Vezljivostni slovar slovenskih glagolov

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024

bežáti -ím nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje
/Plašno/ so začeli bežati iz sobe.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj hitro premikati se v določeni smeri
Ljudje /panično/ bežijo kar (po cesti).
3.
navadno čustvenostno kaj hitro časovno odmikati se
Čas beži /z bliskovito hitrostjo/.
dobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj / koliko česa
Povsod kaj dobi.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Dobil je bolezen.
3.
kdo/kaj sprejeti kaj / koliko za kaj
Koliko si dobil za avto, delo.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj biti uspešen v prizadevanju doseči koga/kaj kakšnega/kakšno /za koga/kaj / v/na/po čem / kje / kdaj
Dobil je delo v tovarni.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uspešno najti, ujeti koga/kaj
Vlomilca so kmalu dobili.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti koga/kaj iz/od česa / v/na kaj / v/na/po/ob čem / od kod / kam / kje
Dobili so ga iz ječe.
6.1.
kdo/kaj napraviti koga/kaj kot rezultat iz/od česa / v/na/po/ob/pri čem /od/iz kod / kje
Po delitvi dobijo pet.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj imeti koga/kaj na razpolago v/pri/ob/po/na kom/čem kje / kdaj
Vstopnice so dobili pri blagajni.
8.
v pomožniški vlogi kdo/kaj označevati koga/kaj
Dobil je odgovor/plačilo.
hladíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati, oddajati hlad za/na koga/kaj
Veter (mu) je (na poti domov) hladil obraz.
izkorístiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj porabiti kaj
/Dobro/ je izkoristil ves kredit.
1.1.
kdo/kaj izpolniti kaj
/Dobro/ so izkoristili prostor in čas.
2.
kdo/kaj namensko uporabiti kaj
/Dobro/ je izkoristil stroje.
3.
kdo/kaj ugodno uporabiti kaj
Izkoristil je trenutni položaj na tržišču.
4.
iz športa kdo/kaj ugodno uporabiti kaj
Izkoristili so enajstmetrovko.
izkoríščati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj izpolnjevati kaj
/Dobro in prav/ so izkoriščali prostor in čas.
2.
kdo/kaj namensko uporabljati kaj
/Dobro/ je izkoriščal stroje.
2.1.
kdo/kaj namensko, v gospodarske namene, uporabljati kaj
/Nepremišljeno/ so izkoriščali gozdove, zemljišča in rudnike.
3.
kdo/kaj ugodno uporabljati kaj
/Iznajdljivo/ izkoriščajo položaj in priložnosti na tržišču.
4.
kdo/kaj neupravičeno prilaščati si kaj
/Zavestno/ izkoriščajo delavce oz. vso razpoložljivo delavno silo.
napráviti -im dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izdelati, proizvesti, ustvariti, pripraviti kaj
Napravili so cesto.
1.1.
kdo/kaj določi koga/kaj / komu/čemu kaj / kakšnega/kakšno 'lastnost'
Ta frizura jo napravi mlajšo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti kaj 'opravilo, delo'
To bom že sama /dovolj dobro/ napravila.
2.1.
kdo/kaj narediti kaj
To je že /večkrat/ napravil.
2.2.
kdo/kaj uresničiti kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Napravil je gib, korak.
3.
kdo/kaj končati, dokončati kaj
Ne ve, kdaj bo lahko napravil sliko.
4.
kdo/kaj povzročiti kaj 'kako dejanje'
Kaj (mu) je napravil.
5.
kdo/kaj pokazati odnos s kom/čim
/Grdo/ si napravil s knjigo.
6.
v posplošenem pomenu kdo/kaj opraviti koga/kaj
/Lepo/ je napravila otroka.
7.
iz lovstva kdo izstreliti kaj 'dva zaporedna strela'
Napravil je dvojec.
8.
iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj pokrižati
Napravil je križ nad prisotnimi.
osredotóčiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zbrati kaj
Gospodarstvo in raziskovanje so /izvozno/tržno/ osredotočili (na evropski trg oz. na evropski prostor).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj usmeriti koga/kaj proti komu/čemu / v/na/skozi kaj / na/v/po čem / kam / kod
Prodajo so osredotočili na tuje trge.
ovíti ovíjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prekriti koga/kaj
(S širokim šalom) si je ovila vrat.
2.
kdo/kaj namestiti koga/kaj okrog/okoli koga/česa / po/na kom/čem / kje / kod
Šal si je ovila okoli vratu.
3.
kdo/kaj narediti kaj manj mokro
Perilo je ovila /kar na roke/.
planíti in plániti -em dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nenadoma, zelo hitro premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/V ihti/ je planila mednje.
2.
v zvezi planiti v jok, smeh, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj nenadoma začeti kaj 'jokati, smejati se'
Planila je v jok, ko jih je zagledala.
3.
čustvenostno kdo/kaj nenadoma napasti koga/kaj , pasti po kom/čem
Nekateri so planili samo nanj, drugi pa še po drugih.
poglábljati se -am se nedovršni glagol, glagol ravnanja
GLEJ: poglobíti se
kaj širiti se k/proti čemu / v/na kaj čim bolj ustrezno, dovršeno
Celotni kompleks se /samo navidezno/ poglablja v prostor, proti vodilni stavbi.
porabíti in porábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabiti kaj
Ti stroji /dosti/ porabijo.
1.1.
kdo/kaj uporabiti kaj
Ta izraz /lahko smiselno/ porabimo (zlasti v strokovnih besedilih).
1.2.
kdo/kaj izkoristiti kaj
(V še neobljudenih krajih) je potrebno /preudarno/ porabiti naravna bogastva.
1.3.
kdo/kaj zapraviti kaj
(V mestu po gostilnah) je (za neumnosti) /lahkomiselno/ porabil denar.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj potrebovati kaj za/v kaj
Za gradnjo hiše bo porabil še veliko cementa in delovne moči.
rabíti in rábiti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj uporabljati kaj
Stroj /dosti/ rabijo.
1.1.
kdo/kaj uporabljati kaj
Ta izraz rabimo le (v strokovnih besedilih).
1.2.
kdo/kaj izkoriščati kaj
(V še neobljudenih krajih) je potrebno /preudarno/ rabiti naravna bogastva.
1.3.
kdo/kaj zapravljati kaj
