prôstor -óra m (ó ọ́) ~ je premajhen; dati, narediti komu ~; parkirni ~; ~ za rože; publ. razvoj umetnosti v srednjeevropskem ~u v srednji Evropi; pojm. ~a je še dovolj; publ. slovenski kulturni ~ slovenska kultura, slovensko kulturno življenje
Prôstor in čàs -óra ~ čása m, stvar. i. (ó ȁ ọ́ á) |slovenska revija|
kód2 vpraš. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) ~ si šel k nam, da si ves blaten |po kateri poti|; ~ rastejo zvončki |na katerih krajih, mestih|; ~ si hodil, da si ves strgan; Od ~ si se vrnil? -Iz Amerike; °Odkod si doma od kod; °Dokod si jo spremljal do kod
do kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ nameravaš iti; Tu vidiš, ~ ~ je segala voda
od kód smer. prostor. prisl. zv. (ọ́/ọ̑)
1. ~ ~ ste hodili peš; ~ ~ si doma
2. ~ ~ nenadoma taka prijaznost
3. Če je ~ ~ prišel, je prinesel darila
tód kaz. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) bližnjosti ~, po tejle poti je šel; ~ okrog se potikajo psi brez gospodarjev; Povsod ~ raste žafran; °~ in tam tu in tam; star. Pot vodi ~; priti do ~; iti °dotod do tod, °odtod od tod
do tód kaz. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑)
1. smer. prostor. ~ ~ bo že sam prišel
2. čas. ~ ~ mi je vse jasno
od tód kaz. prostor. prisl. zaim. zv. (ọ́/ọ̑) ~ ~ do mesta je dvajset kilometrov; ne biti ~ ~ |iz teh krajev|
..árna ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'prostor, mesto dejanja' barvárna, pražárna, bronolivárna
2. 'prostor, mesto' čolnárna, kavárna, kobilárna
čéz1 prisl. (ẹ̑)
1. smer. prostor. ~ priti; gledati ~; neknj. pog.: Mleko gre ~ prekipi; iti ~ čez mejo
2. mer. segati do kolen in še ~; priti opoldne ali malo ~; Voda je ~ in ~ preplavila bregove |popolnoma|
3. mestov. prostor. tam ~
na čéz in načéz nač. prisl. zv. (ẹ̑) prevzeti delo ~ ~; govoriti bolj ~ ~
..íšče s. prip. obr. (í)
1. 'prostor, mesto dejanja' brodíšče, gnezdíšče, igríšče, križíšče, strelíšče, vrelíšče
2. 'prostor, mesto' gobíšče, gradíšče, jagodíšče, krompiríšče, župníšče
3. 'del naprave, držaj' kladivíšče, kosíšče, platíšče, ratíšče, toporíšče
..(n)ica ž. prip. obr.
1. 'vršilnica' izhódnica
2. 'prostor, mesto dejanja' lakírnica, ribogójnica
3. 'prostor, mesto' čuvájnica, drevésnica
4. 'snov' gnójnica, studênčnica
5. 'sestavina skupnega imena' tírnica; prim. ..ica
pròst prôsta -o tudi pròst prôsta -ó (ȍ ó ó; ȍ ó ọ̑) ~ dan; knj. pog. imeti ~o vožnjo brezplačno; po opravljenem delu biti ~; Konji se pasejo ~i; prost česa biti ~ vojaščine; star. biti ~ predsodkov brez predsodkov
prôsti -a -o (ó) ~ čas; ~ spis; videti kaj s ~im očesom
prôsti -ega m, člov. (ó) star. uživati spoštovanje pri ~ih in izobraženih preprostih, neizobraženih
na prôsto in na prósto smer. prostor. prisl. zv. (ȏ; ọ̑) iti ~ ~
na prôstem in na próstem mestov. prostor. prisl. zv. (ȏ; ọ̑) delati ~ ~
prostóst -i ž, pojm. (ọ̑) uživati ~; izpustiti na ~
slàb slába -o tudi slàb slába -ó; slábši -a -e (ȁ á á; ȁ á ọ̑; ȃ) ~ človek; ~ ogenj; ~ih sto kilometrov; knj. pog. imeti ~e živce |biti živčen|; poud.: imeti ~o glavo |težko se učiti|; biti v ~i koži |biti bolan; biti slabo razpoložen|; knj. pog. imeti ~o kri biti slabokrven; poud.: To je ~a tolažba |ni tolažba|; imeti ~o vest |občutek krivde|; nevtr. biti ~ v matematiki; poud. Njeno petje ni ~o |je precej dobro|
slábši -a -e (ȃ) biti ~ od drugih, kot drugi; odstopiti komu vso ~o obleko
slábi -ega m, člov. (á) pomagati ~emu
slábši -ega m, člov. (ȃ) dopolnilni pouk za ~e
slábo -ega s, pojm. (á) očitati komu kaj ~ega
slábše -ega s, pojm. (ȃ) povedati o kom več boljšega kot ~ega
na slábem mestov. prostor. prisl. zv. (á) biti ~ ~
na slábšem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ kot drugi
slabóst -i ž, pojm. (ọ̑) čutiti ~ v želodcu; števn. organizacijske ~i
strán2 smer. prostor. prisl. (ȃ)
1. iti, steči ~; spoditi ~; brž ~; ~ od tod; zaviti ~ od ceste; poud. Misli so mu uhajale ~ od knjige |ni bral zbrano|; v medmetni rabi ~, je zakričal nad otroki
2. spraviti madeže ~; vreči konzervo ~; poud. To je ~ vržen denar |zapravljen, nekoristno porabljen|
na strán smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) olepš. iti ~ ~ |na malo, veliko potrebo|
tekóč -a -e; bolj ~ (ọ́; ọ̑ ọ́ ọ́) ~ promet; biti sposoben ~ega branja
tekóči -a -e (ọ́) ~ račun; ~a hrana; publ. ~e zlato nafta
tekóče -ega s, snov. (ọ́) použiti kaj ~ega
na tekóče smer. prostor. prisl. zv. (ọ́) priti z delom ~ ~
na tekóčem mestov. prostor. prisl. zv. (ọ́) biti z dogodki ~ ~
teríšče -a s (í)
1. |prostor za trenje lanu|
2. neobč. |kraj, prostor, kjer se kaj dogaja|: ~ različnih hotenj; ~ vojaških spopadov
túj -a -e; bolj ~ (ȗ ú ú) ~ obraz; biti ~; poud. Ne bodi tako ~ |zadržan, neoseben|; tuj komu/čemu postati ~ prijateljem; Ta lastnost mu je ~a
túji -a -o (ú) ~ jezik
túje -ega s, pojm. (ú) najti kaj ~ega med svojimi stvarmi
na túje smer. prostor. prisl. zv. (ȗ) iti ~ ~ |v tujino|
na tújem mestov. prostor. prisl. zv. (ȗ) živeti ~ ~
tújost -i ž, pojm. (ú)
váren -rna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ prehod; biti ~; počutiti se ~ega; varen česa nestrok. ognja ~ trezor |strok. v ognju obstojen, odporen proti ognju|; varen pred kom/čim biti ~ ~ napadalci
na várno smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) spraviti ranjence ~ ~ |na varen kraj|
na várnem mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) biti ~ ~ |biti varen|
várnost -i ž, pojm. (á)
vmés1 prisl. (ẹ̑)
1. mestov. prostor. Zraven hiše sta hlev in skedenj, ~ je vodnjak; Prišlo je veliko ljudi, ~ so tudi tujci
2. smer. prostor. dati, postaviti kaj ~
3. čas. Hodili so in ~ počivali
vstrán prisl. (ȃ)
1. smer. prostor. nagniti se ~; pobegniti ~; poud. možev skok ~ |nezvestoba|; gled. govorjenje ~
2. mestov. prostor. sedeti malo ~ od koga |oddaljen|
zdôlaj mestov. prostor. prisl. (ó) knj. pog. spodaj: Zgoraj v hribih sije sonce, ~ je še megla; daleč, globoko ~; ~ na cesti, v kleti
od zdôlaj mestov. prostor. prisl. zv. (ó) knj. pog. spodaj: Stebriči so ~ ~ šesterokotni
znótraj1 mestov. prostor. prisl. (ọ́) prevleči škatlo ~ z žametom; ~ zapahnjena vrata; Deblo je ~ trhlo; Od ~ so opazovali dogajanje na ulici; Organizacija je bila navzven trdna, ~ pa je vladalo nezadovoljstvo
na znótraj prostor. prisl. zv. (ọ́) neobč.
1. mestov. Državo so ~ ~ razdvajala družbena nasprotja; Lonec je ~ ~ zamaščen
2. smer. navznoter: ~ ~ upognjena hrbtenica
breztéžen -žna -o (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́) neobč. njena ~a roka zelo lahka
breztéžni -a -o (ẹ́) ~ prostor breztežnostni prostor
breztéžnost -i ž, pojm. (ẹ́)
brísan -a -o (ȋ) ~ iz seznama
brísani -a -o (ȋ) voj. ~ prostor |kroglam, granatam izpostavljen prostor|
brísanost -i ž, pojm. (ȋ)
kjé2 poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) Je še ~ tako lepo kakor tukaj; Bi se ~ ustavili?; Se bo že ~ našel prostor tudi zate; Naj se tam ~ ustanovi šola; Morali bi ~ najti človeka za to vlogo; Gledal je, da bi se ~ srečal z njo
kózmičen -čna -o (ọ́) vesoljski; poud. ~e razdalje |zelo velike|
kózmični -a -o (ọ́) ~ prostor vesoljski prostor
kózmičnost -i ž, pojm. (ọ́)
operatíven -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȋ; ȋ) publ. biti premalo ~ uspešen, zavzet
operatívni -a -o (ȋ) ~ oddelek bolnišnice operacijski oddelek; publ. premajhen ~ prostor delovni prostor
operatívnost -i ž, pojm. (ȋ)
situírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; situíranje (ȋ) koga/kaj neobč. ~ avtorja v prostor in čas postaviti, umestiti; arhit. ~ most |določiti prostor za njegovo postavitev|
teríščen -čna -o (ȋ)
teríščni -a -o (ȋ) ~ prostor |prostor za trenje lanu|
..a2 ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' príča, čvêka, čénča
2. 'dejanje' béra, péka, zmága
3. 'rezultat dejanja' péka, zaséda; ignoránca, reprezentánca
4. 'nosilnica lastnosti' brizgálna; dominánta, konstánta; diagonála
5. 'lastnost' arogánca, dekadénca, elegánca
6. 'skupno ime' déca, gospôda; kerámika, klásika, periódika
7. 'prostor, mesto' filozófska, Štájerska
8. člov. 'ženski par moškemu' soséda; Andrêja, Fránca, Tóna
ad ácta1 [akta] smer. prostor. prisl. zv. (ȃ) lat. cit., pravn. k spisom, v arhiv: dati listino ~ ~
..ála ž. prip. obr. (ȃ) ʻprostor, mestoʼ centrála, magistrála, katedrála, komerciála
..(al)íšče s. prip. obr. (í) ʻprostor, mesto dejanjaʼ napajalíšče; prim. ..íšče
..(á)lna ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'vršilnica' brizgálna
2. 'prostor, mesto dejanja' prodajálna; prim. ..a2
ambón -a m (ọ̑) ver. |privzdignjen prostor za branje|
amfiteáter -tra m (á) |prostor za nastopanje|
..ánja ž. prip. obr. (á) ʻprostorʼ globánja, kotánja
..ár2 -ja m. prip. obr. (á, v nekaterih besedah tudi ȃ)
1. člov. 'opravkar' justiciár, jubilár, sholár
2. 'prostor' evangeliár
3. 'čas' terciár
4. 'opravilnik' eksemplár
..ára ž. prip. obr. (ȃ)
1. člov. punčára, Tinkára
2. 'prostor' močvára
..aríca ž. prip. obr. (í) ʻprostor, mestoʼ pesmaríca
..árij m. prip. obr. (á)
1. člov. 'nosilec lastnosti' primárij, ordinárij, impresárij
2. 'prostor, mesto' akvárij, alfabetárij, planetárij
3. 'skupno ime' instrumentárij
..árnica ž. prip. obr. (ȃ) ʻprostor, mestoʼ kolárnica, kolesárnica, ribárnica
..át1 m. prip. obr. (ȃ)
1. člov. 'nosilec lastnosti' aziát, desperát, diskalceát
2. člov. 'opravkar' advokát, diplomát
3. 'dejanje' diktát, falzifikát
4. 'rezultat dejanja' destilát, fabrikát
5. 'prostor, mesto' dekanát, emirát, konzulát
6. 'snov' fosfát, karbonát, kondenzát, nitrát
7. 'skupno ime' episkopát
..atórij m. prip. obr. (ọ́)
1. 'prostor, mesto' observatórij, purgatórij
2. 'skladba' oratórij
..áva ž. prip. obr. (ȃ) ʻprostorʼ goščáva, puščáva; prim. ..java
avditórij -a m z -em (ọ́) |prostor za poslušanje|; skup. |poslušalstvo|
ávgijev in Ávgijev -a -o (á) slabš. ~ hlev |neurejen, umazan prostor|
biotóp -a [ijo] m (ọ̑) biol. (življenjski prostor)
borílnica -e ž (ȋ) |prostor|
braníšče -a s (í) |prostor, kraj|: dobro naravno ~
..cija ž. prip. obr.
