnja enačbe značilnost, določena z največjim eksponentom neznanke5. jezikosl. oblika, ki izraža izhodiščno, večjo, največjo mero lastnosti pridevnika, prislova: določiti stopnjo pri pridevniku / osnovna stopnja prislova 6. glasb. lega, mesto tona, akorda v diatonični lestvici: dominanta je peta stopnja v durovi ali molovi lestvici
● star. sta na isti družbeni stopnji imata isti družbeni položaj; zastar. na zadnji stopnji se je ustavil stopnici; publ. ta pojav je v zadnji stopnji posledica zakonitosti družbenega življenja končno, nazadnje
♦ alp. težavnostna stopnja plezanja oznaka za težavnost plezalnega pristopa; ekon. kovna stopnja razmerje med utežno enoto določene kovine in številom iz nje narejenih kovancev; geol. geotermična stopnja globinska razdalja v notranjosti zemlje, v kateri se temperatura spremeni za 1 °C; jezikosl. odvisni stavek druge stopnje stavek, odvisen od odvisnega stavka prve stopnje; odvisni stavek prve stopnje stavek, neposredno odvisen od glavnega stavka; prevojna stopnja neenakost prevojnih samoglasnikov zaradi njihove različne kolikosti ali kakovosti; polna prevojna stopnja prevojna stopnja s korenskim samoglasnikom o, e ali u; kem. stopnja alkalnosti, bazičnosti; med. opeklina druge stopnje opeklina, pri kateri je prizadeta kožna povrhnjica in zgornji ali tudi globlji sloji kože; opeklina prve stopnje opeklina brez mehurjev, pri kateri je prizadeta samo kožna povrhnjica; opeklina tretje stopnje opeklina, pri kateri so uničeni vsi sloji kože in podkožje; ped. radijska šola za nižjo stopnjo radijska oddaja, prirejena za šolski pouk v prvem, drugem, tretjem razredu osnovne šole; radijska šola za srednjo stopnjo radijska oddaja, prirejena za šolski pouk v četrtem, petem, šestem razredu osnovne šole; pravn. sodišče druge stopnje sodišče, ki rešuje pritožbe zoper odločbe sodišča prve stopnje; šol. stopnje izobraževanja stopnje v izobraževalnem procesu po končani osnovni šoli; stopnja do leta 1980 študij na višji, visoki in podiplomski stopnji; tisk. stopnja črk velikost črk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
tehnolóški -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na tehnologijo: tehnološki inštitut / tehnološki problemi; tehnološki razvoj / tehnološki postopek, proces / tehnološka brezposelnost brezposelnost zaradi spremenjene tehnologije; tehnološka kartica kartica s tehnološkimi podatki; tehnološka voda voda, ki se uporablja v tehnološkem procesu
♦ agr. tehnološka zrelost zrelost, pri kateri se sadovi, plodovi trgajo za prodajo, predelavo, skladiščenje; soc. tehnološko okolje zaradi tehnologije spremenjeno okoljetehnolóško prisl.:
tehnološko zahtevni izdelki; tehnološko razvita družba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
têmeljen -jna -o prid. (é) 1. nanašajoč se na temelj, nosilni del: temeljni kamen;
temeljna plošča / temeljni jarek 2. ki predstavlja, določa temelj, osnovo česa: temeljni program organizacije;
temeljna načela / temeljne raziskave 3. ki izhaja iz temeljev obstoja: temeljne pravice človeka, države 4. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: temeljni pojmi;
temeljne značilnosti 5. ki je po pomembnosti na prvem mestu: temeljna gibala razvoja / temeljni vzrok glavni vzrok6. teh. ki je v določenem postopku prvi: temeljni premaz;
temeljna barva
● ekspr. temeljni kamen kar je temelj, osnova česa; ekspr. položiti temeljni kamen za kaj opraviti začetno, za nadaljnji potek najvažnejše delo
♦ ekon. temeljna banka do 1989 samostojna samoupravna banka, ki jo lahko ustanovi temeljna organizacija združenega dela ali druga družbena pravna oseba razen družbenopolitične skupnosti; temeljna organizacija združenega dela [TOZD] do 1989 del delovne organizacije, ki v delovnem procesu tvori določeno celoto in ki lahko vrednostno izrazi rezultat dela; fin. temeljna obrestna mera [TOM] do junija 2003 letna obrestna mera za denarne obveznosti in terjatve v domači valuti, ki zagotavlja ohranitev njihove realne vrednosti; pravn. temeljni prometni davek v socializmu davek od prometa proizvodov in od plačil za storitve, namenjen za urejanje trga, socialno politiko in pridobivanje denarnih sredstev družbenopolitičnih skupnosti; temeljno sodišče do 1977 sodišče prve stopnje; teh. temeljni vijak vijak za pritrjevanje strojev, naprav na podlago; tekst. temeljna tkanina tkanina, na katero se veže vzorčna tkanina; sam.: odkrivati temeljno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
tóčka -e ž (ọ̑) 1. manjše mesto na površini česa, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: določiti točko, v kateri bo kaj obešeno, podprto;
lističi te rastline izhajajo vsi iz ene točke;
izhodiščna točka na merilni lestvici;
oporne točke pri plezanju;
razdalja med skrajnima točkama // majhno, navadno okroglo mesto na površini česa, narejeno s pritiskom, z dotikom česa ostrega: narisati, vtisniti točko; potegniti črto od točke do točke; označiti vzorec s točkami / napaka leče, da upodobi črtico kot točko; sliko je sestavil iz samih barvnih točk // v zvezi slikovna točka najmanjša grafična enota zaslona, ki ima svojo barvo in svetlost: povečati število slikovnih točk in diagonalo zaslona; digitalni fotoaparati z ločljivostjo tri milijone slikovnih točk 2. geom. osnovni element premic, daljic, ravnin: točka leži na premici;
razdalja od točke A do točke B;
točka grafa;
točka, v kateri se sekata premici;
izračunati vrednost funkcije v kaki točki na intervalu;
