alternátor -ja m (ȃ) elektr. stroj za proizvajanje izmenične napetosti: trifazni alternator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
centrála -e ž (ȃ) - 1. vodilno upravno ali poslovno središče: centrala je izdala okrožnico; podružnice so slabo povezane s centralo; sedež centrale
- 2. posredovalna naprava za vzpostavljanje zvez med telefonskimi ali telegrafskimi vodi: poklicati centralo; telefonska, telegrafska centrala; hišna, zasebna centrala; centrala za medkrajevni promet
- 3. pog., s prilastkom objekt z napravami za proizvajanje električne energije; elektrarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
cvrčálen -lna -o prid. (ȃ) zool., navadno v zvezi cvrčalni organ organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
cvrčálo -a s (á) zool. organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka: raziskovati cvrčala murnov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
delítev -tve ž (ȋ) - 1. glagolnik od deliti: delitev dohodka na posamezne sklade; delitev oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno oblast; delitev parcele na tri dele; delitev po delu; pravilnik o delitvi osebnih dohodkov / delitev hrane poplavljencem
♦ ekon. delitev dela delitev enotnega produkcijskega procesa na več ločenih procesov; mednarodna delitev dela specializacija posameznih narodnih gospodarstev na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih na svetovnem trgu med seboj zamenjujejo - 2. biol. razmnoževanje organizmov z razpolovitvijo: podolžna, prečna delitev / delitev celice razpolovitev celice tako, da se najprej razpolovi jedro, nato pa ostali del
- 3. strojn. razdalja med ponavljajočimi se oblikami ali elementi na delih stroja: delitve pri zobniku niso enakomerne; utorska delitev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
délo -a s (ẹ́) - 1. zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje dobrin: ceniti, spoštovati delo; blaginja temelji na delu; rezultati, sadovi skupnega dela; plačilo po delu / fizično, umsko delo; kvalificirano, strokovno delo; plačano delo; prostovoljno delo / braniti, izogibati se dela; pripraviti se k delu; biti utrujen od dela; ekspr. vreči se na delo; ekspr. zagristi, zakopati se v delo; prizadeven, vztrajen pri delu; večkrat si oddahnem med delom; pretirano delo; delo od jutra do večera / mehanizirati delo; organizirati, voditi delo; pohiteti, prenehati, začeti z delom; zboljšati način dela / prva leta po 1945 družbenokoristno delo / praznik dela
// trud, napor: uspehi niso v sorazmerju z vloženim delom; ta reč bi zahtevala preveč dela; ekspr. škoda dela za to - 2. navadno s prilastkom delanje, vezano na določeno področje: pritegniti koga k delu proti okupatorju; vključil se je v delo za napredek; načrtno, večletno, vztrajno delo z mladino; pedagoško, politično delo; praznovali so štiridesetletnico njegovega umetniškega dela; delo pri društvu, v odboru / v članku je dobro prikazal njegovo pisateljsko delo; dobil je nagrado za svoje življenjsko delo
// to delanje za izpolnjevanje kake (skupne) naloge: oceniti delo komisije; spremljati delo skupščine; ovirati delo šole - 3. kar se uresničuje z delanjem: to delo dobro napreduje; vsega dela ne more opraviti sam; dal mu je najtežje delo; dela vsako delo, ki mu pride pod roko; izvršiti, končati, zaključiti kako delo; nujno, važno delo; loti se tudi umazanega, zahtevnega dela; svoje delo opravlja vzorno; ima dosti, preveč dela / mn.: gradbena, mizarska, obrtniška, tehniška, vzdrževalna dela; drobna dela opravila; hišna dela / nav., slabš. pravi, da ne bo delal hlapčevskih del del, ki so zanj ponižujoča; star. najeli so ga za hlapčevska dela dela na polju in pri živini
// to kot vir zaslužka: dati delo boljšemu ponudniku; podjetje je dobilo novo delo; prevzeti komu delo; biti preskrbljen z delom / delo na gradbišču so opravili v dogovorjenem roku / skleniti pogodbo o delu - 4. navadno s prilastkom kar je uresničeno z delanjem, zlasti na umetniškem področju: izdati pomembno delo; kritizira, ocenjuje dramska, pesniška dela; literarno delo; razstava del baročnih umetnikov / knjiž. človek umre, njegovo delo pa ostane