(V mestu po gostilnah) je (za neumnosti) /lahkomiselno/ rabil denar.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj koristiti, pomagati komu
Nahrbtnik mu je /dobro/ rabil.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj potrebovati kaj
(Za gradnjo hiše) bo rabil še veliko cementa.
razčléniti -im dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj razdeliti koga/kaj
Prostor so razčlenili /s premičnimi stenami/.
2.
kdo/kaj ugotoviti koga/kaj
/Temeljito/ so razčlenili gospodarske razlage.
3.
iz arhitekture kdo/kaj razdeliti koga/kaj
Fasado so razčlenili /z lizenami/.
4.
iz jezikoslovja kdo/kaj ugotoviti koga/kaj
Razčlenili so stavke.
ríniti -em nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati, spravljati koga/kaj iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/Kar naprej/ so ga rinili naprej.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati se, spravljati se iz/od/izpod koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/V ihti/ je rinila mednje.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj težko živeti, prebijati se
/Z veliko težavo/ rine skozi življenje.
spáti spím nedovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj biti v stanju telesnega in duševnega počitka s popolnim ali delnim zmanjšanjem zavesti
Nekateri so spali, drugi pa bedeli.
1.1.
kdo/kaj biti navadno v leže čem položaju zaradi počitka
Vsak dan spi /do osmih/.
2.
kdo/kaj imeti prostor sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
Spijo kar na prostem, na tleh.
3.
čustvenostno kdo/kaj biti nedejaven, nedelaven, ne sodelovati
Mladina ni organizirana, spi.
4.
neobčevalno knjižno, čustvenostno kdo/kaj nedejavno nahajati se sredi česa / v/na/ob/pri čem / pred/med/nad/pod/za čim / kje / kod / kdaj / koliko časa za tak počitek
V mladostnikih spolnost še spi.
4.1.
kdo/kaj biti pokopan kje / v čem
Rad bi spal v domači zemlji.
stísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo tesno obdati koga/kaj
Stroj ga je stisnil (za roko) /do krvi/.
2.
kdo spraviti koga/kaj tesno k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Stisnila je svoj obraz k njenemu.
3.
kdo spraviti koga/kaj čim bolj skupaj
Stole in nato še ljudi je /po premisleku/ stisnil /samo v tri vrste/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Kolo (mu) je /grdo/ stisnilo nogo.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Ročno/ je stisnil sok iz limon.
6.
v posplošenem pomenu kdo spraviti koga/kaj v manjši obseg, prostor
Papir je /z jezo/ stisnila /v kepo/.
7.
čustvenostno kdo spraviti koga/kaj okoli/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
V roko (mu) je stisnil nož.
8.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
Iz/Od njega so /s težavo/ stisnili priznanje in obljubo.
9.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri največjem delu/ ga je stisnila huda bolezen.
10.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
Krč ga je stisnil (v nogo).
šíriti -im nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj intenzivno količinsko in obsegovno večati kaj
(Po drugi vojni) so /načrtno/ širili bazično industrijo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj načrtno prenašati koga/kaj iz/z/ od—do/mimo koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam po/na/v kom/čem / med/nad/pod/pred kom/čim / kod / kje / kdaj / od—do kdaj
Razvita civlizacija je širila svoj vpliv tudi na druge celine.
umíkati se -am se nedovršni glagol, glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premeščati se v določeni smeri od/iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / na/v/skozi kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
/Počasi, korak za korakom/ so se začeli umikati iz sobe.
2.
kdo/kaj odstopati prostor komu/čemu
Spretno se je umikal očetu in obveznostim.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj prenehavati delovati v določeni smeri proti/k/h komu/čemu / na/v kaj / kam / po kom/čem / kje / kod
Iz javnega življenja se umika v znanost.
zajéti -jámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj dobiti kaj tekočega, sipkega
(Z zajemalko) je zajela juho.
2.
kdo/kaj dobiti kaj tekočega, sipkega
Zajel je polento (iz sklede).
3.
kdo/kaj dobiti kaj tekočega, sipkega v omejen prostor
Zajeli so vso odpadno vodo.
4.
v zvezi z zrak kdo/kaj dobiti kaj v notranjost dihalnih organov
Zajel je zrak in se potopil.
5.
kdo/kaj zaobseči kaj v/na kaj / s čim
S traktorsko koso je zajel širok pas trave.
6.
kdo/kaj izraziti kaj v/na kaj / s čim
V knjigo je zajel vse pomembnejše članke.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z obkolitvijo dobiti koga/kaj
Zajeli so sovražno četo.
8.
kdo/kaj vzeti kaj / koliko česa od/iz koga/česa / od kod v kom/čem / kje
Podatke je zajel iz enciklopedij.
9.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje, lastnost' zaobseči koga/kaj
Sobo je zajela tišina.
10.
iz gradbeništva kdo/kaj z zagraditvijo ujeti kaj
Zajeli so izvir in potok.
11.
iz obrtništva kdo/kaj zaobseči kaj v/na kaj / s čim
S kvačko je zajela nit.
zavzémati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj jemati pod nadzor koga/kaj
Vojaki so /v naskoku/ zavzemali eno mesto za drugim.
2.
kdo/kaj z namenom pridobivati koga/kaj
Uporniki so /vztrajno po kilometrih/ zavzemali položaje.
3.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začenjati dobivati kaj 'stanje/lastnost'
Puščava je zavzemala /čedalje/ večjo površino.
4.
kdo/kaj obsegati kaj
Ti predmeti /po nepotrebnem/ zavzemajo prostor v sobi.
5.
v zvezi z mesto kdo/kaj imeti mesto v/na/po čem / med kom/čim / kje
Njihov klub zavzema pomembno mesto med klubi.
6.
kdo/kaj imeti kaj 'stališče/namen'
Vedno zavzemajo skrajna stališča in nadvse kritičen odnos.