1. 'dejavnost' ákcija, subskrípcija, distribúcija
2. 'prostor, mesto' dislokácija
3. 'rezultat dejanja' transkrípcija, konstitúcija
čéz in čéz prisl. zv. (ẹ̑ ẹ̑)
1. mestov. prostor. Oblaki ~ ~ ~ preprežejo nebo
2. mer., poud.: Škaf je ~ ~ ~ poln |prepoln|; biti ~ ~ ~ zadolžen |zelo|
črvojédina -e ž, snov. (ẹ́; ẹ̑) ~ v tramu; fiz. vesoljska ~ |bližnjica skozi prostor-čas|
dáleč1 prisl. dàlj (á; ȁ)
1. količine prostora živeti ~ od doma; najbolj ~; ~ po svetu; iti ~; ~ naprej; od ~
2. količine časa V spominih posega ~ nazaj
3. mer. ~ najboljši; ~ zadaj
od dáleč smer. prostor. prisl. zv. (á) Krogla je priletela ~ ~; ~ ~ slediti komu; poud. Samo ~ ~ mu je podoben |zelo malo|; prim. dalje
digestórij -a m z -em (ọ́) kem. |zastekljen prostor|
dímnica -e ž (ȋ) obesiti meso v ~o v prekajevalnico; ~ v kmečki hiši |stanovanjski prostor|
dioráma -e ž (ȃ) |muzejski prostor; slika|
dojílnica -e ž (ȋ) |prostor|
dojníšnica -e ž (ȋ) |prostor|
dôl1 cilj. prostor. prisl. (ó) ~ poglej; stopiti ~ s kolesa → stopiti s kolesa; zavirati ~ po klancu; hoditi gor in ~ po sobi sem in tja; v zvezi z gor poud. Zamera gor, zamera ~, moraš mu to povedati |kljub mogoči zameri|
dôli mestov. prostor. prisl. (ó) ~ je vlažno; biti daleč ~; tam ~ pod hribom; prihajati od tam ~; Hruške že padajo ●~ dol
domá mestov. prostor. prisl. (ȃ) stanovati ~; ~ pri starših; pri nas ~; obleka za ~; pridelati vse ~; biti, ostati ~; knj. pog. biti ~ v čem |dobro se spoznati na kaj|; Bodite kakor ~
domôv cilj. prostor. prisl. (ó/ȏ) iti ~; spraviti kaj ~; Mudi se mi ~; ~ k bratu; Izseljenci se vračajo ~ |v domači kraj, domovino|
drstílnica -e ž (ȋ) |prostor|
drugàm drug. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) Tu mi ni všeč, šla bom kam ~; Nikamor ~ noče, samo domov si želi; obrniti pogovor ~ |na druge stvari|
drugjé drug. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑) Bom še ~ povprašal, ali poznajo to besedo; ~ pa še nikjer nisem bil; nikjer ~; nekje ~; ~ za temi hribi
drugód drug. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tudi ~ sem hotel na vrh, a le po tej poti je mogoče; ~, po mestih ali vaseh, se živi mirneje kot tule pri vas; Jaz sem od ~, ne od tod
drválnik -a [u̯n] m (ȃ) pokr. zah. |prostor pri ognjišču|
drvíšče -a s (í) |prostor v gozdu za drva|
ekotóp -a m (ọ̑) biol. |življenjski prostor|
..énji -a -e prip. obr. (ẹ́; ẹ̑) ʻprostor, mestoʼ gorénji, dolénji
..enji -a -e prip. obr. ʻprostor, mestoʼ górenji, dólenji
..ènt -ênta tudi ..ènt -énta m. prip. obr. (ȅ é; ȅ ẹ́)
1. člov. 'vršilec' agènt, asistènt, dirigènt, docènt, korespondènt
2. 'vršilnik' sukulènt, ornamènt, ekvivalènt
3. 'prostor' oriènt
4. 'snov' reagènt
..êra ž. prip. obr. (ȇ) ʻprostor, mestoʼ tabakêra, etažêra
..eríja ž. prip. obr. (ȋ)
1. 'prostor, mesto' drogeríja, galanteríja
2. 'popredmetena lastnost ali stanje' pedanteríja, pikanteríja
3. 'skupno ime' kavaleríja, infanteríja
..ét m. prip. obr. (ẹ̑)
1. člov. 'vršilec' apologét
2. člov. 'opravkar' homilét
3. 'prostor, mesto' alpinét, arborét, kabinét
..étum m. prip. obr. (ẹ̑) ʻprostor, mestoʼ alpinétum, arborétum
falanstêrij -a m s -em (ȇ) družb. |prostor za skupno življenje|
frigidárij -a m s -em (á) arheol. |prostor z mrzlo kopeljo v rimskem kopališču|
gamsíšče -a s (í) |prostor|
glájt -a m (ȃ) pokr. slamo zmetati na ~ |na prostor na skednju|; obrt. žarg. kapna lega
globôko prisl. glóblje (ó; ọ̑)
1. količ. prostor. ~ dihati
2. mer., poud. ~ čuteč |zelo, močno|
godíšče -a s (í) |prostor za godenje lanu|
gôr cilj. prostor. prisl. (ó) iti ~; Tja, nazaj ~ poglej; poud., v zvezi z dol Zamera ~, zamera dol, moraš mu to povedati |kljub mogoči zameri|
gôri mestov. prostor. prisl. (ó) biti ~; daleč, visoko ~; ~ v bregu
gosinják -a in gosínjak -a m (á; ȋ) |prostor za gosi|
gravisfêra -e ž (ȇ) fiz. |prostor okoli nebesnega telesa|
habitát -a m (ȃ) biol. |življenjski prostor|
hárem -a m (á; ȃ) |prostor za žene v muslimanski hiši|
..i5 prisl. prip. obr.
1. mestov. prostor. gôri, dôli, nótri
2. čas. jútri, dávi, podnévi, ponôči
3. nač. rítenski, zádenjski, slovénski, prijáteljski, némški
..iát [ija] m. prip. obr. (ȃ)
1. 'prostor, mesto' komisariát, notariát, sekretariát
2. 'rezultat dejanja' plagiát
3. 'skupno ime' patriciát, proletariát
4. 'čas' noviciát
..íca ž. prip. obr. (í)
1. člov. 'vršilka' grabljíca, períca, žanjíca
2. 'vršilnica' bodíca, cvetíca
3. člov. 'nosilka lastnosti' noríca, slepíca
4. 'nosilnica lastnosti' belíca, mladíca
5. 'lastnost' bledíca
6. 'prostor, mesto' apníca, bezníca
7. člov. 'ženski par moškemu' gospodaríca; nečlov. golobíca, polšíca
8. 'snov' grenčíca, medíca
9. 'manjšalnost' nožíca, ročíca
10. člov. 'ljubkovalnost' ženíca, družíca; nečlov. kozíca
11. člov. 'skupno ime' trojíca, dvojíca
..ica ž. prip. obr.
1. člov. 'vršilka' kókica, skókica/skôkica
2. člov. 'nosilka lastnosti' ljúbica, nágica, nevédnica; nečlov. bohoríčica, gájica
3. 'nosilnica lastnosti' odvódnica
4. 'lastnost' náglica, omótica
5. 'prostor, mesto' blagôvnica, čájnica, klávnica, spálnica
6. člov. 'ženski par moškemu' prijáteljica
7. 'snov' kíslica
8. 'sestavina skupnega imena' slámica
9. 'manjšalnost' bréskvica, híšica, pésmica
10. člov. 'omiljevalnost' barábica; nečlov. krávica, knjížica
11. člov. 'ljubkovalnost' deklíčica, noríčica, sestríčica, ženíčica; nečlov. ptíčica
12. 'skupno ime' petérica
13. 'slabšalnost' pláčica, slúžbica
..ij m. prip. obr.
1. člov. 'nosilec položaja' ordinárij, primárij
2. 'prostor, mesto' prezbitêrij, proscénij, psaltêrij
3. 'snov' bárij, devtêrij, kálij
4. 'skupno ime' kolégij, direktórij
..íja ž. prip. obr. (ȋ)
1. 'dejanje' kupčíja,
2. 'lastnost' grdobíja, hudobíja, monotoníja
3. 'stanje' bajtaríja, ciganíja
4. 'popredmetena lastnost' goljufíja, grdobíja
5. 'prostor, mesto' davkaríja, kapitaníja, kovačíja, kmetíja
6. 'nazor, dejavnost, panoga' astrologíja, filozofíja, geologíja
7. 'skupno ime' pajdašíja, tovarišíja
..ija ž. prip. obr.
1. 'dejanje' invêrzija, incízija
2. 'lastnost' sapiéncija
3. 'stanje' emócija, frustrácija
4. 'popredmetena lastnost' mutácija
5. 'prostor, mesto' Ánglija, Slovénija
..ík m. prip. obr. (í)
1. člov. 'nosilec lastnosti' bolník, lastník
2. 'nosilnik lastnosti' ledeník
3. 'prostor, mesto' blodník, seník; ceník, imeník
4. 'snov' kisík, ogljík, vodík
..ik m. prip. obr.
1. člov. 'nosilec lastnosti' čarôvnik, duhôvnik, glásbenik, gospodárstvenik;
2. 'nosilnik lastnosti' cepílnik, míljnik, nèdolóčnik
3. člov. 'član, pripadnik' akadémik, kémik
4. 'prostor, mesto' čájnik, dímnik, kúrnik, rúdnik
5. 'snov' jábolčnik, antiséptik
..ilíšče s. prip. obr. (í) ʻprostor, mestoʼ učilíšče; prim. ..íšče
..(íln)a ž. prip. obr. (ȋ) ʻprostor, mestoʼ gostílna, star. učílna; prim. ..a2
..(íln)ica ž. prip. obr. (ȋ)
1. 'vršilnica' kosílnica, mlatílnica, nosílnica
2. 'prostor, mesto' pletílnica, lužílnica, predílnica; prim. ..ica
in flagránti mestov. prostor. prisl. zv. (ȃ) lat. cit., pravn. najti koga ~ ~ pri opravljanju kaznivega dejanja
..ínja1 ž. prip. obr. (í)
1. člov. 'ženski par moškemu' bogínja
2. člov. 'vršilka' gospodínja
3. 'prostor, mesto' pustínja
4. 'stanje' botrínja
5. 'lastnost' milostínja, dragínja, blagínja
..ír -ja m. prip. obr. (í)
1. člov. 'vršilec' kurír, kurbír; živ. skovír
2. člov. 'nosilec lastnosti' hudír
3. člov. 'opravkar' bankír, brigadír, helebardír, hotelír, juvelír, mušketír
4. 'opravilnik' kosír, vodír
5. 'dejanje' eksercír
6. 'prostor, mesto' osír
ístotàm ist. prostor. prisl. zaim. (ȋȁ) star. prav tam, ravno tam
..itéta ž. prip. obr. (ẹ̑)
1. 'lastnost' abnormitéta, afinitéta, dualitéta, elasticitéta, komoditéta
2. 'popredmetena lastnost' bonitéta
3. 'skupno ime' admiralitéta, generalitéta
4. 'prostor, mesto' admiralitéta
iz [poudarjeno íz] predl. z rod., nasprotnostni par je v
1. izhodiščni prostor. priti ~ hiše; stopiti ~ avtomobila; izstopiti ~ stranke; izgnati ~ države; zleteti ~ gnezda; kapljati ~ pipe; vrniti se ~ Škofje Loke; pismo ~ Nemčije; izgon ~ raja; strel ~ puške; rešitev ~ nevarnosti
2. časovni spomin ~ davnih dni; utopija ~ leta tri tisoč; Poznam ga še ~ izseljenstva, ~ mladosti
3. vezljivostni norčevati se ~ njegove revščine
4. izvorni
a) izhajati ~ kmečkega stanu; hči ~ drugega zakona; arija ~ opere; napredovati ~ asistenta v docenta
b) kruh ~ grobe moke; kipec ~ žadovca; spomenik ~ marmorja; ustvariti ~ nič
5. vzročnostni storiti napako ~ strahu; vprašati ~ radovednosti; uboj ~ malomarnosti
6. lastnostni čestitati ~ srca; imeti rad ~ dna duše; čakati ~ dneva v dan; živeti ~ rok v usta; človek ~ knjige; naloga ~ matematike
7. povedkovniški dati ~ rok |izročiti|; biti ~ mode; žarg. biti ~ forme; Bolnik je že ~ nevarnosti
izdáleč smer. prostor. prisl. (á); gl. zdaleč1
izdeloválnica -e ž (ȃ) |prostor, obrat|
izmed [poudarjeno ízmed] predl. z rod., nasprotnostni par je med s tož.