// s prilastkom izdelek, predmet glede na izdelovalca ali način izdelave: ti čevlji so industrijsko, ročno delo; stavba je baročno delo / ženska ročna dela ročno izdelane vezenine ali pletenine - 5. predmet, stvar, ki jo kdo izdeluje: delo ji je od razburjenja padlo iz rok; komaj je vzela delo v roke, ga je že zopet odložila
- 6. zaposlitev, služba: dobiti, iskati delo; biti brez dela; odpustiti koga z dela; sprejeti koga na delo; honorarno, priložnostno, sezonsko delo / dela prosti dnevi; izostanek od dela; nadurno delo ki presega delovno obveznost
// iti, voziti se na delo v kraj zaposlitve; biti na delu v tujini
// s prilastkom področje v okviru celotnega proizvajalnega procesa kot možnost zaposlitve: kmečko delo ga ne veseli; zanima se za delo v rudniku; opravlja delo pri stroju, v izvoznem oddelku - 7. redko dejanje: zagovarjal se bo za svoja dela; junaško, krvavo delo
- 8. fiz. premagovanje sile na določeni poti: delo, ki ga opravi stroj / enota za merjenje dela
● to delo ne more čakati je neodložljivo; propaganda je opravila svoje delo dosegla zaželeni učinek; knjiž. živi od dela svojih rok sam se preživlja; pog. ne prime za nobeno delo noče delati; sovražne sile so že na delu že delujejo; obleka je v delu se izdeluje, izgotavlja; ekspr. ne moti ga, je ves v delu zelo vneto dela; odšel je z doma v največjem delu v kmečkem okolju v času košnje in žetve; pri delu ga je čas prehitel dela ni utegnil dokončati; očetova smrt je njegovo delo on jo je povzročil; skrb za otroke je njeno delo naloga, dolžnost; delo hvali mojstra delavčeva strokovnost se sodi po kvaliteti njegovih izdelkov; preg. brez dela ni jela
♦ ekon. družbeno potrebno delo povprečen delovni čas za proizvodnjo določenega blaga; presežno delo delo, katerega produkti ne ostanejo delavcu; delitev dela delitev enotnega produkcijskega procesa na več ločenih procesov; družbena delitev dela specializacija posameznih gospodarskih enot na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih med seboj zamenjujejo; mednarodna delitev dela specializacija posameznih narodnih gospodarstev na proizvajanje posameznih vrst blaga, ki jih na svetovnem trgu med seboj zamenjujejo; zal. izbrano delo po določenem kriteriju izbrana in v knjižni obliki izdana dela kakega avtorja; zbrano delo vsa dela kakega avtorja, izdana v knjižni obliki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
dínamo tudi dinámo -a m (ȋ; ȃ) stroj za proizvajanje enosmerne električne napetosti: pritrditi dinamo na kolo;
avtomobilski dinamo;
slišati je bilo samo brnenje dinama
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
dŕdra -e ž (ȓ) - 1. redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja: vrteti drdro
- 2. ekspr. kdor hitro in mnogo govori: srečal je tisto sosedovo drdro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
drdrávka -e ž (ȃ) redko lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov; raglja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
ekonomíja -e ž (ȋ) - 1. veda o gospodarstvu: predava, študira ekonomijo; inženir ekonomije
// pog. ekonomska fakulteta: končal je ekonomijo
// redko proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: baza ekonomije; povezanost med nacionalnimi ekonomijami držav - 2. ekonomičnost, gospodarnost: tu je bil združen princip prostorske ekonomije z okusom; skrajna ekonomija sil / zanj je značilna sistematičnost in ekonomija izraza zgoščenost, jedrnatost
- 3. veliko kmetijsko družbeno posestvo: hodi delat na ekonomijo; načrtna ureditev ekonomije
// prva leta po 1945 posestvo nekmetijske organizacije: tovarna ima svojo ekonomijo; šolska ekonomija