določiti lego točke v ravnini / diametralni točki ki ležita na nasprotnih krajiščih istega premera; prebodna točka v kateri premica seka ravnino ali črto; realna točka katere koordinate so izrazljive z realnimi števili; robna, stična točka; niz točk množica točk na črti3. manjši del prostora, mesto v prostoru, določeno s svojo funkcijo, lastnostjo: dosegli so točko, od koder se je videlo mesto;
s tem orožjem lahko dosežejo vsako točko na zemlji;
zazrl se je v točko pred seboj;
premikati se proti določeni točki;
zemljepisna širina in dolžina točke, na kateri je ladja // navadno s prilastkom kraj, prostor, za katerega je značilno določeno dogajanje, dejstvo: vas je na dobri točki; izhodiščna točka za vzpon na goro; izletniška, razgledna, turistična točka / bombe so vrgli na najbolj občutljive nasprotnikove točke na kraje, kjer so mu prizadeli največ škode / črna točka cestni odsek s pogostimi prometnimi nesrečami4. navadno s prilastkom del potekanja, trajanja kakega pojava, dogajanja, ko to doseže stanje, vrednost, kot ju nakazuje določilo: prišli so do točke, ko se temu vprašanju niso mogli več ogniti;
naraščanje reke je doseglo kritično točko / točka vrenja vrelišče// publ., v zvezi mrtva točka stanje, ko kaj ne napreduje, se ne razvija: priti pri delu do mrtve točke; vprašanje razorožitve se ne gane, se ne premakne z mrtve točke; gradnja objektov je na mrtvi točki / šport. žarg. mrtva točka stanje, ki nastopi, če je organizem dalj časa maksimalno obremenjen; kriza5. navadno s prilastkom dejstvo, ki določa, opredeljuje kak pojav, kako celoto tako, kot nakazuje določilo: bistvene, temeljne točke v strukturi izobraževanja;
oporna točka domneve;
knjiž. odkriti točke, ob katerih se dogajanje drame lomi // v zvezi stična točka mišljenje, stališče, interes, skupen dvema ali več osebkom: iskati, najti stične točke; to je edina stična točka med njimi; stične točke v nazorih, pojmovanju skupne značilnosti// publ., v zvezi boleča točka pojav, ki povzroča skrb, terja rešitev: razmere v zdravstvu so naša boleča točka; pogostni izostanki so glavna boleča točka v razredu 6. vsak od vsebinsko zaključenih delova) kakega besedila, označen navadno s številko: točka 3 potrebuje razlago;
išči pod točko c / sestaviti resolucijo po točkah; dopolnilo k točki 2 zakona b) dnevnega reda sestanka, zborovanja: določili so točke, o katerih bodo razpravljali na zboru;
prva točka dnevnega reda / preiti k točki razno k zadnji točki dnevnega reda, pri kateri se obravnavajo manj pomembna vprašanja; publ. to vprašanje gre pod točko 2 naj se obravnava pri drugi točkic) sporeda kake prireditve: napovedati točke na prireditvi;
akrobati so naštudirali novo točko;
pevska, plesna, solistična točka 7. s številko izražena enota za merjenje, vrednotenje dosežkov na kakem področju: tekmec je dobil točko več;
boriti se za točke;
ocenjevati s točkami;
na natečaju je dosegel devetdeset od stotih mogočih točk;
za pozitivno oceno se zahteva določeno število točk / pri tej igri štejeta dama in kralj dvajset točk / kreditna točka enota za vrednotenje dela, ki ga študent opravi v procesu izobraževanja, zlasti v bolonjskem sistemu// s številko izražena enota za vrednotenje del in nalog v kaki delovni organizaciji: posebne naloge se vrednotijo z dodatnim številom točk / pog. zvišati točko povečati vrednost točke8. zlasti v vojnem času enota na (živilski) nakaznici: odrezati od nakaznice pet točk / kupovati blago, živila na točke z (živilskimi) nakaznicami
● publ. šahista sta si razdelila točko partija se je končala z remijem; publ. sodnik je pokazal na belo točko prisodil enajstmetrovko, sedemmetrovko; knjiž. Arhimedova točka izhodišče, opora; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; publ. svoje življenje je spet začenjal na ničelni točki na izhodiščni, začetni točki; na hierarhično, socialno najnižji točki; ekspr. to je njegova šibka točka slabost, napaka, ki jo lahko kdo izkoristi
♦ alp. obveščevalna točka kraj, mesto, kjer se lahko prijavijo nesreče v gorah; astron. južna točka na obzornici, ki leži nasproti severišču; bot. vegetacijska točka korenine embrionalne celice, ki omogočajo rast korenine; elektr. nevtralna točka v simetričnem večfaznem sistemu, ki ima potencial nič; fiz. ničelna točka izhodiščna točka na merilni lestvici, kjer je vrednost merjene količine enaka nič; geod. poligonska točka stalna izbrana točka na zemljišču za izmero zemljišča, zakoličitev objekta; triangulacijska točka s triangulacijo določena stalna točka na zemeljskem površju; znamenje, ki označuje tako točko; višinska točka stalna točka na zemeljskem površju z označeno nadmorsko višino; med. bolečinska točka mesto, kjer je bolečina pri določeni bolezni najizrazitejša; psih. absolutna ničelna točka umskega razvoja začetek pojavljanja umskih, duševnih pojavov pri človekovem zarodku; šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi večjega števila dobljenih točk; kazenska točka pri nekaterih športih ki se zaradi napake, prekrška odšteje od seštevka točk; tekst. vezna točka mesto, kjer se križata dve niti; voj. ničelna točka na zemeljski površini pod središčem jedrske eksplozije ali nad njim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
združeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. delati, da pride kaj skupaj na eno mesto: združevati knjige po avtorjih in strokah / združevati na enem mestu // delati, da pride kaj skupaj sploh: pri šivanju združujemo kose blaga; stroj, ki združuje vlakna / združevati v snope; združevati konce vrvi z vozli // delati, povzročati, da pride do stika med moškimi in ženskimi spolnimi organi: združevati samce in samice / spolno združevati 2. delati, da iz dveh ali več samostojnih enot nastane nova, večja enota: združevati občine / združevati njive in travnike / združevati besede v stavke / združevati ovce v trope // delati, da kaj postane sestavni del večje enote: združevati samostojne delavnice z osrednjim obratom / dogovor združuje države v gospodarsko skupnost 3. delati iz več delov, enot novo enoto, celoto: združevati člene pravilnika, ki se preveč ponavljajo 4. biti, nahajati se med čim in to povezovati: stavbi združuje pokrit hodnik;
ceste in proge združujejo pokrajine in naselja 5. biti skupen vsem delom kake celote: združuje jih jezik;
pesmi združuje ista tematika // notranje, čustveno povezovati: ta ideja ljudi združuje; skupno trpljenje najbolj združuje / skrb za otroke združuje starše in učitelje 6. imeti kaj kot svoj sestavni del: društvo je združevalo napredne dijake / ta del motorja združuje najvažnejše dele 7. delati, da kaj poteka, se dogaja skupaj s čim drugim: občne zbore združujejo z zabavami / združevati prijetno s koristnim 8. imeti, vsebovati obenem: kritika mora združevati pravičnost in ostrino / združeval je lepoto in duhovitost; v svojem značaju združuje plemenite lastnosti
● država v svojih mejah združuje različne narode v državi so, živijo; publ. sindikat združuje nekaj tisoč članov ima; ekspr. kako združuje poklic igralca s tako brezčutnostjo kako je kot igralec lahko tako brezčuten
♦ čeb. združevati čebelje družine; pravn. združevati delo v socializmu vzpostavljati razmerja v delovnem procesuzdruževáti se
1. postajati sestavni del večje enote: predmestna naselja se združujejo z mestom
// prihajati prostorsko v neposreden stik: na tem mestu se kabla združujeta / v daljavi se nebo združuje z morjem
2. iz dveh ali več samostojnih enot nastajati nova, večja enota: podjetji se združujeta / glasovi so se združevali v melodijo
3. začenjati delati, delovati skupaj zaradi skupnih ciljev, koristi: kmetje se združujejo z delavci; gospodarsko, poslovno, strokovno se združevati / politično se združevati v stranke
4. opravljati spolno združitev, imeti spolne odnose: ti dve pasmi se ne združujeta / spolno, telesno se združevati
združujóč -a -e:
združujoč se v društva, ohranjati ljudske običaje; v jate združujoči se ptiči; združujoče lastnosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
civílen -lna -o prid. (ȋ) 1. ki se ne nanaša na vojsko, vojake: civilni in vojaški invalidi;
šel bo za civilnega pilota;
civilna oblast na osvobojenem ozemlju;
je v civilni službi;
civilno letališče;
v vojni trpi tudi civilno prebivalstvo;
civilno služenje vojaškega roka služenje vojaškega roka z opravljanjem dela v civilni ustanovi;
diplomantom vojnih akademij se priznava tudi v civilnem življenju fakultetna izobrazba / polkovnik se je preoblekel v civilno obleko / civilni pogum pogum, ki ga kdo izkazuje s tem, ko javno pove svoje mnenje in ga zastopa pred oblastjo ne glede na posledice v javnosti; civilna družba združenje državljanov, ki zastopa javne interese nasproti ukrepom oblasti; civilna iniciativa organizirana skupina občanov, ki zastopa kako mnenje, predlog, zahtevo ljudi; civilna neposlušnost državljanska neposlušnost; civilna pobuda civilna iniciativa2. ki se nanaša na necerkvene obrede: pogreb ne bo cerkven, ampak civilen;
civilna poroka 3. pravn. nanašajoč se na osebnopravna ali premoženjskopravna razmerja: tožba v civilnem procesu;
civilna pravda;
sodišče rešuje civilne in kazenske zadeve;
civilno sodišče
♦ pravn. civilni komisar višji državni uradnik, ki med vojno prevzame upravo zasedenega ozemlja; civilni zakonik zakon, ki obsega celotno v državi veljavno civilno pravo; civilna lista v monarhističnih državah vsota, ki jo monarh prejema iz državnega proračuna za stroške dvora; civilno pravo pravo, ki ureja osebnostna in premoženjska razmerja državljanov; voj. civilna zaščita ukrepi za varstvo civilnega prebivalstva, zlasti med vojnocivílno prisl.:
poročila sta se civilno; civilno oblečen moški
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
intelektualízem -zma m (ī) knjiž. uveljavljanje, poudarjanje uma, razuma v kaki dejavnosti, zlasti ustvarjalni, razumskost: v pesnikovi zbirki se očitno razodeva intelektualizem;
zanikati intelektualizem;
abstraktni intelektualizem v romanu je zelo enostranski / ekspr. to je sad golega, suhega intelektualizma
♦ filoz. filozofska smer, ki daje pri procesu spoznavanja intelektu prednost pred čustvom, hotenjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
izlóčati -am nedov. (ọ́) 1. oddajati snovi iz celic ali iz telesa: jetra izločajo žolč;
izločati mleko;
skozi kožo se izločajo organizmu škodljive snovi;
izločati hormone v kri;
z dihanjem se izloča vlaga / izločati bolezenske klice / drevo izloča smolo 2. delati, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: pred pečenjem izločati mesu kosti;
s kuhanjem izločati vodo iz surovega masla / publ.: izločati sredstva za izobraževanje; izločati posamezne obrate v samostojne enote osamosvajati// delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločati blago slabše kakovosti iz prodaje; izločati tovornjake iz prometa / izločati škodljive vplive odpravljati, odstranjevati// s kemijskim, fizikalnim postopkom prihajati do česa: izločati sol iz morske vode; cink se izloča na katodi 3. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: izločati posamezne probleme izlóčati se
