péšpromèt -éta in péš promèt -- -éta m (ẹ̑-ȅ ẹ̑-ẹ́)
urejena, predpisana hoja po prometnih, zlasti urbanih prostorih: V območju urejanja se pešpromet od ostalega prometa loči s hodniki E ↑péš… + (↑)promèt
cónaSSKJ -e ž (ọ̑) cóna za péšce -e -- -- ž (ọ̑, ẹ̄)
predel v prometni ureditvi mesta, kjer je prepovedan dostop z vozili: Precej naj bi se razširila cona za pešce, vendar se pojavljajo številna vprašanja, kako bo brez nekaterih vitalnih prometnic deloval promet v centru mesta
dvížniSSKJ -a -o prid. (ȋ) dvížni stebríček -ega -čka m (ȋ, ȋ)
stebriček, s katerim se uravnava prometna zapora določenih cest, dovozov, zlasti v urbanih naseljih; potopni stebriček: V torek bo občina z dvižnima stebričkoma za promet zaprla Trubarjevo ulico od Resljeve do Vidovdanske
króžniSSKJ -a -o prid. (ọ̄) króžno križíšče -ega -a s (ọ̄, í)
križišče v obliki kroga z več uvozi in izvozi, v katerem promet poteka v nasprotni smeri urinega kazalca; krožišče, rondo: Voznika, ki je na obvoznico pripeljal iz krožnega križišča, je zaradi prevelike hitrosti zaneslo prek nasprotnega smernega vozišča
ležéčiSSKJ -a -e prid. (ẹ́) ležéči policáj -ega -a m (ẹ́, ȃ) nav. mn.
podolgovata nizka izboklina, ki poteka prečno čez cestišče, namenjena omejitvi, zmanjševanju hitrosti vožnje; cestna ovira, grbina: Odstranil bi polovico ležečih policajev in promet omejeval drugače
navezoválen -lna -o prid. (ȃ) ki se navezuje: V tej pesmi je pesnik tradicionalen in motivno navezovalen na ljudsko slovstvo E (↑)navezovátinavezoválna césta -e -e ž (ȃ, ẹ́)
promet. cesta, rezervirana za motorna vozila, ki določen kraj, določeno področje povezuje z avtocesto ali obvoznico: Zdaj smo pred gradnjo avtoceste in navezovalne ceste nanjo
pokojnínskiSSKJ -a -o prid. (ȋ) pokojnínski bón -ega -a m (ȋ, ọ̑) v letih od 1992 do 2002
vrednostni papir, ki ga dobi delavec v rednem delovnem razmerju namesto neizplačanega osebnega dohodka in ga lahko proda ali zamenja za polico dodatnega pokojninskega zavarovanja: nakup pokojninskih bonov; delnice za pokojninske bone; promet s pokojninskimi boni; Pokojninski boni so pokriti z realnim premoženjem, ki ga bo ponudila država, upravljavci pokojninskih skladov pa bodo kupovali premoženje z gotovino brez omejitev
pokojnínski stèber -ega -bra m (ȋ, ə̀)
sklad, namenjen za zagotavljanje sredstev za pokojnine: drugi pokojninski steber obvezno dodatno zavarovanje za poklicno upokojitev, ki ga plačuje delodajalec; prvi pokojninski steber obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje; tretji pokojninski steber prostovoljno individualno pokojninsko zavarovanje; Zaposlenim je obljubil tudi oblikovanje dodatnega pokojninskega stebra, saj se lahko za zdaj s tem pohvalijo samo na eni fakulteti, takšni privilegiji pa ne morejo biti ekskluzivni
prenôsniSSKJ -a -o prid. (ó) prenôsna telefoníja -e -e ž (ó, ȋ)
prenašanje govora, sporočil s prenosnim telefonom; mobilna telefonija: signal prenosne telefonije; Prenosna telefonija prinaša očitne prednosti: takojšnjo povezavo s svetom, stalno dosegljivost, sprejemanje in pošiljanje sporočil kjer koli
prenôsni računálnik -ega -a m (ó, ȃ)
osebni računalnik, ki v enem ohišju združuje vse enote namiznega računalnika, lahko deluje na polnilne baterije in se da prenašati; laptop, prenosnik: model prenosnega računalnika; Čez čas ugotovi, da je v taksiju pozabil prenosni računalnik, v katerem si je domov nosil delo
prenôsni telefón -ega -a m (ó, ọ̑)
manjši brezžični prenosni telefon, s katerim lahko v mobilnem omrežju vzpostavimo telefonsko zvezo s katerim koli telefonskim naročnikom; GSM (1), mobi1, mobilec, mobilnik, mobilni telefon, mobitel: uporabljati prenosni telefon; številka prenosnega telefona; Tat je torbico vrgel v smetnjak, prenosni telefon in denar pa odnesel s seboj
prenôsno straníšče -ega -a s (ó, í)
navadno premično stranišče, zlasti na gradbiščih in javnih prireditvah, ki namesto vode učinkuje z dezinfekcijsko tekočino za razkuževanje in nevtralizacijo vonjav; kemično stranišče, mobilno stranišče: prenosno kemično stranišče na rok koncertu; Podjetje je konec lanskega leta dalo v promet prenosno stranišče, posebej prilagojeno za uporabo v avtomobilu
