Tiskanje

cúcek Frazemi s sestavino cúcek:
kot polít cúcek

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

drekáč -a m (á) nizko
1. kdor prostaško, grdo govori: nehaj že, drekač umazani
2. strahopeten, neodločen človek: z njim ne bo nič, čisto navaden drekač je

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

drekáti -ám nedov. (á ȃ)
vulg. prostaško, grdo govoriti: v gostilni so na vso moč drekali

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

drekáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; -àt; drekánje; (-àt) (á ȃ) nizk. |prostaško govoriti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

govoríti -ím nedov.

1.

komu kaj o čem izražajoč misli z oblikovanjem besed, stavkov z govorilnimi organi delati, da kdo kaj izve, se s čim seznani

SINONIMI:

slabš. bebljati, slabš. besedičiti, knj.izroč. besediti, knj.izroč. besedovati, slabš. blebetati, slabš. blekati, slabš. blesti, slabš. brenkati, slabš. bubljati, slabš. cmevkati, slabš. čeljustati, ekspr. čenčati, slabš. česnati, ekspr. čivkati, slabš. čvekati, slabš. devetkati, slabš. gagati, slabš. gobcati, slabš. gobezdati, slabš. gofljati, zastar. golčati, slabš. govoričiti, zastar. izgovarjati, zastar. izrazovati se, star. izrekati, slabš. jezikati, slabš. klatiti, ekspr. klepetati, slabš. klestiti, slabš. klobasariti, slabš. klobasati, slabš. klobuštrati, slabš. klopotati, slabš. kokodajsati, slabš. kokodajskati, slabš. kokodakati, slabš. kolcati, slabš. krakati, slabš. kvakati, star. kvantati, slabš. kvasati, slabš. kvasiti1, slabš. lajati, zastar. lepetati, ekspr. lopotati, nar. marnjati, slabš. meketati, slabš. mlatiti, slabš. mleti2, ekspr. omenjati, slabš. otepati, ekspr. peti1, ekspr. praviti, ekspr. prepevati, nar. prezati, zastar. pričati, sleng. prijavljati, ekspr. pripovedovati, ekspr. rabiti jezik, ekspr. razkladati, ekspr. razpletati, ekspr. razpredati, slabš. regljati, star. rekati, slabš. rezgetati, ekspr. robiti, ekspr. ropotati, pog. slišati, ekspr. sukati jezik, ekspr. šušljati, ekspr. trditi1, slabš. trobentati, slabš. trobezljati, slabš. tvesti, star. uganjevati, ekspr. ugibati, ekspr. uporabljati jezik, ekspr. utrinjati, star. zlagati besede, slabš. žlobudrati

2.

s prislovnim določilom, prakt. sp. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvari

SINONIMI:

pog. biti govornik, neknj. pog. držati govor, slabš. govorančiti, pog. imeti govor, ekspr. imeti govoranco

3.

kaj znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki

SINONIMI:

ekspr. klepati, ekspr. lomiti, ekspr. tolči

4.

s kom ekspr. biti s kom v normalnih odnosih

SINONIMI:

ekspr. meniti se, ekspr. pogovarjati se

GLEJ ŠE SINONIM: dopovedovati, kazati, kritizirati, obravnavati, pogovarjati se, praviti, praviti, praviti
GLEJ ŠE: molčati, jezen2, molčati, obrekovati, okolišiti, okolišiti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

govorjênje -a s

izražanje misli z oblikovanjem besed, stavkov z govorilnimi organi

SINONIMI:

slabš. besedičenje, slabš. devetkanje, zastar. golk, knj.izroč. govor, slabš. govoranca, ekspr. govorančenje, ekspr. govoričenje, knj.izroč. govorjena beseda, slabš. jezikanje, slabš. klobasanje, slabš. kvasanje, ekspr. razkladanje, ekspr. razpredanje, star. rekanje, knj.izroč. živa beseda

GLEJ ŠE SINONIM: govor
GLEJ ŠE: molčanje

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

hlápec -pca m (ȃ)
1. stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih: imeli so hlapca in deklo; šel je (služit) za hlapca; obnašal se je kot hlapec surovo, prostaško; z menoj že ne boš ravnal kot s hlapcem brezobzirno, ponižujoče / konjski hlapec ki skrbi za konje; mali hlapec ki opravlja lažja, preprostejša dela; veliki hlapec ki vodi druge hlapce na kmetiji / zastar. grof je sklical svoje hlapce oborožene služabnike, najemniške vojake
// ekspr. podrejen, odvisen človek: hoteli so, da bi postali njihovi hlapci; pren. ne bodi hlapec tujih idej
2. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: Pokazali ste mi, kaj je moj posel – iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar) ; hlapec okupatorja, režima
3. kar se rabi kot opora, podstava, pomoč pri kakem delu: gospodinja je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč / stal je na hlapcu in jemal snope iz kozolca na (zdevalnem) stolu / s hlapcem si je sezul škornje z zajcem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

klámfarski -a -o tudi klamfárski -a -o; bolj ~ (ȃ; á) knj. pog., slabš. |prostaško, nespodobno govoreč|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]

1.

kdor se ukvarja s kmetovanjem

2.

v množini podeželje

3.

slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar

4.

šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak

STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...

kmetávz kmetávza samostalnik moškega spola [kmetáu̯s kmetáu̯za]

slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmet, slabšalno kmetavzar

ETIMOLOGIJA: ↑kmet

kmetávzar kmetávzarja samostalnik moškega spola [kmetáu̯zar]

slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmet, slabšalno kmetavz

ETIMOLOGIJA: ↑kmetavz

kmetávzarica kmetávzarice samostalnik ženskega spola [kmetáu̯zarica]

slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarka, slabšalno kmetica

ETIMOLOGIJA: ↑kmetavzar

kmetávzarka kmetávzarke samostalnik ženskega spola [kmetáu̯zarka]

slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarica, slabšalno kmetica

ETIMOLOGIJA: ↑kmetavzar

kmetávzarski kmetávzarska kmetávzarsko pridevnik [kmetáu̯zarski]

1.

slabšalno ki se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje

1.1.

slabšalno

ETIMOLOGIJA: ↑kmetavzar

kmetíca kmetíce samostalnik ženskega spola [kmetíca]

1.

ženska, ki se ukvarja s kmetovanjem

2.

slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarica, slabšalno kmetavzarka

ETIMOLOGIJA: ↑kmet

kvantáški -a -o; bolj ~ (á) slabš. ~o govorjenje |prostaško, nespodobno|
kvantáškost -i ž, pojm. (á) slabš.

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kvantáti -ám nedov. (á ȃ)
1. ekspr. pripovedovati kvante: zardeva, kadar kvantajo; zabavala se je, ko so kvantali
// prostaško, nespodobno govoriti: že spet kvanta
2. čenčati: nekaj je kvantal o njem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

kvantáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; kvantánje; (-àt) (á ȃ) slabš. Že spet ~a |prostaško, nespodobno govori|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

lézenje Frazemi s sestavino lézenje:
lézenje v rìt

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

nóbel -- [nobəl] prid. (ọ́)
pog. imeniten, gosposki, odličen: nobel ljudje ne govorijo tako prostaško / tuje besede se mu zdijo bolj nobel / ona je zmeraj nobel zelo lepo, izbrano oblečena / ekspr. ne bodi tako nobel, sedi in jej
// dober, lep2, udoben: ima nobel avto, stanovanje; prisl.: nobel se oblačiti; nobel potovati / v povedni rabi v mestu je marsikaj bolj nobel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

opsováti opsújem dov., opsovál (á ú)
knjiž. zelo ozmerjati: opsoval je ženo in otroka; grdo, prostaško opsovati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

ordiner ► ọrdėˈneːr prisl.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

piskalo

FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

pokvantáti -ám dov.; drugo gl. kvantati (á ȃ) slabš. Rad ~a |prostaško govori|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

poprostáčiti -im dov. (á ȃ)
knjiž. narediti kaj
a) prostaško: poprostačiti govorjenje
b) preprosto: poprostačiti življenje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

prost ► pˈrȯːst pˈroːsta pˈrustuː prid.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

prostáški -a -o prid.(á)
ki se vede, govori žaljivo, nedostojno, nemoralno: spet je bil zelo prostaški; prostaška ženska / prostaški izrazi; prostaške šale; njegovo obnašanje je prostaško

prostáško

prisl.:

prostaško govoriti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

prostáško nač. prisl. (á) ~ govoriti

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

prostáško nač. prisl.

izraža, da je dejanje glede na moralna, družabna pravila zelo neprimerno

SINONIMI:

vulgarno

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024

prostaško gl. ordiner, prost

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

prostáštvo -a s (ȃ)
lastnost, značilnost prostaškega: prostaštvo tega človeka ga odbija; plemenitost in prostaštvo / prostaštvo njegovih besed ga je prizadelo
// prostaško dejanje ali ravnanje: njegovih prostaštev ni mogla pozabiti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

rúžnogúčanje -a s prostaško, nespodobno govorjenje: Zdaj pa doli dejte i vi vſza eta preklinyanye, rú'znogúcsanye, zvüſzt vaſi KŠ 1771, 608

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

sekret ► ˈsekrẹt sekˈrẹːta m

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.

vulgárno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ se izražati grobo, prostaško

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 6. 2024.