♦ filoz. ekonomija mišljenja načelo, po katerem ni potrebno več pojasnil, kot je za razlago pojava nujno; soc. politična ekonomija veda o zakonih v proizvodnji in delitvi materialnih dobrin v družbi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
ekonómika -e ž (ọ́) - 1. s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin: vloga države pri razvoju družbene ekonomike; pomanjkljivosti, spremembe v naši ekonomiki / zakonitosti kapitalistične, socialistične ekonomike
// proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin; gospodarstvo: razvijati ekonomiko; nacionalna ekonomika; povezati ekonomiko dežele z mesti / ukvarja se z ekonomiko podjetja - 2. veda o organizaciji gospodarstva in zakonitostih njegovega razvoja: predava ekonomiko proizvodnje; ekonomika gozdarstva, kmetijstva / Inštitut za ekonomiko
- 3. redko ekonomičnost, gospodarnost: problemi organizacije in ekonomike dela; razprava o ekonomiki gospodarjenja v industriji / ekonomika izraznih sredstev zgoščenost, jedrnatost
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
elektrárna -e ž (ȃ) objekt z napravami za proizvajanje električne energije: nova elektrarna že obratuje;
graditi elektrarne;
elektrarna na atomski pogon
♦ elektr. kalorična elektrarna termoelektrarna; pretočna elektrarna hidroelektrarna brez večjega akumulacijskega bazena; vodna elektrarna hidroelektrarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
ênosméren -rna -o prid. (ē-ẹ́ ē-ẹ̄) nanašajoč se na eno smer:- a) enosmerna rast vej / promet je enosmeren; enosmerna cesta cesta, po kateri poteka promet samo v eni smeri
// enosmerna vozovnica - b) enosmeren vpliv; enosmerno proučevanje problema enostransko
// značaj glavnega junaka je enosmeren je razvit samo v eni smeri
♦ elektr. enosmerni generator stroj za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; enosmerni motor motor na enosmerni tok; enosmerni tok tok, ki ima stalno isto smer; enosmerna napetost napetost, ki ima stalno isto smer
ênosmérno prisl.: promet poteka enosmerno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
epóksi neskl. pril. (ọ̑) kem., v zvezi epoksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
generátor -ja m (ȃ) stroj za pretvarjanje mehanske energije v električno: preobremeniti generator;
generatorji hidroelektrarne;
obratovanje generatorja / električni generator
♦ elektr. enosmerni generator za proizvajanje enosmerne električne napetosti; dinamo; izmenični generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; teh. parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo; plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
glasbílo -a s (í) priprava za proizvajanje tonov: igrati na glasbilo;
ljudsko glasbilo;
trgovina z glasbili / godala in druga orkestrska glasbila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
gorívo -a s (í) gorljiva snov za pridobivanje toplote ali za pogon strojev: gorivo bo kmalu pošlo;
gorivo je zgorelo do konca;
nalagati gorivo na ogenj;
oskrbeti se z gorivom;
poraba goriva v motorjih;
vnelo se je skladišče goriva;
natočiti poln tank goriva / plinasto, tekoče, trdno gorivo v plinastem, tekočem, trdnem agregatnem stanju; pogonsko, raketno gorivo
♦ fiz. jedrsko ali nuklearno gorivo snov, katere atomska jedra se cepijo, pri čemer se sprošča energija; člen na gorivo naprava, v kateri se notranja energija goriva izkorišča neposredno za proizvajanje električne energije; geol. fosilno gorivo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
gospodárstvo -a s (ȃ) - 1. proizvajanje, razporejanje in uporaba materialnih dobrin: obnoviti, razvijati gospodarstvo; voditi gospodarstvo v državi; narodno, svetovno gospodarstvo; gospodarstvo posameznih dežel; decentralizacija, organizacija gospodarstva; posamezne panoge gospodarstva; problematika, struktura, zmogljivost gospodarstva; dohodki iz gospodarstva; kriza v gospodarstvu / državno gospodarstvo
// s prilastkom določeno področje v takem proizvajanju: energetsko, gozdno, lesno, vodno gospodarstvo / stanovanjsko gospodarstvo / Gozdno gospodarstvo Nazarje
