eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt] 1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar
4. šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak
STALNE ZVEZE: prosti kmet FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
kmetávz kmetávza samostalnik moškega spola [kmetáu̯s kmetáu̯za] slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmet, slabšalno kmetavzar
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
kmetávzar kmetávzarja samostalnik moškega spola [kmetáu̯zar] slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmet, slabšalno kmetavz
ETIMOLOGIJA: ↑kmetavz
kmetávzarica kmetávzarice samostalnik ženskega spola [kmetáu̯zarica] slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarka, slabšalno kmetica
ETIMOLOGIJA: ↑kmetavzar
kmetávzarka kmetávzarke samostalnik ženskega spola [kmetáu̯zarka] slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarica, slabšalno kmetica
ETIMOLOGIJA: ↑kmetavzar
kmetávzarski kmetávzarska kmetávzarsko pridevnik [kmetáu̯zarski] 1. slabšalno ki se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje1.1. slabšalno ki kaže, izraža tako stanje, vedênje
ETIMOLOGIJA: ↑kmetavzar
kmetíca kmetíce samostalnik ženskega spola [kmetíca] 1. ženska, ki se ukvarja s kmetovanjem
2. slabšalno ženska, ki se vede prostaško, je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavzarica, slabšalno kmetavzarka
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
drekáč -a m (á) nizko
1. kdor prostaško, grdo govori: nehaj že, drekač umazani
2. strahopeten, neodločen človek: z njim ne bo nič, čisto navaden drekač je
drekáti -ám nedov. (á ȃ)
vulg. prostaško, grdo govoriti: v gostilni so na vso moč drekali
hlápec -pca m (ȃ)
1. stalno najet moški na kmetiji za pomoč pri kmečkih delih: imeli so hlapca in deklo; šel je (služit) za hlapca; obnašal se je kot hlapec surovo, prostaško; z menoj že ne boš ravnal kot s hlapcem brezobzirno, ponižujoče / konjski hlapec ki skrbi za konje; mali hlapec ki opravlja lažja, preprostejša dela; veliki hlapec ki vodi druge hlapce na kmetiji / zastar. grof je sklical svoje hlapce oborožene služabnike, najemniške vojake
// ekspr. podrejen, odvisen človek: hoteli so, da bi postali njihovi hlapci; pren. ne bodi hlapec tujih idej
2. slabš., navadno s prilastkom kdor je pretirano vdan nadrejenim: Pokazali ste mi, kaj je moj posel – iz hlapcev napraviti ljudi (I. Cankar) ; hlapec okupatorja, režima
3. kar se rabi kot opora, podstava, pomoč pri kakem delu: gospodinja je naslonila burkle na hlapca in porinila lonec v peč / stal je na hlapcu in jemal snope iz kozolca na (zdevalnem) stolu / s hlapcem si je sezul škornje z zajcem
kvantáti -ám nedov. (á ȃ) 1. ekspr. pripovedovati kvante: zardeva, kadar kvantajo;
zabavala se je, ko so kvantali // prostaško, nespodobno govoriti: že spet kvanta 2. čenčati: nekaj je kvantal o njem
nóbel -- [nobəl] prid. (ọ́) pog. imeniten, gosposki, odličen: nobel ljudje ne govorijo tako prostaško / tuje besede se mu zdijo bolj nobel / ona je zmeraj nobel zelo lepo, izbrano oblečena / ekspr. ne bodi tako nobel, sedi in jej // dober, lep2, udoben: ima nobel avto, stanovanje; prisl.: nobel se oblačiti; nobel potovati / v povedni rabi v mestu je marsikaj bolj nobel
opsováti opsújem dov., opsovál (á ú)
knjiž. zelo ozmerjati: opsoval je ženo in otroka; grdo, prostaško opsovati
poprostáčiti -im dov. (á ȃ)
knjiž. narediti kaj
a) prostaško: poprostačiti govorjenje
b) preprosto: poprostačiti življenje
prostáški -a -o prid.(á) ki se vede, govori žaljivo, nedostojno, nemoralno: spet je bil zelo prostaški;
prostaška ženska / prostaški izrazi; prostaške šale; njegovo obnašanje je prostaško prostáško prisl.:
prostaško govoriti
prostáštvo -a s (ȃ)
lastnost, značilnost prostaškega: prostaštvo tega človeka ga odbija; plemenitost in prostaštvo / prostaštvo njegovih besed ga je prizadelo
// prostaško dejanje ali ravnanje: njegovih prostaštev ni mogla pozabiti
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
drekáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála; -àt; drekánje; (-àt) (á ȃ) nizk. |prostaško govoriti|
klámfarski -a -o tudi klamfárski -a -o; bolj ~ (ȃ; á) knj. pog., slabš. |prostaško, nespodobno govoreč|
kvantáški -a -o; bolj ~ (á) slabš. ~o govorjenje |prostaško, nespodobno|
kvantáškost -i ž, pojm. (á) slabš.
kvantáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt; kvantánje; (-àt) (á ȃ) slabš. Že spet ~a |prostaško, nespodobno govori|
pokvantáti -ám dov.; drugo gl. kvantati (á ȃ) slabš. Rad ~a |prostaško govori|
prostáško nač. prisl. (á) ~ govoriti
vulgárno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ se izražati grobo, prostaško
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024
govoríti -ím
nedov.1.
komu kaj o čem izražajoč misli z oblikovanjem besed, stavkov z govorilnimi organi delati, da kdo kaj izve, se s čim seznaniSINONIMI:
slabš. bebljati,
slabš. besedičiti,
knj.izroč. besediti,
knj.izroč. besedovati,
slabš. blebetati,
slabš. blekati,
slabš. blesti,
slabš. brenkati,
slabš. bubljati,
slabš. cmevkati,
slabš. čeljustati,
ekspr. čenčati,
slabš. česnati,
ekspr. čivkati,
slabš. čvekati,
slabš. devetkati,
slabš. gagati,
slabš. gobcati,
slabš. gobezdati,
slabš. gofljati,
zastar. golčati,
slabš. govoričiti,
zastar. izgovarjati,
zastar. izrazovati se,
star. izrekati,
slabš. jezikati,
slabš. klatiti,
ekspr. klepetati,
slabš. klestiti,
slabš. klobasariti,
slabš. klobasati,
slabš. klobuštrati,
slabš. klopotati,
slabš. kokodajsati,
slabš. kokodajskati,
slabš. kokodakati,
slabš. kolcati,
slabš. krakati,
slabš. kvakati,
star. kvantati,
slabš. kvasati,
slabš. kvasiti1,
slabš. lajati,
zastar. lepetati,
ekspr. lopotati,
nar. marnjati,
slabš. meketati,
slabš. mlatiti,
slabš. mleti2,
ekspr. omenjati,
slabš. otepati,
ekspr. peti1,
ekspr. praviti,
ekspr. prepevati,
nar. prezati,
zastar. pričati,
sleng. prijavljati,
ekspr. pripovedovati,
ekspr. rabiti jezik,
ekspr. razkladati,
ekspr. razpletati,
ekspr. razpredati,
slabš. regljati,
star. rekati,
slabš. rezgetati,
ekspr. robiti,
ekspr. ropotati,
pog. slišati,
ekspr. sukati jezik,
ekspr. šušljati,
ekspr. trditi1,
slabš. trobentati,
slabš. trobezljati,
slabš. tvesti,
star. uganjevati,
ekspr. ugibati,
ekspr. uporabljati jezik,
ekspr. utrinjati,
star. zlagati besede,
slabš. žlobudrati 2.
s prislovnim določilom,
prakt. sp. neposredno podajati v javnosti sestavek o kaki stvariSINONIMI:
pog. biti govornik,
neknj. pog. držati govor,
slabš. govorančiti,
pog. imeti govor,
ekspr. imeti govoranco 3.
kaj znati, obvladati jezik, zlasti v govorjeni obliki 4.
s kom ekspr. biti s kom v normalnih odnosih GLEJ ŠE SINONIM: dopovedovati,
kazati,
kritizirati,
obravnavati,
pogovarjati se,
praviti,
praviti,
pravitiGLEJ ŠE: molčati,
jezen2,
molčati,
obrekovati,
okolišiti,
okolišiti
govorjênje -a
s izražanje misli z oblikovanjem besed, stavkov z govorilnimi organi
SINONIMI:
slabš. besedičenje,
slabš. devetkanje,
zastar. golk,
knj.izroč. govor,
slabš. govoranca,
ekspr. govorančenje,
ekspr. govoričenje,
knj.izroč. govorjena beseda,
slabš. jezikanje,
slabš. klobasanje,
slabš. kvasanje,
ekspr. razkladanje,
ekspr. razpredanje,
star. rekanje,
knj.izroč. živa beseda
prostáško nač. prisl. izraža, da je dejanje glede na moralna, družabna pravila zelo neprimerno
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
NESSJ – Novi etimološki slovar slovenskega jezika
FURLAN, Metka, NESSJ: Novi etimološki slovar slovenskega jezika 2017, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
rúžnogúčanje -a s prostaško, nespodobno govorjenje: Zdaj pa doli dejte i vi vſza eta preklinyanye, rú'znogúcsanye, zvüſzt vaſi KŠ 1771, 608
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
ordiner ► ọrdėˈneːr prisl.
prost ► pˈrȯːst pˈroːsta pˈrustuː prid.
prostaško gl.
ordiner, prost
sekret ► ˈsekrẹt sekˈrẹːta m
Število zadetkov: 34