1. izhodiščni prostor. Sonce sije ~ oblakov
2. izbirni Eden ~ vas me bo izdal; najboljši ~ vseh; najlepša ~ deklic; eden (~) največjih skladateljev
3. vezljivostni izvoliti predsednika ~ članov odbora; Žival je bila nekaj ●~ psa in volka med psom in volkom
iznad [poudarjeno íznad] predl. z rod., nasprotnostni par je nad s tož.
1. izhodiščni prostor. prileteti ~ streh; žarki ~ gor; skloniti se ●~ bolnika nad bolnika
2. količinski temperatura ●~ sto stopinj nad sto stopinj
izozád prostor. prisl. (ȃ) knj. pog.
1. smer. Napadel ga je ~ od zadaj
2. mestov. Slišal je, kako se je ~ nekdo odkašljal zadaj, odzadaj
izpod [poudarjeno ízpod] predl. z rod., nasprotnostni par je pod s tož.
1. izhodiščni prostor. štrleti ~ napušča; prilesti ~ postelje; priteči ~ Karavank; Luč visi ~ stropa; poud. spraviti (se) ~ nog |umakniti (se)|
2. vezljivostni osvoboditi se ~ okupatorja
3. lastnostni pogledovati ~ čela |plašno, skrivaj|; proizvodnja ostaja ●~ normale pod normalo; mladina ●~ 14 let pod 14 leti; prodajati blago ●~ cene pod ceno
izpred [poudarjeno ízpred] predl. z rod.
1. izhodiščni prostor. Avtobus odpelje ~ gostilne; °Avto stoji ~ garaže pred garažo
2. časovni To je popevka ~ sedmih let; Vračajo se razmere ~ vojne |take, kakor so bile pred vojno|
izsipalíšče -a s (í) |mesto, prostor|: ~ premoga
izza [poudarjeno ízza] predl. z rod., nasprotnostni par je za s tož.
1. izhodiščni prostor. ~ gore je vzšla luna; vstati ~ mize; pripeljati ~ ovinka; hoditi v šolo ~ Vrha iz Zavrha
2. časovni, redk. znamenje ~ turških časov iz; ~ kongresa
jahalíšče -a s (í) |prostor|
..ják m. prip. obr. (á)
1. člov. 'nosilec lastnosti' človečnják, južnják, naprednják, odličnják; žival. vitičnják
2. 'nosilnik lastnosti' belják, koščák, medenják
3. 'prostor, mesto' cvetličnják, jagodnják, koruznják
..jak m. prip. obr. ʻprostor, mestoʼ lístnjak, gosínjak, kopínjak, mravljínjak
..jáva ž. prip. obr. (ȃ)
1. 'lastnost' goščáva, puščáva, trdnjáva
2. 'dejanje' kurjáva, meljáva
3. 'snov' kurjáva, meljáva, zelenjáva
4. 'prostor, mesto' puščáva, širjáva; prim. ..ava
jedkálnica -e ž (ȃ) |prostor|
..jêra ž. prip. obr. (ȇ)
1. 'nosilka lastnosti' plafonjêra
2. 'prostor' bombonjêra, garsonjêra
júžno1 mestov. prostor. prisl. -ej(š)e (ú; ú) Kraj leži ~ od Save
kám vpraš. smer. prostor. prisl. zaim. (á/ȃ)
1. ~ odhajaš; Ni vedel, ~ ga nosi življenje; ~ drugam naj pridem
2. poud.: ~ vse so odšli za svojimi cilji |na vse strani|; ~ pa pridemo, če bo vsak delal po svoje |nikamor, v brezvladje|
kàm poljubn. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) Ali boš ~ odpotoval; Se bo že dalo ~ uiti; Naj se že ~ odpravi; Morali bi ga poslati ~ drugam
kámor ozir. smer. prostor. prisl. zaim. (ȃ)
1. ~ greš ti, (tja) grem tudi jaz; To je (tista) višina, do ~ ob največji povodnji seže voda do katere; Lahko greš, ~ in kadar hočeš
2. poud.: Nima, ~ bi položil glavo |Nima doma|; ~ pogledaš, povsod sama ravnina |kamor koli|
kámor kóli tudi kámorkóli poudar. ozir. poljubn. smer. prostor. prisl. zaim. zv. (ȃ ọ̑) ~ ~ je šel, povsod mu je zvesto sledila; Do ~ ~ se bo dvignila voda, v hišo ne bo prišla; ~ ~ pogledaš, povsod sama ravnina
káos -a m, pojm. (ȃ) |neizmeren prazen prostor|; poud. gospodarski ~ |velik nered, zmeda|
kjé1 vpraš. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́/ẹ̑)
1. ~ je Boč; Vprašal me je, ~ stanujem; ~ drugje si še služboval; °Od ~ je doma od kod
2. poud.: ~ so že tisti časi |zelo daleč|; ~ bo to vedel tak otrok |ne more vedeti|; Pa vas ubogajo? -Kje pa |nikakor ne|
kjér ozir. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ̑) ~ se prepirata dva, (tam) tretji dobiček ima; Naj ostane, ~ je; vas, ~ je bil rojen v kateri; Vrglo ga je v jarek, ~ je obležal in tam je
kjér kóli tudi kjérkóli poudar. ozir. poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. zv. (ẹ̑ ọ̑) ~ ~ se prepirata dva, tretji dobiček ima; Naj se zaposli, ~ ~ hoče; Naj se zaposli, ~ ~ že; Ustavlja se v vsaki gostilni, ~ ~ imajo dobro vino |v vsaki, v kateri|; Bival je ~ ~, samo da ni bilo predaleč do vode
kjér si bódi tudi kjérsibódi poudar. ozir. poljubn. mestov. prostor. prisl. zaim. zv. (ẹ̑ ọ́) Ta avtobus ne ustavlja ~ ~ ~, ampak samo na postajah kjer koli; prim. bodi2
kmálu1 mer. prisl. (ȃ)
1. čas. ~ se je utrudil; ~ potem; prav ~
2. prostor., poud. Trgovina je ~ za oglom |nedaleč|
kód3 poljubn. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Mislili so, da bi se ~ le dalo pobegniti; Pa pojdi ~ tod, po tej stezi; Morali bi iti ~ drugod, ne po tej poti
kóder3 ozir. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ je divjal vihar, je vse polomljeno; Od ~ smo prišli, tja se bomo vrnili; °Dokoder seže oko, je samo cvetje do koder
kóder kóli tudi kóderkóli poudar. ozir. poljubn. prostor. prisl. zaim. zv. poti ali razmeščenosti (ọ̑ ọ̑) ~ ~ je divjal tornado, povsod so bile ruševine; Od ~ ~ že prihajaš, si dobrodošel; Do ~ ~ boš lahko pomagal, bo v pomoč; Hodil bi ~ ~, samo da bi dosegel cilj
kokošnják -a m (á) |prostor za kokoši|
kônec2 prisl. (ó)
1. čas. iziti ~ januarja
2. mestov. prostor., star. na koncu, ob koncu: ~ polja je gozd
kóstnica -e ž (ọ̑) prenesti kosti iz groba v ~o |v prostor za kosti|
kotíšče -a s (í) premestiti živali v ~ |v prostor za kotenje|; poud. ~ bolezni |kraj, od koder se širi bolezen|
kotlôvnica -e ž (ȏ) |prostor|
krížem1 prisl. (í/ȋ)
1. nač. ~ položeni veji navzkriž; ~ gledati škiliti; poud.: držati roke ~ |lenariti, ne delati|; govoriti vse ~ |vsevprek|
2. prostor. hoditi ~ po svetu
krížemkrážem mestov. prostor. prisl. (í/ȋá) Orodje leži ~; hoditi ~ po svetu
krížemsvét prostor. prisl. (í/ȋẹ̑) star. po (vsem) svetu: raziti se ~; hoditi, iti ~
krmárnica -e ž (ȃ) ~ na ladji |prostor|
króg2 mestov. prostor. prisl. (ọ̑) zastar. okrog, okoli: ~ hoditi; šport. (na) levo ~
króg in króg mestov. prostor. prisl. zv. (ọ̑ ọ̑) ~ ~ ~ so izkopali jarke; ~ ~ ~ je sama ravnina
krojílnica -e ž (ȋ) |prostor, obrat|
krpálnica -e ž (ȃ) |prostor|
krstílnica -e ž (ȋ) ver. |prostor|: freske v ~i
kuloár -ja m s -em (ȃ) |hodnik, stranski prostor zlasti v gledališču ali parlamentu|; slabš. O tem se govori samo po ~ih |neuradno|
kvíšku cilj. prostor. prisl. (ȋ) držati roko ~; skočiti ~; fantje, ~; roke ~
lapidárij -a m z -em (á) |zbirka kamnitih spomenikov|: ~ rimskih izkopanin; |prostor|
ledárna -e ž (ȃ) |obrat, prostor|
lês1 smer. prostor. prisl. (é) pokr. sem, semle: ~ pojdi
levnják -a m (á) |prostor za leve|
lévo prisl. (ẹ́) smer. prostor. prehitevati ~; ~ od sredine; nač. ~ usmerjen časopis
listnják -a tudi lístnjak -a m (á; ȋ) |prostor|
locírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; locíranje (ȋ) kaj publ.: ~ knjižnico sredi mesta postaviti; ~ parke in ceste v mestu |določati prostor za postavitev, umestitev|
lokácija -e ž (á) dodeliti ~o |določen prostor za gradnjo|; prakt.sp. izdajanje lokacij lokacijskih dovoljenj; pojm. odločati o ~i bolnišnice |umestitvi|
L. S. okrajš. locus sigilli |prostor za pečat|
lúnapárk -a m (úȃ; ȗȃ) |zabaviščni prostor|
..má m. prip. obr. (ȃ)
1. 'dejanje' plasmá, tretmá
2. 'rezultat dejanja' abonmá, angažmá
3. 'prostor, mesto' apartmá, departmá