1. publ. nastajati, oblikovati se: resni konkurenti se izločajo iz globalnega trga
2. ekspr. kazati se v obrisih: iz teme so se izločale posamezne hiše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
izločeváti -újem nedov. (á ȗ) 1. oddajati snovi iz celic ali iz telesa: izločevati seč;
z dihanjem se izločuje vlaga / izločevati bolezenske klice / izločevati smolo 2. delati, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: izločevati debelejša zrna;
izločevati snovi iz zmesi / publ. izločevati sredstva za izobraževanje // delati, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločevati tovornjake iz prometa 3. knjiž. delati, da kdo ni več član kake skupnosti: izločevati nedelavne ljudi iz organizacije;
družba ga kot hudodelca izločuje izločujóč -a -e:
drevo, izločujoče smolo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
izločíti in izlóčiti -im dov. (ī ọ́) 1. napraviti, da kaj ni več skupaj s prejšnjo celoto, enoto: pred pečenjem je treba mesu izločiti kosti;
s sušenjem izločiti vodo iz sadja / naše internirance so izločili iz transporta / cenzura je izločila nekaj pesmi; iz učnih programov so izločili nepotrebno učno snov / publ. izločiti sredstva za izobraževanje
● publ. virusa raka še niso izločili osamili, izolirali// napraviti, da kaj ni več skupaj s čim drugim v kakem procesu: izločiti blago slabše kakovosti iz prodaje; izločiti tovornjake iz prometa / izločiti tuje vplive odpraviti, odstraniti// s kemijskim, fizikalnim postopkom priti do česa: izločiti sladkor iz raztopine 2. ne upoštevati, ne obravnavati v kaki celoti: avtor je ta problem izločil;
iz natečaja se izločijo prošnje, ki niso bile poslane v določenem času / knjiž. kritik je izločil iz dela poglavitne motive posebej imenoval, obravnaval3. ekspr. napraviti, da kdo ni več član kake skupnosti: zaradi tega dejanja so ga izločili;
sam se je izločil iz družbe 4. imeti, šteti za neprimernega, nesposobnega: zdravniška komisija ga je izločila;
na naboru so ga izločili;
izločili so jo zaradi neustrezne izobrazbe 5. oddati snovi iz celic ali iz telesa: človek izloči dnevno do tisoč gramov znoja
♦ mat. izločiti neznanko z računskimi postopki doseči, da odpade določena neznanka v sistemu enačb; šport. izločiti igralca, moštvo zaradi neuspeha na izbirnem tekmovanju mu preprečiti nadaljnje tekmovanjeizločíti se in izlóčiti se ekspr.
pokazati se v obrisih: iz megle se je izločila zasnežena hiša
izlóčen -a -o:
izločeni kandidati; naš tekmovalec je bil v polfinalu izločen; izločen iz prometa
♦ voj. izločena enota nižja vojaška enota, ki se zaradi posebne naloge izloči iz sestava višje enote
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
materiál -a m (ȃ) 1. kar se uporablja za izdelavo česa; snov, tvarina: gorljiv, kvaliteten material;
stvar iz lahkega materiala;
laboratorij za preizkušanje materiala;
raziskava materiala / umetni material / uporabljati umetne materiale vrste umetnega materiala// navadno v zvezi gradbeni material snov, surovina za gradnjo, graditev: cement je važen gradbeni material; vaščani so tudi sami prispevali gradbeni material za šolo // s širokim pomenskim obsegom snov, tvarina ne glede na uporabnost, namen: kamioni odvažajo material; bager je izkopal že veliko materiala 2. navadno s prilastkom predmeti, izdelki:a) glede na nadaljnje uporabljanje pri izdelavi česa: zmanjkalo je materiala;
material nabavljamo na različnih mestih;
poraba materiala / inštalacijski, vodovodni material; material za električno napeljavo / odpadni material
♦ ekon. reprodukcijski material b) glede na uporabljanje pri kakem procesu, delu: osnovni, pomožni material / sanitetni, vojaški material / z oslabljenim pomenom:, publ. človeški material ljudje; pog. ta zbor ima dober pevski material pevce; police za notni material note3. kar se rabi kot podatek, pripomoček pri proučevanju, obravnavanju česa; gradivo: urejati, zbirati material;
sodba je bila izrečena na podlagi obsežnega dokaznega materiala;
knjiga vsebuje bogat fotografski material;
ilustrativni, statistični material;
material za razpravo, sejo / publ. predvolilni materiali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
ostánek -nka m (ȃ) 1. neporabljen, nerazdeljen, neopravljen del kake celote: nekaj denarja je razdelil, ostanek pa je obdržal;
ostanek hlebca;
izpiti še ostanek vina / plačati ostanek dolga / knjiž.: ostanek dneva je preživel s prijatelji; ostanek poti je prehodil peš zadnji del// nav. mn. kos blaga, ki ga ni mogoče (raz)rezati na manjše kose za prodajo: kupiti, prodajati ostanke; ostanek za hlače, krilo / ta obleka je iz ostanka 2. nav. mn., navadno s prilastkom še obstoječi del, sestavina, element celote, ki ne obstaja več: ostanki grajskega obzidja;
najti ostanke izumrlih živali / v rokah je držal ostanek metle; ekspr. to so le ostanki ceste, pravzaprav kolovoz // del česa, kar je obstajalo v veliki količini, v visoki stopnji: ta etnična skupina predstavlja ostanek številnega naroda / ostanki stare miselnosti; ostanki ljudskih šeg / ekspr. to so le ostanki nekdanje lepote, slave // kar po kakem procesu od česa še ostane: izločiti ostanek snovi s segrevanjem; les izgoreva skoraj brez ostankov; ostanek pri luženju 3. nav. mn., navadno s prilastkom del česa, ki se nea) porabi pri izdelavi, predelavi: lesni, mesni, tekstilni ostanki b) poje, popije: ker je prišel prepozno domov, je dobil le ostanke;
jesti, piti ostanke;