stík1 SSKJ -a m (ȋ) stíki z jávnostmi -ov -- -- in stíki z jávnostjo -ov -- -- m mn. (ȋ, á; ȋ, ā)
načrtovano in usmerjano komuniciranje med organizacijo in javnostjo z namenom doseganja medsebojnega razumevanja, uresničevanja skupnih interesov; odnosi z javnostmi, piar1 (1), piarovstvo, PR: vodja stikov z javnostmi; Dela bodo poskušali izpeljati tako, da bi bil promet čim manj moten, so sporočili iz občinske službe za stike z javnostmi
bárbika -e ž (ȃ)
1. igrača, ki predstavlja dekle vitke postave in dolgih, navadno svetlih las: Barbike gredo še vedno dobro v promet, enako velja tudi za njihove ponaredke
2. člov. ekspr. mlada ženska, ki po videzu spominja na tako igračo: Vsi od žensk vendarle ne pričakujejo, da bi bile videti kakor barbike, da in jih ne silijo v plastične operacije E ← agl. Barbie po hčeri oblikovalke te lutke
dvópasôvnica -e ž (ọ̑-ȏ)
dvopasovna cesta: stara dvopasovnica; Avgusta bodo predvidoma odprli za promet prenovljeno dvopasovnico med Hajdino in Ptujem E univerbizirano iz dvópasóvna césta
ékomáfija -e in éko máfija -- -e ž (ẹ̑-á)
mafija, ki pod krinko ekologije nezakonito trguje in upravlja z odpadki: Promet ekomafije je mogoče primerjati s prometom največjega italijanskega avtomobilskega podjetja, le da mafija nima izgub E ↑éko… + (↑)máfija
krožíšče -a s (í)
križišče v obliki kroga z več uvozi in izvozi, v katerem promet poteka v nasprotni smeri urinega kazalca; krožno križišče, rondo: gradnja krožišča; Za nemoten potek del so ob gradbišču uredili zasilno krožišče, ki bo pozneje postalo sestavni del velikega E (↑)króž(no) + (↑)(križ)íšče
lisíčitiSSKJ -im nedov. (í ȋ)
nameščati lisice na kolo nepravilno parkiranega vozila: Medtem ko v centrih naselij mestni redarji vestno lisičijo in pišejo globe napačno parkiranim vozilom, se mirujoči promet izven strogega središča ureja sam po svoje E ↑lisíca
nèklimatizírani -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki nima klimatske naprave: neklimatizirani javni promet; neklimatizirana stavba; Razmere za delo so bile zaradi neznosne vročine v neklimatiziranih prostorih absolutno neprimerne E (↑)nè… + tvor. od (↑)klimatizírati
nèsemaforizírani -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki ni semaforiziran: nesemaforizirani prehod za pešce; Posebej so opozorili, da je nesprejemljiv promet po ulici, ki je na eni strani slepa, na drugi pa se konča z nepreglednim, nesemaforiziranim križiščem, ki ga pešci že zdaj težko prečkajo E (↑)nè… + (↑)semaforizírati
péšSSKJ -- v prid. rabi (ẹ̑)
ki se nanaša na premikanje s korakanjem: peš potnik; peš promet; Celo območje osrednjega mestnega jedra so spremenili v peš cono – glej tudi péš... E = stcslov. pěšь < pslov. *pěšь iz ide. korena *ped- 'stopiti'
rondóSSKJ -ja m (ọ̑)
križišče v obliki kroga z več uvozi in izvozi, v katerem promet poteka v nasprotni smeri urinega kazalca; krožišče, krožno križišče: gradnja rondoja; Zaradi pritožb treh krajanov ne bodo uredili načrtovanega rondoja v nevarnem križišču štirih regionalk E ← it. rondò ← frc. rondeau 'okrogla cvetlična greda, okrog katere je pot' in 'instrumentalna skladba, pri kateri se glavna tema menjava s stranskimi' iz rond 'okrogel'
súburbanizácija -e ž (ȗ-ú)
preseljevanje mestnega prebivalstva, širjenje novih gradenj na podeželje, obrobje mest: Promet se zaradi suburbanizacije in nezadostne ponudbe javnega prevoza povečuje E ← agl. suburbanisation iz suburban 'predmestni' iz (↑)sub... + (↑)urbán
tránsevrópski -a -o prid. (ȃ-ọ̑)
ki se nanaša na različna evropska območja, jih povezuje, poteka čeznje; čezevropski: Vključujemo se v transevropske koridorje, tako cestne kot tudi železniške, in tu je promet neizbežno vsak dan večji E (↑)trans… + (↑)evrópski
urbána -e ž (ȃ)
pametna kartica za brezgotovinsko plačevanje vožnje z mestnimi avtobusi in vzpenjačo, parkirnine, izposoje mestnih koles in nekaterih drugih storitev v Ljubljani: kupiti urbano; napolniti urbano; Plačevanje avtobusov je mogoče le z urbano ali mobilnim telefonom E po imenu kartice Urbana (od 2009) podjetja Ljubljanski potniški promet in Mestne občine Ljubljana iz (↑)urbán