málokàm tudi málo kàm smer. prostor. prisl. zaim. (áȁ) Živeli so sami zase in ~ je kateri šel
málokjé tudi málo kjé mestov. prostor. prisl. zaim. (áẹ́; áẹ̑) ~ še poznajo ta običaj; poud. Tu je prijetno kot ~ |zelo|
màrsikàm mnog. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁȁ) ~ bi se bili lahko skrili; ~ je zahajal, k nam ga ni bilo nikoli
màrsikjé mnog. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȁẹ́; ȁẹ̑) ~ je že bil; Letos ~ ne vedo, kam s sadjem
màrsikód mnog. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ȁọ́; ȁọ̑) Do te hiše v gozdu je mogoče priti ~; Od kod so pa vsi ti ljudje? -Od ~
..mènt -ênta m. prip. obr. (ȅ é)
1. 'vršilnik' medikamènt
2. 'ustanova, prostor' parlamènt
3. 'potek, rezultat' sentimènt
mésto -a s (ẹ́)
1. ~ Celje, Trst; glavno ~ države; star. cesarsko ~ Dunaj; poud. Vse ~ govori o tem |meščani|; nevtr. skriti denar na varno ~; pokazati ~ nesreče kraj; ●~ rojstva kraj; startno, zborno ~; varjeno ~
2. častno ~ za gosta častni sedež; usesti se na svoje ~ na svoj prostor; V hotelu je še dovolj prostih mest je še dovolj prostora
3. prosto delovno ~; pet mest v parlamentu mandatov; poslansko ~ poslanski sedež; zadnje ~ na tekmovanju; publ. v vladi zavzemati ~ zunanjega ministra imeti položaj
4. zbrati gradivo ●na licu ~a na kraju samem; ukrepati ●na licu ~a takoj; ●biti na ~u mrtev takoj umreti; neobč. Njihove pripombe so na ~u so primerne, upravičene, umestne
méstoma mestov. prostor. prisl. (ẹ̑) neobč. tu in tam, ponekod: ~ globoke vode; Prevod je ~ nerazumljiv
mímo1 prostor. prisl. poti ali razmeščenosti (ȋ) hoditi, peljati se ~; tam ~; Hotela je kar ~; knj. pog. pogledati ~ ne naravnost, ne v oči
mlekárnica -e ž (ȃ) |prostor za shranjevanje mleka|
močvírnik2 -a m (ȋ) |prostor za zbiranje vode v rudniku|: zasuti ~
mostíšče -a s (í) |prazgodovinska naselbina; prostor ob obali, bregu za zaščito izkrcavanja|: postaviti ~; obstreljevati sovražnikovo ~
nakladálnica -e ž (ȃ) |prostor|
naokóli1 mestov. prostor. prisl. (ọ̑) okoli: Nekateri so šli po bližnjici, drugi ~; gledati ~; Več ur ~ ni hiš; Vse ~ je uničeno |povsod|; neknj. pog. Pridite kaj ~ na obisk
naokróg1 mestov. prostor. prisl. (ọ̑) okrog: Raje grem naravnost, kakor ~; ~ se ozirati, se voziti; Daleč ~ ni bilo nikogar; Vse ~ je zeleno |povsod|; neknj. pog. priti malo ~ na obisk
naprêj smer. prostor. prisl. (é/ȇ) iti ~; veder pogled ~; urnik velja od danes ~
napróti cilj. prostor. prisl. (ọ̑) iti, prihajati komu ~
narávnost1 prisl. (á)
1. nač. dobivati blago ~ iz tovarne |neposredno|; iti ~ domov; poud.: spregovoriti s kom ~ |brez pomišljanja|
2. smer. prostor. Na križišču peljite ~; ~ iztegnjena roka
nárazen1 in narázen prisl. (ȃ; ȃ)
1. nač. držati prste, stopala ~; Hiši stojita daleč ~
2. cilj. prostor. potegniti zavese ~; skočiti ~; poud. Hiša, klop gre ~ |se podira, razpada|
naspróti1 prostor. prisl. (ọ̑) mestov. Sovražnik nam stoji ~; smer. ~ vozeči avtomobili
navkréber smer. prostor. prisl. (ẹ̑) lesti, voziti ~
navŕh1 prisl. (ȓ)
1. mer. povrhu, dodatno: Ob plačilu je dobil še nekaj stotakov ~; poud. Že tako mu je zmanjkovalo časa, za ~ je pa še zbolel |poleg tega|
2. čas., pokr. potem, nato: Leto ~ se je vrnil
3. smer. prostor., pokr. navzgor: postaviti zaboj s spodnjo stranjo ~
navzdòl [-u̯] smer. prostor. prisl. (ȍ) iti, spustiti se po klancu ~; pogled ~; pregledovati prostore od zgoraj ~; cene od sto tolarjev ~
navzgòr smer. prostor. prisl. (ȍ) gledati ~; hiteti po stopnicah ~; Vstopnice so od petsto tolarjev ~; prakt.sp. zaokrožiti račun ~
navzkríž1 prisl. (í)
1. nač. položiti roke ~; ~ zložena drva; neknj. pog. gledati ~ škiliti
2. smer. prostor. tekati ~ križem; poud. Vsi ~ ga nekaj sprašujejo |vsevprek|
navzkrížem prisl. (í/ȋ) nač. ~ nametane igrače; smer. prostor., poud. Vse se ~ pozdravlja |vsevprek|
navznóter [tə] smer. prostor. prisl. (ọ́/ọ̑) Okna se odpirajo ~; listi z ~ zavihanimi robovi; ~ usmerjeni značaji
navznótraj smer. prostor. prisl. (ọ́) navznoter: ~ upognjena stena
navzvèn [və] smer. prostor. prisl. (ə̏) Vrata se odpirajo ~; obračati ~ in navznoter; ~ štrleči zobje; kožuh z dlako ~; kazati čustva ~
nazáj smer. prostor. prisl. (á) iti ~; nesti ~ vrniti; pripeljati se ~ vrniti se; vlak za ~; šteti ~
nèdáleč prisl. (ȅá)
1. količ. prostor. blizu: ~ teče reka; stanovati ~ od središča mesta
2. količ. čas. Starost je ~ pred nami
nékam nedol. prisl. zaim. (ẹ́)
1. smer. prostor. ~ dol je šel; Knjiga se mi je ~ založila, a se nikakor ne spomnim, kam; ~ daleč od tod; Sem ~ jo je neslo; Ali ne bi šla tudi midva °~ na počitnice kam
2. količ., poud.: ~ debela se mi zdi |precej|; ~ ozkosrčen ideolog |nekoliko|; Najini usodi sta si ~ podobni |nekako|
nekjé nedol. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ́; ẹ̑) ~ morajo biti srečni; tu ~; ~ pri Gorjancih; ~ iz gozda so se oglašale srne; Ali se nisi v računu °~ zmotil kje; ~ po dvajseti obletnici nekoč; ~ sredi prihodnjega leta približno; Najini usodi sta si ~ podobni |v nekaterih pogledih|
nekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) Tod ~ rastejo gobe; Od ~ se je prikazal povodni mož; ~ bomo že našli pot iz te gošče; od ~ iz ozadja; Do ~ bo šlo še z vozom, potem pa pot pod noge; Tam ~ je tedaj stanoval nekje
..nica ž. prip. obr.
1. 'vršilnica' míšnica |past|
2. 'prostor, mesto' bolníšnica, drvárnica, kováčnica
3. 'snov' míšnica |strup|
4. 'stopnjevanost, poudarjenost' bábnica
..(n)íca ž. prip. obr. (í)
1. člov. 'ženski par moškemu' naročníca, pomočníca, sodníca
2. 'vršilnica' ločníca
3. 'prostor, mesto' mesníca; prim. ..íca
..ník m. prip. obr. (í)
1. člov. 'vršilec' naročník, vozník, zdravník
2. 'opravilnik' glavník
3. 'prostor, mesto' seník; prim. ..ik
..(n)ik m. prip. obr.
1. člov. 'nosilec lastnosti' čeljústnik, soródnik, strážnik
2. 'prostor, mesto' kúrnik, ríbnik, trávnik, zélnik; prim. ..ik
nikámor nik. smer. prostor. prisl. zaim. (ȃ) ~ ne hodi tako pozno; ~ z doma ne smem; poud.: Tako ne pridemo ~ |ne bo se nam posrečilo, ne bomo uspeli|; ~ se nam tako ne mudi |prav nič|; Ta hrana ni za ~ |je zanič|
nikjér nik. mestov. prostor. prisl. zaim. (ẹ̑) ~ ne najdem ključev; ~ ni tako lepo kakor doma; ~ drugje; ~ na svetu; poud. nikoli in ~ |prav nikjer|
nikóder nik. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ se nisem vozil; V tej rečici ni ~ več rib, niti po tolmunih ne; Od kod pa je ta človek? -Od ~ ni, kvečjemu iz knjige; Do ~ te ne bom mogel spremiti, imam nujen opravek; ●Tega ne boš več našel ~ nikjer
nóter smer. prostor. prisl. (ọ́/ọ̑)
1. gledati, stopiti ~; tja ~; poud. Pri enem ušesu mu gre ~, pri drugem ven |Ničesar ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; Fantje, le ~, ~
2. knj. pog.: Travniki segajo ~ do jezera prav, čisto; iti daleč ~ v pragozd |zelo daleč|; delati ~ v noč prav; ●biti ~ notri
nótranje tudi notránje mestov. prostor. prisl. (ọ́; ȃ) ~ oblikovati; ~ miren človek
nótri mestov. prostor. prisl. (ọ́/ọ̑) Zanimalo ga je, kaj je ~ v paketu; ostati ~ |ne priti ven, na prosto|; poud.: Tu ~ me boli |v prsih, pri srcu|; znajti se daleč ~ v gozdu |zelo daleč|; star. Volkovi so prihajali ~ iz kočevskih gozdov prav
..ø m. prip. obr.