na mizi je še polno ostankov / ostanki od kosila // kar ostane od kakega pridelka po (po)spravljanju: pobirati ostanke v sadovnjaku, vinogradu; ostanki po žetvi 4. mn., ekspr., s prilastkom mrtvo telo, truplo: pokojnikove posmrtne ostanke so prepeljali v rojstni kraj 5. glagolnik od ostati: njegov ostanek v krčmi je povzročil govorice
● zastar. nikjer nima ostanka obstanka; pog. ne bom za drugimi pobiral ostankov ne maram ženske, s katero so imeli drugi ljubezensko razmerje; publ. najstarejši ostanki kulturnega delovanja človeka sledovi, dokazi; publ. obračunati z ostanki preteklosti kritično presoditi negativne stvari, ki so se ohranile iz preteklosti; publ. zbirka se brez ostanka vključuje v tradicionalno poezijo popolnoma
♦ arheol. ostanki kolišč; ostanki paleolitika; fiz. destilacijski ostanek; mat. ostanek število, ki ostane od deljenca po deljenju; pal. fosilni ostanki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
prêdmet -éta m (é ẹ́) 1. kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja in je zaznavno s čuti, umom, zlasti kot celota kakih lastnosti: opazovati, otipati predmet;
poimenovati predmete;
zaznavati predmete;
dolg, ozek predmet;
kovinski, topi predmeti;
oblika, velikost predmeta;
položaj predmeta;
videz predmeta;
določiti razdaljo do predmeta, med predmeti;
svoboda ni predmet, ampak pojem / neznani leteči predmet [NLP] občasen kratkotrajen pojav, stvar visoko v atmosferi z neznanim vzrokom nastanka2. kar je izdelano, narejeno za zadovoljevanje določenih potreb, opravljanje določene dejavnosti: izdelovati predmete;
obdelovati predmet s pilo;
razstaviti predmete v muzeju / lončarski predmeti izdelki; muzejski predmeti; okrasni predmet; potrošni predmeti; tehnični predmeti; trgovski predmeti; uporabni predmeti; predmeti za osebno higieno; predmet za široko potrošnjo; urad za najdene predmete 3. navadno s prilastkom pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno kako dejanje: pesem je predmet estetskega doživljanja;
predmet spoznavanja / predmet poslovanja delovne organizacije dejavnost, dejavnosti / oddaljiti se od predmeta razprave; pisati predmetu ustrezno; zamenjati predmet pogovora / publ. postati predmet izkoriščanja in zatiranja; biti, postati predmet pozornosti vzbuditi pozornost// pojem, stvar, na katerega se nanaša, je usmerjeno človekovo znanstveno delovanje, ustvarjanje: predmet estetike je lepo in človekov odnos do lepega; določiti predmet in cilje etnografije / raziskovalni predmet 4. šol. učno področje, predpisano in vsebinsko določeno s predmetnikom in učnim načrtom: poučevati biologijo, matematiko in druge predmete;
biti ocenjen iz vseh predmetov;
pouk je razdeljen po predmetih / izbirni učni predmet obvezen učni predmet, osebno izbran iz dane skupine predmetov; neobvezni učni predmet učni predmet, prepuščen osebni izbiri; učni predmet // znanje, vedenje s področja določene stroke, vede ali več strok, ved, ki se daje ali pridobiva v izobraževalnem procesu: opraviti izpit iz več predmetov; naravoslovni predmeti; strokovni predmet / študijski predmet 5. jezikosl. stavčni člen, sklonsko odvisen od povedka, ki izraža, koga ali kaj prizadeva glagolsko dejanje: glagolsko dejanje prehaja na predmet;
dajalniški predmet;
glagol s predmetom v tožilniku / neposredni predmet predmet v tožilniku, pri zanikanem povedku pa v rodilniku; notranji predmet predmet, ki označuje z dejanjem nastajajočo stvar; posredni predmet predmet v rodilniku, dajalniku, mestniku ali orodniku
♦ ekon. delovni predmet kar človek s svojim delom v proizvodnji preoblikuje; filoz. predmet kar obstaja neodvisno od človekove zavesti, mišljenja; pojem, stvar, na katerega je usmerjena zavest, mišljenje; pravn. dokazni predmet predmet, s katerim se dokazuje; predmet obtožbe dejanje, za katerega tožilec zahteva, da se obtoženec obsodi; predmet spora predmet, o katerem je med strankama spor in o katerem mora sodišče odločiti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
udélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) z obdelovanjem narediti kaj glede na lastnost, obliko boljše, ustreznejše: udelati platno;
testo še malo udelaj / voda je udelala strugo; udelati pot zgladiti, zravnati, utrditi// z obdelovanjem narediti kako zemljišče bolj primerno za rast rastlin: zapuščeno njivo je treba udelati; polje in vinograd so si morali udelati sami
● star. divji prašiči so psa udelali, da ga ni bilo prepoznati razmesariliudélati se
1. z delom se utrditi: roke so se jim udelale
2. po določenem procesu doseči potrebno, ustrezno kakovost: gnoj, zemlja se mora udelati
udélan -a -o:
saditi v udelano prst; roke ima zelo udelane; dobro udelano testo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
vèčpredstávnost -i ž (ȅ-á) prikaz vsebine s hkratnim predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka, zlasti prek računalnika: večpredstavnost na spletu;
uporaba večpredstavnosti v učnem procesu;
oprema, pripomočki za večpredstavnost;
večpredstavnost in interaktivnost // pripomočki za tak prikaz: / podpora večpredstavnosti; priključki za večpredstavnost // tako prikazana vsebina: predvajalnik večpredstavnosti // dejavnost, ki se ukvarja s takim prikazom: vodilno podjetje na področju večpredstavnosti; strokovnjak za večpredstavnost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