// s prilastkom organizacija proizvajanja, razporejanja in uporabe materialnih dobrin: sistem dirigiranega gospodarstva; načrtno gospodarstvo / družbeno, kapitalistično, socialistično gospodarstvo - 2. redko posestvo, kmetija: gospodarstvo je prevzel najstarejši sin / ostal je doma in se ukvarja z gospodarstvom z obdelovanjem kmetije
♦ agr. dvopoljno, enopoljno gospodarstvo; ekon. blagovno, denarno gospodarstvo; ekstenzivno gospodarstvo; menjalno gospodarstvo ki temelji na menjavi gospodarskih dobrin; naturalno gospodarstvo v katerem se ne uporablja denar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
instrumènt in inštrumènt -ênta m (ȅ é) - 1. zelo natančna priprava, ki se uporablja pri specializiranem strokovnem, znanstvenem delu: kontrolirati instrumente; pripraviti instrumente za operacijo; uporabljati moderne instrumente; natančen, občutljiv instrument / kazalni, merilni instrumenti; kirurški, meteorološki, optični instrumenti
- 2. priprava za proizvajanje tonov; glasbilo: igrati (na) instrument; uglaševati instrumente / glasbeni instrument; godalni instrument godalo; pren., knjiž. jezik je bil Cankarju čudežen instrument
- 3. publ., navadno s prilastkom kar se rabi ali je namenjeno za opravljanje določene dejavnosti, za dosego določenega cilja; sredstvo, pripomoček: zakon je tisti instrument, ki ureja kadrovsko planiranje; uporabljati davčne, finančne, politične instrumente
// predpis, ukrep: preprečevati nepravilnosti z ustreznimi instrumenti; instrumenti delitve dohodka / ekonomski instrument / knjiž. važni kulturni instrumenti faktorji, dejavniki
♦ elektr. elektrodinamični instrument ki se uporablja zlasti za merjenje moči v električnem krogu; muz. električni instrumenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
izméničen -čna -o prid. (ẹ̄) ki se medsebojno menjava v zaporedju: ozebline je pregnal z izmeničnimi kopelmi v mrzli in vroči vodi;
izmenično premikanje rok in nog;
izmenično upadanje in naraščanje morske gladine / izmenični delovni čas delovni čas, ki se glede na del dneva periodično menjava; iskati žensko za izmenično pomoč v gospodinjstvu; izmenično delo delo v izmenah
♦ agr. izmenična rodnost rodnost vsako drugo, tretje leto; elektr. izmenični generator generator za proizvajanje izmenične električne napetosti; izmenični motor motor na izmenični tok; izmenični tok tok, katerega smer se periodično spreminja; izmenična napetost napetost, katere smer se periodično spreminja; geom. izmenična kota kota na različnih straneh prečnice dveh premic, med katerima je prvi na eni strani prve premice, drugi pa na drugi strani druge premice; šol. izmenični pouk pouk istih učencev, ki se glede na del dneva periodično menjavaizménično prisl.: z možem delata izmenično; izpraševali so ga trije, in sicer izmenično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
lájna -e ž (ȃ) - 1. glasbilo v obliki zabojčka z ročico, s katero se poganja mehanizem za proizvajanje melodije: igrati na lajno; beračeva lajna; hreščeča lajna; iz krčme so se slišali glasovi lajne; potujoči godec z lajno / vrteti lajno
- 2. slabš. kar naprej ponavljajoče se govorjenje o isti stvari: kdo bo poslušal vedno isto lajno / spet goni svojo staro lajno, da se mu godi krivica
● slabš. njeno branje, deklamiranje je lajna enolično, brez poudarkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
múltivibrátor -ja m (ȗ-ȃ) elektr. naprava za proizvajanje sunkovite, enakomerno se spreminjajoče električne napetosti: proizvajanje visokih tonov z multivibratorji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
obŕt -i tudi -í ž (ȓ) - 1. gospodarska dejavnost, ki opravlja storitve in v manjših količinah predeluje, proizvaja: pospeševati obrt; razvoj obrti / domača obrt na tradiciji sloneče obrtno delo kmečkega prebivalstva kot stranska zaposlitev; dodatna ali popoldanska obrt ki jo opravlja zaposleni občan v prostem času; družbena, zasebna obrt; storitvena obrt; umetna obrt s težiščem na umetniškem oblikovanju posameznih predmetov