1. člov. 'vršilec' pék, prêrok; živ. mesojéd, žužkojéd
2. člov. 'nosilec lastnosti' alêrgik, elégik
3. 'dejanje' prepàd, blebèt, najèm, brbòt; jók, bég, stók; klíc, skòk, nagòn, napòr
4. 'rezultat dejanja' blíšč, donòs, ukòr, tlák; gáz, jéd, zapôved
5. 'čas' kozopŕsk, listopàd, vinotòk
6. 'snov' gnój, lój, znój
7. 'prostor' zapòr
obákraj1 mestov. prostor. prisl. (ȃ) neobč. na obeh straneh: Potok je ~ prerastel z vrbami
oblačílnica -e ž (ȋ) |prostor|: ~ za telovadce
obóra -e ž (ọ̑) lov. ~ za divjačino |ograjen prostor v gozdu|
obrekoválnica -e ž (ȃ) poud. mestne ~e |mesta obrekovanja|; gled. žarg. |prostor, kjer igralci čakajo na nastop|
odspód mestov. prostor. prisl. (ọ̑) knj. pog. spodaj: stanovati ~
odspôdaj mestov. prostor. prisl. (ó) knj. pog. spodaj: ~ so vrata zaklenjena
odspréd mestov. prostor. prisl. (ẹ̑) knj. pog. spredaj: ~ stojijo otroci
odsprédaj mestov. prostor. prisl. (ẹ́) knj. pog. spredaj: sedeti ~
odzád mestov. prostor. prisl. (ȃ) knj. pog. zadaj: sedeti ~
odzádaj mestov. prostor. prisl. (á) knj. pog. zadaj: biti na sliki čisto ~
odzgór mestov. prostor. prisl. (ọ̑) knj. pog. zgoraj: stanovati ~
odzgôraj mestov. prostor. prisl. (ó) knj. pog. zgoraj: ~ je jasno, odspodaj megla
odznótraj mestov. prostor. prisl. (ọ́) knj. pog. notri, znotraj: ~ je temno
odzúnaj mestov. prostor. prisl. (ú) knj. pog. zunaj: Kožuh je ~ kosmat
ojačeválnica -e ž (ȃ) |prostor|
okóli1 prisl. (ọ̑)
1. mestov. prostor. ~ se obrniti; zasukati se ~ in ~; ~ poizvedovati; ~ se potepati; neknj. pog. ~ pasti omedleti; knj. pog. koga ~ prinesti ogoljufati, prevarati
2. mer. star ~ deset let; tehtati ~ sto kilogramov
okróg1 prisl. (ọ̑)
1. mestov. prostor. miza in ~ postavljeni stoli; ~ se obračati; ~ in ~ je čudovit razgled; ~ hoditi; daleč ~; neknj. pog. delavce ~ prinašati goljufati
2. mer. ~ pet stopinj pod ničlo; zvišati cene za ~ pet odstotkov
ôndi in óndi kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȏ; ọ̑) star. tam
ôndile in óndile kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȏ; ọ̑) star. tamle
ónkraj1 kaz. mestov. prostor. prisl. (ọ̑) ~ je že pomlad; omilj. biti ~ |mrtev|
onód kaz. prostor. prisl. zaim. oddaljene poti ali razmeščenosti (ọ́/ọ̑) zastar. tam: ~, po tisti poti se pride na vrh hriba; ~, po vsem pobočju, raste samo leščevje
ónstran1 kaz. mestov. prostor. prisl. (ọ̑) Na tem bregu živi eno, ~ drugo pleme; prepozno priti ~
opazoválnica -e ž (ȃ) |stavba, prostor|
..órij m. prip. obr. (ọ́)
1. 'rezultat dejanja' absolutórij, ofertórij
2. 'prostor, mesto' laboratórij, leprozórij
osemenjeválnica -e ž (ȃ) |prostor za osemenjevanje|
..ovína ž. prip. obr. (í)
1. 'rezultat, popredmetena lastnost' imovína, kupovína, zgodovína
2. 'prostor' domovína, kronovína
3. 'snov' beljakovína, kunovína, žagovína
4. 'skupno ime' crkovína, vrhovína, deblovína
paléstra -e ž (ẹ̑) |starogrški prostor za vaje|
papá2 smer. prostor. prisl. (á/ȃ) otr. iti ~ |iti stran, oditi|
péšcóna -e ž (ẹ̑ọ̑) |prostor samo za pešce|: parkirati na ~ah
pisálnica -e ž (ȃ) |prostor za pisanje|
podódrje -a s (ọ̑) gled. |prostor pod odrom|
podvès -ésa m (ȅ ẹ́) alp. |prostor pod previsom|
póleg1 [tudi lə] mestov. prostor. prisl. (ọ̑) pešaj. zraven: položiti na mizo kruh in ~ nož; Stal je ob cesti, ~ je imel psa; Daj gostom piti in še kaj ~
ponekód nedol. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ́; ọ̑) ~ na rebri so se svetile snežne zaplate; Sneg se ~ udira do kolen
pórta2 -e ž (ọ̑) samostanska ~ |prostor ob vhodu|
poslušálnica -e ž (ȃ) rad. |prostor|
posrédi mestov. prostor. prisl. (ẹ́) publ.: Blago je dražje, ker so ~ prekupčevalci vmes; Če je odpovedal novi stroj, je najbrž ~ tovarniška napaka gre za tovarniško napako
povŕh1 mestov. prostor. prisl. (ȓ) knj. pog. povrhu
povŕhu1 mestov. prostor. prisl. (ȓ) kad ~ pokriti s polivinilom; Dan je bil dolg in ~ še vroč; poud. prebrati knjigo samo ~ |na hitro, površno|
povsód cel. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ọ̑) ~ si upa iti, po še tako nevarni poti; Tod so ~ same mlake; Od ~ so se zbirali uporniki; poud. ~ hoče biti prvi |je preveč ambiciozen|; ~ je lepo, doma je najlepše
prázen -zna -o; bolj ~ (á) ~ kozarec; poud.: ~ hotel |nezaseden|; ~ izgovor |neizrazit|; imeti ~ žep |biti brez denarja|; nevtr. ~a miza; poud. ~a uglajenost |nepristna, navidezna|; ~o upanje; Avtobus je odpeljal skoraj ~; knj. pog. Noče priti ~ na obisk brez darila
prázni -a -o (á) ~ tek stroja; mat. ~a množica
prázna -e ž, rod. mn. -ih (á) poud. ~e govoriti |izmišljene, neresnične stvari|
prázno -ega s, pojm. (á) Tam je še nekaj ~ega
v prázno smer. prostor. prisl. zv. (á) narediti korak ~ ~ |ne da bi z nogo dosegel tla|; seči z roko ~ ~ |ne da bi kaj otipal|; poud. gledati ~ ~ |nepremično predse, brez določenega namena|; publ. Predlogi so izzveneli ~ ~ |niso imeli zaželenega učinka|
práznost -i ž, pojm. (á)
preblízu1 količ. prostor. prisl. (í) Ne hodi sovražniku ~; stati ~ skupaj
prècej prisl. (ȅ) pešaj.
1. čas. takoj: ~ odgovoriti na kaj
2. količ. prostor. tik: Grad je na hribu, ~ za vasjo
prèč smer. prostor. prisl. (ȅ) neknj. pog.: pojdi ~ proč; biti ~ biti utrujen, izčrpan; biti prizadet
predáleč količ. prostor. prisl. (á) plavati ~ od brega; imeti ~ do doma; poud. gnati zadevo ~ |pretiravati|
predsôbje -a s (ȏ) neobč. ~ palače večji prehodni prostor
prék prisl. (ẹ̑) neobč.
1. smer. prostor. čez: prepeljati se ~ |na drugo stran, čez ovire|; žarg. pomagati komu ~ |ilegalno v tujino|
2. mer. Snega je do kolen in ~ čez
préko prisl. (ẹ̑) neobč.
1. smer. prostor. čez: prepeljati se ~ s čolnom; tam ~; žarg. spraviti koga ~ |ilegalno v tujino|
2. mer. ostati na zabavi do polnoči in še ~ dalj
pretórij -a m s -em (ọ́) zgod. rimski ~ |prostor poveljnika vojske|
prizoríšče -a s (í) osvetliti ~; publ. oditi na ~ požara |kraj, prostor, kjer je požar|
pròč1 smer. prostor. prisl. (ȍ) iti, teči ~; poslati, spraviti ~; Brž ~; knj. pog. držati se ~ od politike |ne ukvarjati se z njo|; daleč ~; Letališče je pol ure ~; knj. pog.: vreči pokvarjeno hrano ~ zavreči, odvreči; To je ~ vržen denar zapravljen, nekoristno uporabljen; Že dolgo je ~ zdoma
próti2 smer. prostor. prisl. (ọ̑) zastar. naproti, nasproti: iti gostom ~; Veter piha ~
račják -a m (á) |prostor za race|
razkuževálnica -e ž (ȃ) |prostor|
raznóžje -a s (ọ̑) šport. |prostor med nogama|
rédkokàm tudi rédko kàm zaim. poljubn. prostor. prisl. (ẹ́ȁ) ~ iti
rédkokjé zaim. poljubn. prostor. prisl. (ẹ́ẹ́/ẹ̑) ~ se tako dobro počuti kot na morju
režíja -e ž, pojm. (ȋ) filmska ~; poud. delati kaj v lastni ~i |z lastnimi sredstvi in delavci|; urad. žarg. upravno, pisarniško poslovanje; skup., gosp. žarg. splošni stroški; števn., rad. žarg. režijski prostor
risálnica -e ž (ȃ) |učilnica, prostor|
sèm [səm tudi sem] kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ə̏; ȅ) Pridi hitro ~; ~ k meni; ~ gor; od ceste ~; ~ in/pa/ter tja hoditi; poud.: ~ in tja se zgodi kaj zanimivega |včasih|; tovarištvo ~ ali tja |ne glede na tovarištvo|; °~ pa tam poredkoma
sèmkaj [sə in se] kaz. smer. prostor. prisl. zaim. večje določnosti (ə̏; ȅ) ~ k meni stopi; ~ postavi stol
sèmle [sə in se] kaz. smer. prostor. prisl. zaim. večje določnosti (ə̏; ȅ) čisto določne bližnjosti ~ k meni stopi
senčína -e in sénčina -e ž (í; ẹ̑) neobč. senčen kraj, prostor
separé -êja m s -em (ẹ̑ ȇ) ~ v gostinskem lokalu |ločen prostor|
séverno smer. prostor. prisl. -ej(š)e (ẹ́; ẹ́) ~ od ekvatorja
séverovzhódno smer. prostor. prisl. (ẹ̑ọ̑) ~ od Karavank
séverozahódno smer. prostor. prisl. (ẹ̑ọ̑)
skózi prisl. (ọ̑)
1. smer. prostor. Tod ~ se lahko pride ven; Ko bomo potovali ~, se bomo ustavili pri vas
2. čas., neknj. pog.: ~ hodi okoli nenehno; Želel bi ~ živeti tukaj ves čas
skóz in skóz prisl. zv. (ọ̑ ọ̑) poud.
1. smer. prostor. biti ~ ~ ~ premočen |povsem|
2. čas. ~ ~ ~ godrnjati |nenehno|; Tekma je bila ~ ~ ~ izenačena |ves čas|
3. mer. ~ ~ ~ izviren, zanesljiv |popolnoma|; ~ ~ ~ resnična zgodba |v celoti|; biti ~ ~ ~ pošten |zelo|; poznati koga ~ ~ ~ |zelo dobro|
skríven -vna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ načrt; star. ~a moč skrivnostna
skrívni -a -o (ȋ) ~ vhod
na skrívnem mestov. prostor. prisl. zv. (ȋ) ~ ~ se sestati
skrívnost -i ž, pojm. (ȋ)
slonják -a m (á) |prostor za slone|
..slôvje drugi del podr. zlož. (ȏ)
1. 'veda, nauk' družboslôvje, narečjeslôvje, prirodoslôvje
2. 'prostor, mesto' bogoslôvje
smét -í ž -i -- -i -jó; -í -í -éma -í -éh -éma; -í -í -ém -í -éh -mí (ẹ̑ ȋ) ~ v očesu; mn., snov. odvoz ~i; prakt.sp. vreči kaj v ~i |v posodo, na prostor za smeti|; člov., slabš. Ta ~ se jim posmehuje |malopridni človek|
smetárnica -e ž (ȃ) |prostor za smetnjake|; neobč. smetišče
smodíšče -a s (í) kmet. |prostor za smojenje prašiča|
snemalíšče -a s (í) |kraj, prostor za snemanje|
spód mestov. prostor. prisl. (ọ̑) knj. pog. spodaj: ~ teče reka; Tu ~ se podpiši; ~ se toplo obleci; pozabiti na tiste ~
spôdaj mestov. prostor. prisl. (ó)
1. Grad je na vzpetini, ~ pa sta cesta in potok; iti od ~ navzgor; globoko ~; Rešitve so na tretji strani ~; Podpiši se tu ~; Skrij se pod mizo, ~ te ne bo nihče iskal; Bila je v spalni srajci, ~ ni imela ničesar
2. ~ se zavzemajo za hitrejše reševanje zadev |ljudje na manj pomembnem družbenem položaju|; Človek ~ ni imel nobene pravice |človek nižjega družbenega sloja|; zavirati pobude od ~ |od občanov, krajanov|
spóti smer. prostor. prisl. (ọ́) poud. Spravi se ~ |umakni se, odidi|; prim. pot3
s póti tudi s potí smer. prostor. prisl. zv. (ọ́; ȋ) spraviti navlako ~ ~; iti komu ~ ~ umakniti se; poud. spraviti koga ~ ~ |ubiti, umoriti; onemogočiti|
spréd mestov. prostor. prisl. (ẹ̑) knj. pog. spredaj: sedeti ~; ogledati si hišo od ~ in od zad; slabš. lizati koga ~ in zad |poniževati se|
sprédaj mestov. prostor. prisl. (ẹ́) sedeti ~; postaviti ~; levo, tu ~; Avtomobil je ~ čisto stolčen; knj. pog.: v primerjavi z drugimi biti daleč ~ |dosegati večje uspehe|; Ta ura je precej ~ prehiteva; nevtr. pričakovati napad od ~; slikati glavo od ~
srédi1 mestov. prostor. prisl. (ẹ́) v zvezi z med Pot pelje ~ ~ njivami; Kraj se nahaja ~ ~ Ljubljano in Kranjem; Sedeli so ~ ~ nami; redk. ravnilo ~ prelomiti na sredi
strojepísnica -e ž (ȋ) |prostor|
..stvo s. prip. obr.