amortizácija -e ž (á) 1. delanje, povzročanje, da je kaj manj občutno, zlasti s pomočjo (vgrajene) priprave za blažitev sunkov in dušenje nihanja: amortizacija udarcev 2. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb // postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija 3. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega posojila: amortizacija posojila;
amortizacija z žrebanjem 4. pravn. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
člôvek-léto -a s (ó-ẹ́) enota za količino dela, ki ga pri določenem projektu opravi en človek v enem letu, navadno v rednem delovnem procesu: izdelava takih programov zahteva več človek-let dela
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
módul -a m (ọ̑) 1. samostojno zaokrožena enota (stopnja) v izobraževalnem procesu: izobraževalni modul za tekstilno industrijo 2. teh. sestavljivi del kake naprave: sestaviti module / komandni modul del nekaterih vesoljskih ladij z napravami za upravljanje in posadko; lunarni modul del vesoljske ladje, s katerim se pristane na luni; pohištveni moduli 3. teh. izbrana osnovna mera za velikost česa: pri načrtovanju upoštevati modul / delati gradbene elemente po modulu
♦ fiz. prožnostni modul količina, ki pove, kako sila pri raztezanju spremeni obliko telesa; mat. modul število, ki izraža kako razmerje; rač. pomnilniški modul pomnilnik z najmanjšo zmogljivostjo; strojn. modul standardna osnovna mera za velikost zob pri zobnikih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
osnôven -vna -o prid., osnôvnejši (ȏ) 1. ki vsebuje bistvene, najnujnejše elemente česa: osnovni strokovni izrazi;
osnovni biografski podatki;
osnovni pojmi iz matematike;
osnovne lastnosti, značilnosti / pridobiti si osnovno izobrazbo; osnovna pravila igre / osnovna načela 2. ki je po pomembnosti na prvem mestu: osnovna dejavnost podjetja;
osnovna dolžnost, naloga;
osnovna vprašanja obstoja / osnovni pogoji za delo; osnovni vzrok za kaj glavni; to je njegova osnovna napaka velika, glavna / osnovna hrana; osnovna živila // ki je za kaj najpomembnejši, najvažnejši: osnovna misel romana; osnovne poteze glavnega junaka / publ. osnovna točka dnevnega reda glavna, prva3. ki predstavlja osnovo, temelj česa: brez osnovnih raziskovanj nadaljnje delo ni mogoče // v zvezi osnovna šola obvezno izobraževanje (v šoli), ki daje osnovno izobrazbo: dokončati osnovno šolo; nižji in višji razredi osnovne šole / devetletna osnovna šola / s samoprispevki so sezidali več osnovnih šol // v socializmu, v zvezi osnovna organizacija najmanjša organizacijska enota: osnovna mladinska organizacija 4. ki je bistvena sestavina česa: osnovna kovina v tej zlitini je baker / osnovna sestavina kamnine 5. teh. ki je v določenem procesu prvi: osnovni nanos laka, malte;
za osnovno barvo je uporabil belo barvo
♦ agr. osnovno gnojenje prvo gnojenje s hranili, potrebnimi za normalno rast; biol., bot. osnovno tkivo rastlinsko tkivo, ki lahko opravlja različne funkcije; ekon. osnovni kapital kapital, ki je naložen v delovna sredstva; osnovna glavnica glavnica brez rezervnih skladov in dobička; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; fiz. osnovni delec; osnovni naboj najmanjši (negativni ali pozitivni) naboj v naravi; osnovne barve tri enobarvne sestavine, iz katerih se lahko sestavi vsaka barva; osnovna konstanta konstanta, ki se vzame kot dani podatek za kako teorijo; geogr. osnovna karta karta, izdelana na osnovi terenske meritve; geom. osnovna ploskev, stranica; osnovna projekcijska ravnina vsaka projekcijska ravnina v neposredno danem projekcijskem sistemu; glasb. osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; jezikosl. osnovni pomen besede pomen besede, iz katerega je mogoče logično izpeljati druge pomene; osnovna in določilna beseda zloženke; osnovna stopnja pridevnika ali prislova oblika, ki izraža izhodiščni pomen pridevnika ali prislova; mat. osnovna množica množica, ki vsebuje vse množice, ki se bodo obravnavale; osnovne računske operacije seštevanje, odštevanje, množenje, deljenje; med. osnovna presnova presnova, ki je potrebna za življenje pri mirovanju; min. osnovna celica najmanjši delec, ki se ponavlja v zgradbi kristalne snovi; obrt. osnovne petlje prvine, s katerimi se oblikuje (vzorčno) pletenje ali kvačkanje; pravn. osnovne človekove pravice človekove pravice, ki so zagotovljene z ustavo; šol. posebna osnovna šola nekdaj osnovna šola za duševno ali telesno prizadete otroke; šport. osnovna črta črta ob koncu teniškega igrišča, s katere igralec servira; teh. osnovne enote enote za osnovne količine v mednarodnem sistemu enot; tekst. osnovni valj del statev, na katerem je navita osnova; osnovne niti podolžne niti v tkanini; zool. osnovni tip značilni predstavnik kake živalske skupineosnôvni -a -o sam.:
pog. ima samo osnovno osnovnošolsko izobrazbo; ta lastnost je v njem nekaj osnovnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
práksa -e ž (ȃ) 1. dejavnost, namenjena neposrednemu zadovoljevanju človekovih potreb: približati znanost praksi;
njegova zamisel je brez vrednosti za prakso;
uporabiti znanje v praksi;
sodelovanje teoretikov in strokovnjakov iz prakse / različne spolne prakse / načela pedagoške prakse; nasveti iz šolske prakse / z oslabljenim pomenom: izboljšanje tehnologije v proizvodni praksi v proizvodnji; ukvarjati se z vzgojno prakso z vzgojo// dejansko stanje, ravnanje, dejanski potek česa zlasti glede na določena načela, zamisli: praksa je to ovrgla; njegova politična praksa; načela in praksa / praksa je pokazala, da ni imel prav izkazalo se je; v praksi je položaj popolnoma drugačen dejansko2. knjiž., s prilastkom opravljanje poklica: v dolgoletni učiteljski praksi še ni srečal podobnega primera;