// s prilastkom področje v taki dejavnosti: kovaška, mlinarska, slaščičarska obrt - 2. opravljanje storitev in predelovanje, proizvajanje v manjših količinah: izučiti se obrti; dobro obvladati mizarsko obrt; opustiti obrt
// ekspr. opravljanje določenega dela sploh, zlasti na umetniškem, znanstvenem področju: ta režiser (dobro) obvlada svojo obrt; pisateljska obrt - 3. pravica do opravljanja take dejavnosti: imeti obrt; vzeli so mu obrt / odjaviti obrt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
orgán -a m (ȃ) - 1. del telesa z določeno funkcijo: prsni koš varuje organe v prsni votlini; delovanje organov / medsebojna odvisnost živalskih organov / govorilni organi; slušni organ uho; organ za vid oko
● knjiž., redko nima organa za razumevanje poezije ne more razumeti poezije
// bot. del rastline z določeno funkcijo: med organe prištevamo tudi korenino, steblo, list, cvet; slana je prizadela zelene organe rož / reproduktivni organ cvet; vegetativni organi korenina, list, steblo
// rastlinski organ - 2. navadno s prilastkom oseba, skupina oseb
- a) glede na opravljanje naloge, določene z zakonom, predpisom, dogovorom: zbrali so se vsi pristojni organi / izvršilni, nadzorni organi; obrniti se na preiskovalni organ; pojasnilo upravnega organa / izdajateljski organ; poslovodni organ; prodajni organ; predstavniški organi podjetja / organi samoupravljanja
- b) glede na položaj, funkcijo v kaki (organizirani) skupnosti: državni organi; občinski, republiški organi; organi federacije / organi za notranje zadeve / univerzitetni organi / organi kongresa, zborovanja
// publ. osebe glede na (poklicno) delovanje: prosvetni, zdravstveni organi / organi javne varnosti miličniki
- 3. publ., navadno s prilastkom tiskano ali pisano sredstvo za razširjanje idej kake skupine, organizacije; glasilo: časopis Delo je organ Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije; list izhaja kot organ politične stranke
- 4. zastar. zvok, ki ga dela človek z govorilnimi organi; glas: igralca odlikuje njegov prijetni organ / pripoveduje z liričnim organom
♦ anat. cevasti organi; notranji organi organi v prsni in trebušni votlini; biol. krvotvorni organ organ, v katerem se tvorijo krvne celice; jur. javni organ organ javne uprave; zool. cvrčalni organ organ nekaterih žuželk za proizvajanje zvoka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
oscilátor -ja m (ȃ) elektr. priprava za proizvajanje izmenične električne napetosti višjih frekvenc: oscilator radijske oddajne postaje / kremenov oscilator
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
plinárna -e ž (ȃ) obrat za proizvajanje, razdeljevanje plina: plinarna je prenehala dovajati plin;
premog za plinarno in elektrarno / mestna plinarna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
plínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na plin:- a) plinski ovoj okrog nebesnega telesa
- b) plinski števec; plinski vod; plinska napeljava, pipa; plinska peč, svetilka; plinska vrtina; plinsko omrežje / avtomobili na plinski pogon; plinska zmes za motor; plinsko gorivo; plinsko varjenje / plinski gorilnik; plinski termometer; plinska bomba bomba, polnjena s strupenim plinom; plinska celica celica za usmrtitev s plinom, zlasti v koncentracijskih taboriščih; plinska maska maska, ki varuje dihalne organe pred strupenimi plini in parami
♦ elektr. plinska elektronka elektronka, katere električne lastnosti so bistveno odvisne od ionizacije plina v njej; plinska žarnica; fiz. plinski laser; plinska konstanta konstanta, ki povezuje med seboj tlak, temperaturo, prostornino in maso razredčenega plina v ravnovesnem stanju; med. plinski prisad huda okužba z nabiranjem plina v tkivu; metal. plinski mehur droben mehurček plina v ulitkih kot livarska napaka; strojn. plinsko olje iz nafte pridobljeno tekoče gorivo za motorje; teh. plinski generator naprava za proizvajanje plinastega goriva iz trdnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
proizvajálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na proizvajanje: proizvajalni postopek / kmetijska proizvajalna organizacija
♦ ekon. proizvajalne sile celota delovne sile in proizvajalnih sredstev; proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
proizvájanje -a s (ā) glagolnik od proizvajati: proizvajanje materialnih dobrin;
naprava za proizvajanje plina;
industrijsko proizvajanje;
ročno, strojno proizvajanje / proizvajanje glasov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
ráglja -e ž (ȃ) - 1. lesena priprava za proizvajanje enakomerno se ponavljajočih rezkih glasov: raglje drdrajo; vrteti ragljo; glas ima kakor raglja / ekspr. streli iz nemških ragelj strojnic
♦ strojn. ročica z zaskočnim mehanizmom, ki dopušča prenos sile samo v eno smer, navadno za privijanje in odvijanje vijakov, matic - 2. slabš. kdor hitro in mnogo govori: njegova sestra je raglja / kot psovka bodi tiho, raglja ragljasta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
razvijálec -lca [u̯c in lc] m (ȃ) - 1. kdor kaj izpopolnjuje, izboljšuje ali na novo ustvarja: konstruktorji in razvijalci
// naslov za takega delavca z višjo izobrazbo v gospodarskih delovnih organizacijah: razvijalec v fizikalnem oddelku / samostojni razvijalec - 2. fot. kemična snov za razvijanje filmov, slik: položiti film, fotografski papir v razvijalec; steklenica razvijalca / fotografski razvijalec; razvijalec za filme; razvijalec za negativ
- 3. teh., v zvezi acetilenski razvijalec naprava za proizvajanje acetilena iz karbida in vode: pridobivati plin v acetilenskem razvijalcu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
razvijálnik -a m (ȃ) - 1. fot. zaprta posoda za razvijanje filmov; razvijalna doza: dati film v razvijalnik
- 2. teh., v zvezi acetilenski razvijalnik naprava za proizvajanje acetilena iz karbida in vode: pridobivati plin v acetilenskem razvijalniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
sintetizátor -ja m (ȃ) - 1. knjiž. sintetik: biti dober sintetizator; analizator in sintetizator
- 2. muz. manjša elektronska naprava za proizvajanje in preoblikovanje zvočnih signalov v elektronsko glasbo za koncertno izvedbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
smôla -e ž (ó) - 1. lepljiv rumenkasto rjav izcedek iz nekaterih dreves, zlasti iglavcev: smreke izločajo smolo; nabirati smolo; duh po smoli / drevesna smola
// snov, pridobljena s kuhanjem tega izcedka: kuhal je smolo in jo prodajal; mazati s smolo / cepilna smola mazilo iz smole, voska, terpentina, ki se uporablja pri cepljenju ali za premaz drevesnih ran; čevljarska smola mazilo iz smole, kolofonije za smoljenje drete
// navadno v zvezi umetna smola tej snovi podobna umetna snov: pridobivati umetno smolo; proizvodnja umetnih smol; izdelki iz umetne smole - 2. ekspr. naključje, okoliščine, ki vplivajo na neugoden izid, potek česa: celo pot jih je spremljala smola; zaradi smole ni dosegel prvega mesta
● smola se ga drži, ima smolo vse se mu ponesreči; večkrat doživi kaj neugodnega; preg. kdor za smolo prime, se osmoli
♦ kem. alkidna smola umetna snov, kondenzat večvalentnih alkoholov in večbaznih kislin, za izdelavo lakov, lepil; epoksi smola umetna smola za proizvajanje lakov, lepil; fenolna smola; katranska smola ostanek pri destilaciji premogovega katrana in nafte; polikondenzacijske umetne smole ki nastanejo pri polikondenzaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
srédstvo -a s (ẹ̑) - 1. za uresničitev kakega dejanja, dosego določenega cilja namenjena, uporabljena
- a) snov: izdelovati različna sredstva in priprave; sredstvo v obliki prahu / čistilno, hladilno sredstvo; kozmetična sredstva; predpisati bolniku odvajalno, pomirjevalno sredstvo; bencin in druga pogonska sredstva; sredstvo proti izpadanju las; sredstvo za zaščito rastlin / kemična sredstva