1. 'rezultat dejanja' čústvo, déjstvo, skŕbstvo
2. 'popredmetena lastnost' dlakocépstvo, državljánstvo, hlápčevstvo, materínstvo, stárševstvo
3. 'prostor, mesto' admirálstvo, klepárstvo, minístrstvo
4. 'nazor, dejavnost, panoga' gospodárstvo, krščánstvo, domoznánstvo, lončárstvo, slikárstvo, zdrávstvo
5. 'skupno ime' brálstvo, článstvo, kmétstvo, ljúdstvo, občínstvo, slovénstvo
6. 'dejanje' rôjstvo; prim. ..tvo
šepetálnica -e ž (ȃ) |prostor za šepetalce|: pomenki v ~i
šifrírnica -e ž (ȋ) |prostor|
škrobílnica -e ž (ȋ) |prostor, obrat|
takój in takòj mer. prisl. (ọ̑; ȍ)
1. čas. ~ se lotiti dela; ~ oditi; Otroci, ~ spat; ~ jutri se oglasim; Samo kaj pripomniš, pa je ~ vse narobe
2. mestov. prostor. tik: sedeti ~ pri vratih; ~ za hišo stoji kozolec
tàm kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti ~ doli na polju; ~, kjer cesta zavije v hrib; Stal je na balkonu in od ~ opazoval otroke na igrišču; Padel je v jarek in ~ obležal
2. tu in ~ |ponekod|; poud. Nismo pazili na pot, zdaj smo pa ~ |izgubljeni, v zadregi|; prakt.sp. ~ pa ~ so se preživeli sošolci še shajali |poredko|; nar. Gremo ~ v gozd tja; star. Sem pa ~ je hodil ves nemiren tja
tàmkaj kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȁ) |prav tam|: Copati ležijo ~ v kotu
tàmle kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. večje določnosti (ȁ) |prav tam|: ~ za grmom se skriva
tàmlele kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. večje določnosti (ȁ) poud. |tam, tamle|: ~ je moja žena; Vprašaj tistega ~
telečják -a m (á) |prostor; torba|
tepidárij -a m s -em (á) |prostor z mlačno kopeljo v rimskih kopališčih|
terárij -a m s -em (á) |prostor za gojenje manjših kopenskih živali|: opazovati kuščarje v ~u
terílnica -e ž (ȋ) |prostor za trenje lanu; posodica|
tesalíšče -a s (í) |prostor za tesanje|
têsen -sna -o tudi tesán têsna -ó; -êjši -a -e (é; ȃ é ọ̑; ȇ) ~ ovratnik; poud.: ~ objem |močen|; ~e razmere |utesnjujoče|; neobč. ~a slutnja tesnobna; publ. ~a zmaga domačih košarkarjev |z majhno razliko v številu točk|; poud. biti v ~em sorodstvu |v neposrednem, bližnjem|; žarg. Ta pipa ni dovolj ~a ne tesni
na têsno nač. prisl. zv. (é/ȇ) ~ ~ zapeti obleko
na têsnem mestov. prostor. prisl. zv. (é/ȇ) doma biti ~ ~ |imeti malo prostora|; poud. biti ~ ~ z denarjem |imeti malo denarja|
têsnost -i ž, pojm. (é)
tesíšče -a s (í) |prostor|
tik [poudarjeno tík] mer. prisl.
1. mestov. prostor. taboriti ~ ob morju; hoditi, peljati ~ za kom; ~ za oglom; knj. pog. imeti kaj ~ pred nosom zelo blizu
2. čas. prekiniti predavanje ~ pred koncem; vrniti se ~ pred nočjo; knj. pog. biti ~ pred zdajci |neposredno pred odločitvijo, začetkom|
tjà kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ)
1. oddaljenosti Sem ne moreš, pa ~ stopi, kjer so sosedovi; Ne hodi ~, tam je zate prenevarno; Tista šola je nekaj posebnega, zato ga ~ niso poslali; Balon je neslo ~ proti smučišču; Gozd se je razprostiral od Kapel ~ do Globokega; hoditi sem in ~, knj. pog. sem pa ~
2. poud. Vrnil se bo ~ na pomlad |nekako|; Sem in ~ se kolegice še dobivajo |poredko|; Povedali so mi, da ta avtobus vozi ~ in nazaj |v določen kraj in v obratni smeri|; poud. živeti ~ v tri dni |brez cilja, smisla|
tjàkaj kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) star. tja, tjale: Pot ~ je naporna; oditi ~
tjàle kaz. smer. prostor. prisl. zaim. (ȁ) poud. |tja|: Poglej, stopi ~; Šel je ~ gor; priti ~ okoli novega leta |nekako|
tlè kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȅ) neknj. pog. tu, tule: ~ jim je zelo všeč; ~ na igrišču se dobivajo; Tišina, do ~ vas imam |naveličan sem vas|
tlèle mestov. prostor. prisl. (ȅ) neknj. pog. tu, tule: ~ smo bili že večkrat; Nekje ~ smo se srečali
tókraj1 mestov. prostor. prisl. (ọ̑) star. tostran: ~ so polja, onstran pa gozdovi
tóstran1 mestov. prostor. prisl. (ọ̑) ~ so polja, onstran gozdovi; ~ ni bilo več nikogar
tŕd -a -o tudi tŕd -a -ó; tŕši -a -e (ȓ ŕ ŕ; ȓ ŕ ọ̑; ȓ) ~ oklep; poud.: ~, a pravičen človek |strog, neprizanesljiv|; ~ pogled |neprijazen, nenaklonjen|; več ur ~e hoje |naporne|; ~a preizkušnja |huda, težka|; šport. žarg. ~a igra neobzirna, zelo borbena; neobč.: ~a revščina huda, velika; ~a zima huda, zelo mrzla; poud.: ~o delo |težko, težaško|; ~o koleno |manj gibljivo, težko gibljivo|; nevtr. Ta postelja je preveč ~a; poud. kljub mučenju ostati ~ |neuklonljiv, nepopustljiv|; knj. pog., poud. Gostje so že ~i |pijani, vinjeni|; nizk. Ranjenec je že ~ |mrtev|; poud. trd do koga biti ~ ~ otrok |strog, neprizanesljiv|; poud. trd od česa biti ~ ~ strahu |zelo se bati|; poud. trd z/s kom/čim biti ~ z otroki |strog, neprizanesljiv|
tŕdi -a -o (ŕ) ~ sir; ~e droge; ~o gorivo → trdno gorivo
tŕdo -ega s, pojm. (ŕ) udariti koga s čim ~im
v tŕdo nač. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ kuhano jajce
na tŕdem mestov. prostor. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ spati
tŕdost -i ž, pojm. (ŕ)
trébuh -úha m (ẹ́ ú) Boli, zbada ga po ~u; imeti bolečine v ~u; ~ ladje, letala |notranjščina, tovorni prostor|; ~ steklenice; poud.: dobivati ~ |rediti se|; po ~u se plaziti pred kom |iz koristoljubja se vesti pretirano ponižno|
trídimenzionálen -lna -o [ijo] (ȋȃ) trirazsežen: Prostor je ~
trídimenzionálni -a -o [ijo] (ȋȃ) ~ prostor
trídimenzionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȋȃ) trirazsežnost
tù in tàm prisl. zv. (ȕ ȁ)
1. mestov. prostor. |ponekod|: Vrt zeleni, ~ ~ ~ cvete kak grm; Sneg se je ~ ~ ~ udiral
2. čas. |poredkoma|: ~ ~ ~ pogledati v dvorano; ~ ~ ~ kaj reči
túkaj kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. (ȗ) Kje pa si? -Tukaj
túkajle kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. večje določnosti (ȗ) poud. |tukaj|: ~, kjer stojim tudi sedaj, sem stal, ko je treščilo v jagned
tùle kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. večje določnosti (ȕ) |prav tu|
tùlele kaz. mestov. prostor. prisl. zaim. večje določnosti (ȕ) poud. |tu, tule|: ~, kjer sem tudi sedaj, sem stal, ko je počilo
tù pa tàm prisl. zv. (ȕ ȁ)
1. mestov. prostor. Ljudje so ~ ~ ~ stali v gručah tu in tam
2. čas. ~ ~ ~ iti v toplice tu in tam
..tvo s. prip. obr.
1. 'rezultat dejanja' drúštvo
2. 'lastnost ali stanje' hujskáštvo, glagoljáštvo, junáštvo, kováštvo, pápeštvo, devíštvo, prekucúštvo
3. 'popredmetena lastnost ali stanje' beráštvo, skrbníštvo
4. 'prostor, mesto' tájništvo, posláništvo, predstávništvo; prim. ..stvo
..um m. prip. obr.
1. 'dejanje' referéndum
2. 'nosilnik lastnosti' abstráktum, fémininum, máksimum
3. 'lastnost' polítikum, plénum
4. 'skupno ime' públikum
5. 'snov' gúmiarábikum, antiséptikum
6. 'prostor, mesto' alpínum, práktikum
..úra ž. prip. obr. (ȗ)
1. 'dejanje' dresúra, inventúra, procedúra
2. 'lastnost ali stanje' advokatúra, docentúra, profesúra
3. 'popredmetena lastnost ali stanje' agentúra, karikatúra
4. 'prostor, mesto' ekspozitúra, intendantúra, prefektúra
5. člov., slabš. 'nosilka lastnosti' babúra, čenčúra, ženščúra; nečlov., slabš. glavúra, knjižúra, kočúra
úrbi et órbi mestov. prostor. prisl. zv. (ȗ ọ̑) lat. cit. vsepovsod: razglasiti novico ~ ~ ~
uvódoma mestov. prostor. prisl. (ọ̑) neobč.: ~ pojasniti v uvodu; Kot smo ~ že omenili, je položaj zelo nejasen na začetku
vádnica -e ž (ȃ) angleška ~; neobč. šolski vrt kot ~ za učence |vadbeni prostor|
vedríšče -a s (í) poiskati ~ pred nevihto |mesto, prostor|
vèn [vən] smer. prostor. prisl. (ə̏)
1. gledati ~; hoditi ~ in noter; daleč ~; iti ~ na zrak; ~, je ukazal; poud. Pri enem ušesu mu gre noter, pri drugem ~ |Nič ne uboga, ne upošteva; Nič si ne zapomni|; olepš. Po dveh letih je prišel ~ |iz zapora|; knj. pog.: Dela ima toliko, da se ~ ne vidi |zelo veliko|; priti ~ (iz vaje) |odvaditi se določenega dela, spretnosti|
2. hoditi ~ z družino, s prijatelji; knj. pog. Večkrat potuje ~ |iz države|
veselíšče -a s (í) neobč. zabaviščni prostor, zabavišče
vêža -e ž (é) |prostor za vhodnimi vrati|; kolodvorska ~
vizaví2 mestov. prostor. prisl. (ȋ) knj. pog. nasproti: ~ sedi sošolka; Kje stanuješ? -Vizavi, v tistem bloku
vkràj smer. prostor. prisl. (ȁ) star. proč, (v)stran: iti, umakniti se ~; odrezati ~; dati ~ končati; spraviti ~ ubiti, uničiti
vkréber [bə] smer. prostor. prisl. (ẹ̑) iti, lesti ~ navkreber
vníc smer. prostor. prisl. (ȋ) star.: nagniti se ~ nazaj; pasti ~ vznak
vpádnik2 -a m (ȃ) rud. |prostor v rudniku|
vratíšče -a s (í) |prostor ob vratih|
vrélnica -e ž (ẹ̑) kmet. |prostor za vretje mošta|
vrvnják -a m (á) |prostor za shranjevanje vrvi|
vsaksêbi prisl. (é) star. narazen: nač. posaditi drevesa na deset metrov ~; smer. prostor. skočiti ~
vsè krížem prisl. zv. (ȅ í; ȅ ȋ)
1. mestov. prostor. ~ ~ razpeljati žice; ~ ~ stoječe hiše
2. nač. ~ ~ govoriti
vsènaokóli mestov. prostor. prisl. (ȅọ̑) ~ je ravnina
vsènaokróg mestov. prostor. prisl. (ȅọ̑) ~ se razprostirajo gozdovi
vsènavzkrížem mestov. prostor. prisl. (ȅí/ȋ) redk. vse križem, vsenavzkriž
vsèokóli cel. mestov. prostor. prisl. (ȅọ̑) ~ je bila tišina
vsèokróg cel. mestov. prostor. prisl. (ȅọ̑) ~ so bila polja
vsèpovsód cel. prostor. prisl. zaim. poti ali razmeščenosti (ȅọ̑) poud.: ~ še leži sneg |povsod|; priti od ~ |od vseh strani|; hoditi ~ |po vseh poteh|
vsèvprék prisl. (ȅẹ̑)
1. mestov. prostor. ~ nametati kaj v koš; ~ ležeče stvari
2. nač. govoriti ~; poud. jesti ~ |neomejeno, brez izbire|
vstopíšče -a s (í) neobč. kraj, prostor vstopa
vzhódno mestov. prostor. prisl. -ej(š)e (ọ̑; ọ̑) nahajati se ~ od mesta; pet kilometrov vzhodneje