arhitekt z večletno prakso / izvrševati, opravljati odvetniško, zdravniško prakso poklic / zaradi dolge prakse delo spretno opravlja 3. znanje, vedenje, pridobljeno zlasti z delom: iščemo natakarico z nekaj prakse;
v tej dejavnosti ima že prakso;
biti brez vozniške prakse 4. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: opraviti obvezno prakso;
poslali so ga na prakso v tujino;
biti na praksi v bolnišnici;
trajanje prakse / organizirati strokovno prakso 5. publ. (ustaljen) način ravnanja, navada: če se bo taka praksa nadaljevala, ne bo uspeha;
ne smemo odstopati od dosedanje prakse;
s prakso, da se gradijo šole brez telovadnic, moramo končati / tako ravnanje je postalo praksa
● zdravnik splošne prakse zdravnik splošne medicine
♦ pravn. privatna zdravniška praksa do 1974 zasebno opravljanje zdravniškega poklica; šol. počitniška proizvodna praksa v socializmu delo v kaki delovni organizaciji med počitnicami kot posebna oblika strokovnega izobraževanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
prakticírati -am nedov. (ȋ) 1. navadno s prislovnim določilom delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: prakticirati na sodišču, v bolnišnici;
po diplomi je eno leto prakticiral / fant še prakticira
● star. že petnajst let prakticira zdravniški poklic opravlja2. publ. uresničevati, izvajati: prakticirati demokracijo;
prakticirati politiko miroljubne koeksistence / to se danes pogosto prakticira dela / z oslabljenim pomenom prakticirati gospodarsko sodelovanje z manj razvitimi državami gospodarsko sodelovatiprakticirajóč -a -e:
prakticirajoči katoličani, psihoanalitiki, verniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
praktikánt -a m (ā á) kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica; pripravnik: novi praktikant še študira;
v tovarni dela nekaj praktikantov / odvetniški praktikant
♦ pravn. konceptni praktikant v stari Avstriji in v stari Jugoslaviji pravno izobražen uradniški pripravnik v upravnem organu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
praktikántka -e ž (ȃ) ženska, ki dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica; pripravnica: mlada, nekdanja praktikantka;
praktikantke na sodišču;
delala je kot praktikantka v živalskem vrtu / živinorejska praktikantka na kmetiji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
priprávnica -e ž (ȃ) 1. ženska, ki dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: v službo je bila sprejeta kot pripravnica / zdravnica pripravnica // ženska ali država, ustanova, ki se pripravlja za kaj sploh: država pripravnica 2. šola, ki pripravlja za drugo, višjo šolo: gimnazija je bila predvsem pripravnica za univerzo / glasbena pripravnica // šol., nekdaj razred, tečaj za učence z nezadostno izobrazbo, namenjen pripravi za vstop na učiteljišče: obiskovati pripravnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
priprávnik -a m (ȃ) kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: službo je nastopil kot pripravnik / odvetniški pripravnik; učitelj pripravnik; zdravnik pripravnik // kdor se pripravlja za kaj sploh: znani košarkar pravi o sebi kot trenerju, da je še zmeraj pripravnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
priprávništvo -a s (ȃ) delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje poklica: pripravništvo traja dve leti;
uzakoniti pripravništvo;
doba pripravništva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
prodúkt -a m (ȗ) 1. proizvod: dati produktu dokončno obliko;
cena, kakovost produkta / finalni, končni produkt / kmetijski produkti / publ. nekvalitetni literarni produkti 2. navadno s prilastkom kar nastane zlasti pri kakem kemičnem procesu: produkt gorenja, vrenja / glavni, stranski produkt 3. knjiž. rezultat, dosežek: te ideje so produkt sodobnega časa / njegove lastnosti so produkt okoliščin, v katerih je živel posledica4. mat. število, ki se dobi pri množenju, zmnožek: izračunati produkt;
produkt dveh števil
♦ biol. presnovni produkti; ekon. bruto produkt in brutoprodukt vrednost celotne proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; družbeni neto produkt v enem letu ustvarjena vrednost v kaki državi; neto produkt in netoprodukt na novo ustvarjena vrednost proizvodnje v določenem razdobju, navadno v enem letu; presežni produkt ki ga delavec ustvari s presežnim delom; fiz. razcepni produkti izotopi, ki nastanejo pri cepitvi urana v jedrskem reaktorju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
recikláža -e ž (ȃ) teh. ponovna uporaba že uporabljenih, odpadnih snovi v proizvodnem procesu: reciklaža kemikalij, plinov / reciklaža starega papirja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
reciklírati -am nedov. in dov. (ȋ) 1. ponovno uporabljati že uporabljene, odpadne snovi v proizvodnem procesu: reciklirati odpadke, papir, plastiko 2. ekspr. ponovno uporabljati, oživljati, reaktualizirati: glasbenik je recikliral staro uspešnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
residuálen tudi reziduálen -lna -o prid. (ȃ) knjiž. ki po kakem procesu od česa še ostane; ostali, preostali: residualna olja pri rafiniranju nafte
♦ med. residualni zrak zrak, ki ostane v dihalih po maksimalnem izdihu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
stáž -a m (ȃ) 1. delo v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravništvo: opraviti staž;
staž v bolnišnici;