- b) priprava, naprava: elektronska sredstva za proizvajanje zvokov / telefon in druga komunikacijska sredstva; publ. množična komunikacijska sredstva ali sredstva javnega množičnega obveščanja časopisje, radio, televizija; prevozna sredstva
- c) odločitev, ukrep: zapor, nasilje in druga sredstva pritiska / administrativna, politična sredstva; vzgojna sredstva
● ne izbira sredstev za dosego cilja pripravljen je storiti tudi kaj slabega, nepoštenega za dosego cilja; namen posvečuje sredstvo po Machiavelliju za dosego pomembnega cilja je dovoljeno uporabiti vsako sredstvo - č) stvar, pojav sploh: denar, zlato kot plačilno sredstvo / vojaški enoti za življenje in boj potrebna sredstva živila, municija, orožje
// sredstva umetniškega izražanja so barva, beseda, zvok / jezikovna, stilna sredstva
- 2. mn. denar, materialne dobrine: zbirati sredstva; v banko vložena sredstva; sredstva za gradnjo cest / nalagati sredstva v industrijo; publ. odliv sredstev iz sklada / publ. kupiti za dinarska sredstva; proračunska sredstva / biti brez sredstev; prislužiti si za življenje potrebna sredstva; živeti od svojih sredstev
- 3. fiz. snov, zlasti kot nosilec fizikalnih procesov: gostejše, redkejše sredstvo; na meji dveh sredstev se svetloba razkloni; upor sredstva
♦ ekon. delovna sredstva priprave, s katerimi človek v delovnem procesu preoblikuje delovne predmete; denarna sredstva za določen namen potrebni znesek; lastna sredstva ki niso pridobljena s kreditom; obratna sredstva zaloge materiala, proizvodov, nedokončani proizvodi, denarna sredstva, ki so potrebna za poslovanje; osnovna sredstva zemljišče, zgradbe, oprema, ki je potrebna za opravljanje določene gospodarske dejavnosti; produkcijska ali proizvajalna sredstva celota delovnih predmetov in delovnih sredstev; jur. pravno sredstvo s katerim se lahko izpodbija odločba; redna pravna sredstva pravna sredstva, dovoljena proti sodnim odločbam, ki (še) niso pravnomočne; kem. disperzijsko sredstvo; lingv. manjšalna izrazna sredstva; med. anestetično sredstvo; digestivna sredstva ki pospešujejo prebavo; metal. protikorozijska sredstva; papir. klejno sredstvo klej, izdelan iz kolofonije; teh. halogenska gasilna sredstva v ognju hlapljive negorljive organske tekočine za gašenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
škripávka -e ž (ȃ) zool. nazobčan rob levega sprednjega krila nekaterih žuželk za proizvajanje zvokov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
tónski1 -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na ton: tonska višina;
tonsko zaporedje / tonska lestvica slike
● žarg., rad. tonski mojster, snemalec zvokovni mojster, snemalec; ekspr. tonska govorica glasba
♦ elektr. tonski generator naprava za proizvajanje električnih zvočnih signalov določene frekvence in napetosti; film. tonski film zvočni film; tonska kopija filma prva ozvočena kopija; lingv. tonski potek naglašenega zloga; muz. tonski način tonovski način; tonski obseg glasbila, pevskega glasu; tonski sistem sistem vseh v določeni glasbeni kulturi rabljenih tonov, razvrščenih v lestvice; (tonska) lestvica določena in v obsegu oktave urejena vrsta tonov; tonsko slikanje posnemanje naravnih zvokov v glasbi; tisk. opraviti tonsko korekturo popraviti stopnjo počrnitve na negativu ali pozitivutónsko prisl.: tonsko stopnjevane sence; tonsko višji zlog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
UKV [ukavé] m neskl., tudi UKV-ja m (ẹ̑) rad., kratica ultrakratki valovi: naprava za proizvajanje UKV / poslušati oddajo na UKV; neskl. pril.: UKV oddajnik, sprejemnik; UKV postaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
vibrátor -ja m (ȃ) teh. priprava, stroj za proizvajanje kratkih, hitrih nihajev, tresljajev: delati z vibratorjem / električni, ročni vibrator; vibrator za masažo // tak stroj za zbijanje tal, zgoščevanje betona, asfalta: gradbeni delavci z valjarji in vibratorji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.