zád mestov. prostor. prisl. (ȃ) knj. pog. zadaj: usesti se ~; skrivati se ~ za ograjo; napasti od ~; ogledovati kaj od spred in od ~ z vseh strani
zádaj mestov. prostor. prisl. (á) sedeti ~; večje fante postaviti ~; bolj, čisto, daleč ~; Otroci se igrajo ~ na igrišču; Boj se tistega, ki spredaj liže, ~ praska |zahrbtnega, hinavskega človeka|; poud. streči komu spredaj in ~ |zelo|; prakt.sp.: V primerjavi z razvitimi smo daleč ~ zelo zaostajamo; Ta ura je kar naprej ~ zaostaja; približati se, priti od ~; videti begunca od ~
zahíšje -a s (ȋ) neobč. prostor za hišo
zahódno smer. prostor. prisl. -ej(š)e (ọ̑; ọ̑) ~ od mesta; nahajati se nekoliko ~eje
zaódrje -a s (ọ̑) gled. |prostor za odrom|
zapádno smer. prostor. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) neobč. ~ od reke zahodno
zastrupljeválnica -e ž (ȃ) |stavba, prostor|
zblíza smer. prostor. prisl. (í/ȋ) neobč. od blizu: opazovati, videti kaj ~
zborovalíšče -a s (í) redk. ograditi ~ prostor za zborovanje
zdáleč1 prisl. (á)
1. smer. prostor. ~ gledati, opazovati; že od ~ prepoznati obiskovalca
2. mer., poud.: Ta akcija je ~ bolj uspela kot druge |veliko|; ~ hitrejši tek |dosti|; ~ preseči pričakovanje |zelo|
zgór mestov. prostor. prisl. (ọ̑) knj. pog. zgoraj: ~ in spod prenavljajo; ~ je bila premalo oblečena
zgôraj mestov. prostor. prisl. (ó)
1. V dolini je vas, ~ pa grad; daleč, tu visoko ~; ~ na podstrešju; na drugi strani ~; °~ navedene priče navedene priče; Zlezi s stolpa, ~ ni več varno; knj. pog., poud. sončiti se ~ brez |brez zgornjega dela kopalne obleke|
2. poud.: ~ mu niso bili naklonjeni |nadrejeni|; Želel je biti uspešen, biti čim bolj ~ |na boljšem položaju|; dobivati ukaze od ~ |od nadrejenih|
zráven1 [və] mestov. prostor. prisl. (ȃ)
1. Pošta je v centru, tik ~ je veleblagovnica; Prišla je skupina fantov, tudi vaš sin je ~; Kupil je smuči in vse, kar spada ~; knj. pog. To je moja družba, pridi še ti ~ pridruži se
2. Tega ni plačal, to je dobil ~; v vezniški rabi Nima vztrajnosti, ~ pa ne zna izrabiti časa
zúnaj1 mestov. prostor. prisl. (ú)
1. Grad je ~ in znotraj lepo urejen; Nekateri so šli v dvorano, drugi so stali ~; sedeti ~ pod kostanjem; ~ je mrzlo; ogledati si tovarno od ~ in od znotraj
2. poud. vse večere prebiti ~ |zdoma|; knj. pog. ~ imajo to bolje urejeno v tujini; ~ v svetu ga poznajo; vmešavanje od ~
na zúnaj ozirn. prisl. zv. (ú) ~ ~ so si zelo podobni
zvíška prisl. (ȋ)
1. smer. prostor. ~ pasti na tla
2. nač. gledati ~ na vse; ~ govoriti z domačimi
zvoníca -e ž (í) |prostor pod zvonikom|
zvŕha mestov. prostor. prisl. (ȓ) neobč.: ~ je prst, v globini pa so skale zgoraj, na vrhu; gledati na ljudi ~ zviška
žveplálnica -e ž (ȃ) |prostor|
amfiteátrski -a -o (á) ~ prostor
biválen -lna -o (ȃ)
biválni -a -o (ȃ) ~ prostor
biválnost -i ž, pojm. (ȃ)
brezkônčen -čna -o (ó) neobč. ~ prostor neskončen; poud. ~a žalost |zelo velika|
brezkônčnost -i ž, pojm. (ó)
brezkrájen -jna -o (á; ȃ) neobč. ~ prostor neskončen; poud. ~a sreča |zelo velika|
brezkrájnost -i ž, pojm. (á; ȃ)
brezmêjen -jna -o (é; ȇ) ~ prostor; poud. ~a žalost |zelo velika|
brezmêjnost -i ž, pojm. (é; ȇ)
breztéžnosten -tna -o (ẹ́)
breztéžnostni -a -o (ẹ́) ~ prostor
brezzráčen -čna -o (á; á ȃ á) ~a soba
brezzráčni -a -o (á) ~ prostor
brezzráčnost -i ž, pojm. (á)
čísto1 mer. prisl. (ȋ) ~ prazen prostor; ostati ~ brez pomoči; izgubiti ~ vse; namestiti se ~ zgoraj; ~ je nehal piti popolnoma; ~ majhen; ~ malo; Hiša je ~ ob morju tik
delávniški -a -o (ȃ) ~ prostor
dezodorírati -am dvovid., nedov. -ajóč; -an -ana; dezodoríranje (ȋ) koga/kaj z/s čim ~ prostor s pršilom
dezodorírati se -am se (ȋ) ~ ~ vsako jutro
dímnat -a -o; bolj ~ (ȋ) ~ prostor
dirkalíščen -čna -o (ȋ)
dirkalíščni -a -o (ȋ) ~ prostor
dirkalíški -a -o (ȋ) ~ prostor
dogajálen -lna -o (ȃ)
dogajálni -a -o (ȃ) ~ prostor in čas
dogajálnost -i ž, pojm. (ȃ)
dolbínski -a -o [u̯b] (ȋ) ~ prostor
dvóprekáten -tna -o (ọ̑ȃ)
dvóprekátni -a -o (ọ̑ȃ) ~ prostor
dvóprekátnost -i ž, pojm. (ọ̑ȃ)
dvoríščen -čna -o (ȋ)
dvoríščni -a -o (ȋ) ~ prostor
dvoríščnost -i ž, pojm. (ȋ)
eléktrično nač. prisl. (ẹ̑) ~ negativen; ~ ogrevati prostor |z električno energijo|
elíptično nač. prisl. (í) ~ oblikovan prostor; jezikosl. govoriti ~ |z izpusti|
ênoprekáten -tna -o (é/ȇȃ)
ênoprekátni -a -o (é/ȇȃ) ~ prostor
ênoprekátnost -i ž, pojm. (é/ȇȃ)
ênorazséžen -žna -o (é/ȇẹ́; é/ȇẹ́ é/ȇẹ̑ é/ȇẹ́)
ênorazséžni -a -o (é/ȇẹ́) ~ prostor; ~ koordinatni sistem
ênorazséžnost -i ž, pojm. (é/ȇẹ́)
enostávno1 nač. prisl. -ej(š)e (á; á) knj. pog. ~ opremljen prostor preprosto
funkcionálen -lna -o [ijo]; -ejši -a -e (ȃ; ȃ) Ta prostor ni ~ |primeren, dober|
funkcionálni -a -o [ijo] (ȃ) mat. ~a analiza
funkcionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȃ)
galáktičen -čna -o (á)
galáktični -a -o (á) ~ prostor
galáktičnost -i ž, pojm. (á)
garážen -žna -o (ȃ)
garážni -a -o (ȃ) ~ prostor
garderobêrski -a -o (ȇ) ~ prostor
gledalíščen -čna -o (ȋ)
gledalíščni -a -o (ȋ) ~ prostor
gledálski -a -o [u̯s] (ȃ) ~ prostor
goríščen -čna -o (ȋ)
goríščni -a -o (ȋ) ~ prostor; fiz. ~a razdalja
gostíščen -čna -o (ȋ)
gostíščni -a -o (ȋ) ~ prostor
gradbíščen -čna -o (ȋ)
gradbíščni -a -o (ȋ) ~ prostor
gróbniški -a -o (ọ̑) ~ prostor
grozljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) Psi so ~ lajali; ~ miren prostor
heraklít -a m, snov. (ȋ) izolirati prostor s ~om
hlajèn -êna -o (ȅ é é) Prostor je ~
hlajêni -a -o (é) zračno ~ motor
hlajênost -i ž, pojm. (é)
hlápčevski -a -o; bolj ~ (ȃ) ~ prostor; ~a soba; slabš. ~ značaj |nesamostojen, pretirano uslužen|
igrálniški -a -o (ȃ) ~ prostor
imagináren -rna -o (ȃ) ~ prostor izmišljen, umišljen, namišljen; poud. ~a predstava o čem |nedoločna, nejasna|
imaginárni -a -o (ȃ) mat. ~o število
imaginárnost -i ž, pojm. (ȃ)
interceluláren -rna -o (ȃ) medceličen
intercelulárni -a -o (ȃ) ~ prostor
intercelulárnost -i ž, pojm. (ȃ) medceličnost
interdentálen -lna -o (ȃ) medzoben
interdentálni -a -o (ȃ) ~ prostor; jezikosl. ~a s in z
interplanetáren -rna -o (ȃ) medplanetaren, medplaneten
interplanetárni -a -o (ȃ) ~ prostor
intímen -mna -o; -ejši -a -e (ȋ; ȋ) ~ pogovor zaupen; ~ prostor prijeten, domač; preveč ~o darilo osebno; intimen z/s kom biti zelo ~ s sodelavci zaupen, oseben;
intímni -a -o (ȋ) pesnikov ~ svet notranji svet; ~o perilo spodnje perilo; ~o razmerje ljubezensko, spolno razmerje
intímnost -i ž, pojm. (ȋ) ~ pogovora; števn. pripovedovati ~i |zaupne stvari|
izkorístiti -im dov. izkoríščen -a; izkoríščenje (í ȋ) koga/kaj ~ dopust, kredit; ~ službeni položaj, dolžnika; ~ prostor; ~ stroj
izkoristljív -a -o; bolj ~ (í; ȋ í í) ~ vir energije
izkoristljívi -a -o (í) ~ prostor
izkoristljívost -i ž, pojm. (í)
izpolnjeváti -újem [u̯n] nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; izpolnjevánje; (-àt) (á ȗ) kaj
1. ~ dolžnost; publ.: ~ naloge opravljati, uresničevati; ~ splošne pogoje razpisa |jim ustrezati|
2. ~ anketne liste, obrazce; To pohištvo lepo ~uje prostor
izrabljív -a -o (í; ȋ í í) ~ prostor
izrabljívost -i ž, pojm. (í)
kámping.. tudi kámping prvi del podr. zlož. (ȃ) kámpingprôstor, kámpingopréma tudi kámping prôstor, kámping opréma
kíčasto nač. prisl. (ȋ) ~ urejen prostor
kléten -tna -o (ẹ̑)
klétni -a -o (ẹ̑) ~ prostor
kopálničen -čna -o (ȃ)
kopálnični -a -o (ȃ) ~ prostor
kŕšiti -im in kršíti in kŕšiti -im nedov. -i -ite in kŕši -te in -íte, -èč -éča; -il -ila in kŕšil -íla, -it; -en -ena; kŕšenje; (-it) (ŕ; í/ȋ/ŕ ŕ) kaj ~ obveznosti, predpise; dvovid. ~ zračni prostor
kŕšiti se -im se in kršíti se in kŕšiti se -im se (ŕ; í/ȋ/ŕ ŕ) redk. krušiti se, drobiti se: Skale se ~ijo
kurílniški -a -o (ȋ) ~ prostor
kuríščen -čna -o (ȋ)
kuríščni -a -o (ȋ) ~ prostor
levíca -e ž (í) pisati z ~o; prostor na ~i; predstavniki politične ~e
litúrgičen -čna -o (ú) bogoslužen
litúrgični -a -o (ú) ~ prostor
manévrski -a -o (ẹ́) ~ boj; publ. povečati ~ prostor za sporazum možnosti
medcéličen -čna -o (ẹ̑)
medcélični -a -o (ẹ̑) ~ prostor
medcéličnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
mèdetážen -žna -o (ȅȃ)
mèdetážni -a -o (ȅȃ) ~ prostor
medplanéten -tna -o (ẹ̑)
medplanétni -a -o (ẹ̑) ~ prostor
medrêbrn -a -o in medrébrn -a -o (ȇ; ẹ̑)
medrêbrni -a -o in medrébrni -a -o (ȇ; ẹ̑) ~ prostor
medvretênčen -čna -o in medvreténčen -čna -o (ȇ; ẹ̑)
medvretênčni -a -o in medvreténčni -a -o (ȇ; ẹ̑) ~ prostor
medzóben -bna -o (ọ́; ọ̑)
medzóbni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ prostor; jezikosl. ~a s in z
medzvézden -dna -o (ẹ̑)
medzvézdni -a -o (ẹ̑) ~ prostor
miniatúren -rna -o [ija] (ȗ) poud. ~ prostor |zelo majhen|
miniatúrni -a -o [ija] (ȗ) ~ portret
miniatúrnost -i [ija] ž, pojm. (ȗ)
mrakôten -tna -o; -ejši -a -e (ó; ó) ~ prostor; poud. ~ čudak |neugodno razpoložen|
mrakôtnost -i ž, pojm. (ó)
nadgrajèn -êna -o (ȅ é é) ~ prostor nadzidan
nadgrajêni -a -o (é) vet. ~a žival |z višjim zadnjim delom od sprednjega|
nadgrajénost -i ž, pojm. (ẹ́)
nàdreálen -lna -o (ȁȃ) ~ prostor nadresničen
nàdreálni -a -o (ȁȃ) ~ svet
nàdreálnost -i ž, pojm. (ȁȃ) nadresničnost
nadzráčen -čna -o (á; á ȃ á)
nadzráčni -a -o (á) ~ prostor
nadzvézden -dna -o (ẹ̑)
nadzvézdni -a -o (ẹ̑) ~ prostor; vznes. upamo na ~o srečanje |posmrtno|
naselítven -a -o (ȋ)
naselítveni -a -o (ȋ) ~ prostor; ~a politika
našárjen -a -o; bolj ~ (ȃ) slabš. ~ prostor |z veliko odvečnih stvari|; redk., slabš. ~a ženska |nalepotičena, pisano oblečena|
našárjenost -i ž, pojm. (ȃ) slabš.