trajanje staža / biti na stažu 2. publ., s prilastkom čas opravljanja poklica, članstva: ima večleten vozniški staž;
ugotoviti staž članov kake organizacije / skrajšati delovni staž delovno dobo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
stažírati -am nedov. (ȋ) delati v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica: stažirati v bolnišnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
stažíst -a m (ȋ) kdor dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravnik: biti stažist na univerzi;
stažist v bolnišnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
stažístka -e ž (ȋ) ženska, ki dela v organiziranem delovnem procesu zaradi usposabljanja za samostojno opravljanje zlasti zdravniškega poklica, pripravnica: stažistka na kirurškem oddelku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
terminêr -ja m (ȇ) delavec, ki določa začetek in konec posamezne faze dela v proizvodnem procesu: normirec, lanser in terminer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zmágati -am dov. (ȃ) 1. v vojaškem spopadu doseči, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: zmagati po hudem boju;
zmagati v odločilni bitki;
zmagati z velikimi izgubami / zmagati nad sovražnikom premagati ga / vojaško zmagati // v fizičnem spopadu doseči, da nasprotnik odneha: v spopadu s kamenjem, palicami so zmagali fantje iz sosednje vasi // v spopadu sploh doseči, da nasprotnik popusti, pristane na zahteve osebka: stavkajoči delavci so zmagali: zvišali so jim plače; zmagali so zagovorniki počasnejšega razvoja / ne dovoli, da otrok zmaga doseže uveljavitev svojih zahtev; star. zmagati v pravdi dobiti tožbo; moralno zmagati / zmagalo je človekoljubje 2. na tekmovanju, pri družabni igri biti najboljši, doseči najboljši rezultat: zmagal je francoski kolesar;
publ. zmagala je Slovenija pred Italijo;
zmagati s pet proti tri / zmagati na tekmovanju, v drugi igri / kot geslo olimpijskih iger pomembno je sodelovati, ne zmagati
♦ šport. zmagati na sto metrov hrbtno; zmagati v mnogoboju, slalomu; zmagati s točko prednosti 3. dobiti najvišjo nagrado, biti razglašen za najboljšega na festivalu, natečaju: zmagal je do zdaj neznan režiser;
z zadnjim filmom je zmagal / zmagala je zadnja popevka, skladba / zmagati na natečaju 4. na volitvah, glasovanju dobiti največ glasov: zmagal je naš kandidat;
zmagati z večino glasov / zmagala je kandidatna lista socialistične stranke / zmagati na volitvah, pri volitvah 5. dobiti delo, službo, razpisano z natečajem: zmagal je mlad arhitekt / podjetje je zmagalo na natečaju za ureditev mesta 6. ekspr. v kakem procesu se uveljaviti kot močnejši od česa drugega: njegovo mnenje je zmagalo;
ta predlog ne bo zmagal / zmagal je obup / zmagala bo pravica; končno je zmagala resnica izkazalo se je, kaj je res / dobro je zmagalo nad zlim 7. preh., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: zmagala jih je utrujenost;
pijača ga je zmagala, da je zaspal / zmagal jo je spanec zaspala je8. preh., star. premagati: zmagati sovražnika / zmagati jezo, strah 9. preh., star. zmoči: žena ne zmaga vsega dela;
zmagati velik napor / ne zmagamo vseh naročil ne moremo jih izpolniti; zdaj ne zmagam poti v mesto nimam dovolj moči, da bi jo prehodilzmágati se star.
premagati se: čutim, da se ne bi mogla zmagati
zmágan -a -o star.
premagan: zmagani vojaki; strmina je zmagana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.
zmagováti -újem nedov. (á ȗ) 1. v vojaškem spopadu dosegati, da nasprotnik odneha, se ne bojuje več: vojska zmaguje;
zmagovati s tanki / vojaško zmagovati // v fizičnem spopadu dosegati, da nasprotnik odneha: zmagovali so fantje iz sosednje ulice // v spopadu sploh dosegati, da nasprotnik popusti, pristane na zahteve osebka: zmagujemo: ne upajo si nas zapreti / zmagovati v prepirih 2. na tekmovanju, pri družabni igri biti najboljši, dosegati najboljši rezultat: letos naši smučarji ne zmagujejo;
zmagovati na velikih tekmovanjih;
zmagovati s slabšimi kartami / ti avtomobili že dolgo zmagujejo 3. dobivati najvišje nagrade, biti razglašan za najboljšega na festivalu, natečaju: zmagujejo družbenokritični filmi;
take pesmi pogosto zmagujejo 4. na volitvah, glasovanju dobivati največ glasov: zmagujejo socialisti / zmagovati na volitvah 5. dobivati delo, službo, razpisano z natečajem: zmagujejo kandidati z višjo izobrazbo 6. ekspr. v kakem procesu se uveljavljati kot močnejši od česa drugega: zmaguje nasprotno stališče / zmagoval je oče v njem očetovska čustva so postajala vedno močnejša7. preh., ekspr. izraža, da je kdo sposoben opraviti kaj zaradi duševnega ali telesnega preseganja zahtevnosti dela, nalog: zmagovati delo;
nalog ne zmagujejo niti najboljši dijaki / težko zmagujemo izdatke krijemo; ne zmagujemo več obresti ne moremo jih plačevati; pevci komaj zmagujejo ta ton zadevajo, pojejo; dobro zmaguje vlogo nasilneža igra / konja sta pri oranju težko zmagovala ilovico vlekla plug po njej; dobro kolo lažje zmaguje klance jih prepelje, se vzpenja po njih / kmetija je velika, pa še nekako zmagujemo smo sposobni opraviti vse delo8. preh., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: utrujenost jo zmaguje / kljub vsemu so jo zmagovale solze so ji tekle; vino me zmaguje postajam pijan, zaspan / brezoseb. zmagovalo ga je 9. preh., star. premagovati: zmagovati ovire, težave zmagujóč -a -e:
zmagujoča vojska
● publ. zmagujoči podvigi naših alpinistov zmagoviti, veliki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 24. 7. 2024.