nazívati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; nazívanje (í) neobč. koga/kaj ~ obiskovalca gospod naslavljati, ogovarjati; Ponekod ~ajo ta prostor hiša imenujejo, mu pravijo
nèfunkcionálen -lna -o [ijo]; bolj ~ (ȅȃ) ~ prostor
nèfunkcionálnost -i [ijo] ž, pojm. (ȅȃ)
nèizrábljen -a -o (ȅá) ~ prostor; ~o posojilo
nèizrábljenost -i ž, pojm. (ȅá)
nèkadílec -lca [u̯c] m z -em člov. (ȅȋ) prostor za ~e
nèkadílka -e [u̯k] ž, člov. (ȅȋ)
nèkadílčev -a -o [u̯č] (ȅȋ)
nèodméven -vna -o; bolj ~ (ȅẹ́; ȅẹ́ ȅẹ̑ ȅẹ́) ~ prostor; publ. ~ dogodek |o katerem se ne govori, piše|
nèodmévnost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
nèogrévan -a -o (ȅẹ́) ~ prostor
nèogrévanost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
nèomejèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) ~ prostor
nèomejêni -a -o (ȅé) pravn. družba z ~im jamstvom
nèomejênost -i ž, pojm. (ȅé)
nèosvetljèn -êna -o (ȅȅ ȅé ȅé) ~ prostor
nèosvetljêni -a -o (ȅé) fot. ~ film
nèosvetljênost -i ž, pojm. (ȅé)
nèpriljúden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ȅú; ȅú ȅȗ ȅú; ȅú) ~ človek; poud. ~ prostor |neprijeten, pust|; nepriljuden do koga biti ~ ~ obiskovalca; nepriljuden z/s kom biti ~ z obiskovalcem |neprijazen, neljubezniv|
nèpriljúdnost -i ž, pojm. (ȅú)
neskônčen -čna -o (ó) ~ prostor; poud. ~a sreča |zelo velika|
neskônčnost -i ž, pojm. (ó) ~ prostora; poud. ~ samote |velika samota|; mat. točka v ~i; poud.: ponavljati kaj do ~i |zelo dolgo|; Pogovori se vlečejo v ~ |trajajo zelo dolgo|
nesnážen -žna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) umazan: ~a obleka; ~ prostor
nesnážnost -i ž, pojm. (á) umazanost
nèuporáben -bna -o (ȅá; ȅá ȅȃ ȅá) ~ prostor; Stroj je ~
nèuporábnost -i ž, pojm. (ȅá)
nèurejèn -êna -o; bolj ~ (ȅȅ ȅé ȅé) ~ prostor; ~a obleka
nèurejênost -i ž, pojm. (ȅé)
nèzapôlnjen -a -o [u̯n] (ȅó) ~ prostor
nèzapôlnjenost -i [u̯n] ž, pojm. (ȅó)
nèzaséden -a -o (ȅẹ̑) ~ prostor; ~a miza
nèzasédenost -i ž, pojm. (ȅẹ̑)
nèzmánjšan -a -o (ȅȃ) ~ obseg, prostor; opravljati delo z ~o vnemo
nèzmánjšanost -i ž, pojm. (ȅȃ)
nočítven -a -o (ȋ)
nočítveni -a -o (ȋ) ~ prostor → prenočitveni
obrédje -a s, skup. (ẹ̑) nardp. ženitovanjsko ~; neobč. prostor za ~a za verske obrede, bogoslužje
obzídan -a -o (í) ~ prostor; Peč je ~a
obzídanost -i ž, pojm. (í)
odkópen -pna -o (ọ̑)
odkópni -a -o (ọ̑) ~ prostor
odmériti -im dov. odmérjen -a; odmérjenje (ẹ́ ẹ̑) komu/čemu kaj ~ kupcu blago; poud. ~ članku prostor |nameniti, določiti|; ~ davek
odméven2 -vna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ẹ́; ẹ́ ẹ̑ ẹ́; ẹ́) ~ prostor; publ. zelo ~a televizijska oddaja cenjena, priznana
odmévnost -i ž, pojm. (ẹ́)
ódrski -a -o (ọ́) ~ prostor; poud. ~e deske |gledališki oder, gledališče|
ódrskost -i ž, pojm. (ọ́)
odzvóčen -čna -o (ọ́ ọ̑ ọ́; ọ̑) |resonančen|
odzvóčni -a -o (ọ́; ọ̑) ~ prostor
ognjíščen -čna -o (ȋ)
ognjíščni -a -o (ȋ) ~ prostor
ograjèn -êna -o (ȅ é é) ~ prostor
ograjênost -i ž, pojm. (é)
ohlájati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; ohlájanje (á) koga/kaj ~ prostor
ohlájati se -am se (á) Zemlja se ponoči ~a; poud. Odnosi med njima se ~ajo |postajajo nepristni|; poud. ohlajati se do koga/česa Začel se je ohlajati do nje |postajati ravnodušen|
ohlajeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; ohlajevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ prostor
ohlajeváti se -újem se (á ȗ) Lava se ~uje
okólen -lna -o (ọ̑)
okólni -a -o (ọ̑) ~ prostor; neobč. ~i hribi okoliški
óptično ozirn. prisl. (ọ́) Pokončne črte prostor ~ zvišajo vidno
ordinacíjski -a -o (ȋ) ~ prostor
orkéstrski -a -o (ẹ́) ~ prostor
osónčen -a -o; bolj ~ (ọ̑) neobč. lepo ~ obraz zagorel; uporabiti bolj ~ prostor za bivanje sončen
osónčenost -i ž, pojm. (ọ̑)
osréden2 -dna -o (ẹ̑) redk. osrednji
osrédni -a -o (ẹ̑) ~ prostor
ozeleníti -ím dov. ozelénil -íla, nam. ozelenít/ozelenìt; ozelenjênje; drugo gl. zeleniti (í/ȋ í) kaj ~ prostor okrog hiše
parfumeríjski -a -o (ȋ) ~ prostor
parkíren -rna -o (ȋ)
parkírni -a -o (ȋ) ~ prostor
péčen -čna -o (ẹ̑)
péčni -a -o (ẹ̑) ~ prostor
PíČ PíČ-a tudi PíČ -- m, prva oblika s -em (ȋ; ȋ) Prostor in čas
píkniški -a -o (ȋ) ~ prostor ob reki
planetáren -rna -o (ȃ) publ. ~e razsežnosti problema zelo velike
planetárni -a -o (ȃ) ~ prostor; publ. ~ trg svetovni trg; ~o gibanje planetno gibanje
planetárnost -i ž, pojm. (ȃ)
počiválen -lna -o (ȃ)
počiválni -a -o (ȃ) ~ prostor
podôkenski -a -o tudi podókenski -a -o [kə] (ó; ȏ; ọ́) ~ prostor
pòdpritlíčen -čna -o (ȍȋ)
pòdpritlíčni -a -o (ȍȋ) ~ prostor
podstréšen -šna -o (ẹ̑)
podstréšni -a -o (ẹ̑) ~ prostor
polifunkcionálen -lna -o [ijo] (ȃ) Ta dvorana je ~a
polifunkcionálni -a -o [ijo] (ȃ) ~ prostor
poligonálen -lna -o (ȃ) mnogokoten
poligonálni -a -o (ȃ) ~ prostor
poligonálnost -i ž, pojm. (ȃ) mnogokotnost
pôlmráčen -čna -o [u̯m] (ȏá; ȏá ȏȃ ȏá) ~ prostor
pôlpritlíčen -čna -o [u̯p] (ȏȋ)
pôlpritlíčni -a -o [u̯p] (ȏȋ) ~ prostor
pôlsénčen -čna -o [u̯s] (ȏẹ̑) ~ prostor
pôlsénčni -a -o [u̯s] (ȏẹ̑) ~a drevesna vrsta
pôlsénčnost -i [u̯s] ž, pojm. (ȏẹ̑)
posébej prisl. (ẹ̑)
1. nač. biti ~ postrežen; ~ plačati kaj; ~ urejen prostor
2. mer. biti ~ ponosen na izdelek; ~ poudariti pomen dela
posegoválec -lca [u̯c] m s -em člov. (ȃ) publ. ~i v prostor
posegoválka -e [u̯k] ž, člov. (ȃ) publ.
posegoválčev -a -o [u̯č] (ȃ) publ.
poslušálen -lna -o (ȃ)
poslušálni -a -o (ȃ) ~ prostor
postajalíški -a -o (í) ~ prostor
požárno ozirn. prisl. (ȃ) ~ ogrožen prostor
poživíti -ím dov. požívil -íla, nam. poživít/poživìt, požívljen -a; požívljenje; drugo gl. živiti (í/ȋ í) koga/kaj Pijača ga je poživila; poživiti kaj z/s čim ~ prostor s slikami
požívljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; požívljanje (í) koga/kaj Pijača jih ~a; poživljati kaj z/s čim ~ prostor z zelenjem
prasítev -tve ž, pojm. (ȋ) prostor za ~
prebiválen -lna -o (ȃ)
prebiválni -a -o (ȃ) ~ prostor
prèdbolníšničen -čna -o [u̯n] (ȅȋ)
prèdbolníšnični -a -o [u̯n] (ȅȋ) ~ prostor
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 582 zadetkov.