Slovar neglagolske vezljivosti

Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 23. 7. 2024.

aréna-esamostalnik ženskega spola
  1. prostor za javno nastopanje
    • arena v čem, kje
    • , arena po čem, kod
  2. področje delovanja
    • arena v čem, kje, kdaj
bítje-asamostalnik srednjega spola
  1. kar je živo
    • bitje česa
  2. oseba, žival
    • bitje česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • bitje z/s
  • , bitja v/na
bóksbôksasamostalnik moškega spola
  1. ločen ograjeni prostor
    • boks za kaj
    • , boks v/na čem, kje
    • , boks na kaj/koliko
    • , boks s čim
dél-asamostalnik moškega spola
  1. sestavina
    • del česa
    • , del za kaj
    • , del s čim/kom
  2. področje, prostor
    • del česa
    • , del s čim
mésto-asamostalnik srednjega spola
  1. del prostora, površine glede na namen, cilje, delovanje nasploh
    • mesto česa
  2. prostorska ali površinska enota, ki jo zaseda ena oseba, bitje, organizirana skupina oseb ali nenačrtovan dogodek
    • mesto koga/česa
  3. položaj, vloga
    • mesto koga/česa
  4. urbano upravno središče
    • mesto koga/česa
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • mesto v/na/ob/pri
  • , mesto med
  • , mesto za
  • , mesto z/s
óderódrasamostalnik moškega spola
  1. izpostavljen, ločen, dvignjen prostor za nastopajoče
    • oder koga/česa
    • , oder v/na čem, kje
    • , oder pri čem/kom, kje
  2. konstrukcija iz lesenih in kovinskih elementov
    • oder okoli/okrog česa, kje
    • , oder ob čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • oder za
  • , oder iz
pláža-esamostalnik ženskega spola
  1. kraj, prostor ob vodi, namenjen kopanju in sončenju
    • plaža v/na čem, kje
    • , plaža s čim
  2. navadno ekspresivno namensko delo ali vsebina brez kvalitete ali umetniške vrednosti
    • plaža v/na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • plaža za
podróčje-asamostalnik srednjega spola
  1. omejeno delovanje, dejavnost
    • področje česa
    • , področje s čim/kom
    • , področje v/na čem, kje
  2. omejen prostor z določenimi značilnostmi, območje
    • področje česa/koga
    • , področja s čim/kom
    • , področje v/na čem, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • področje za
poligón-asamostalnik moškega spola
  1. prostor za vadbo, preizkušanje veščin
    • poligon česa/koga
    • , poligon za kaj/koga
    • , poligon v/na čem, kje
    • , poligon s čim/kom
póra-esamostalnik ženskega spola
  1. navadno v množini odprtinica v koži
    • pora česa
    • , pora v/na čem, kje
  2. navadno v množini odprtina, prostor
    • pora česa
    • , pora v/na čem, kje
predstójnik-asamostalnik moškega spola
  1. višja vodilna vloga
    • predstojnik česa
    • , predstojnik v/na čem, kje
    • , predstojnik za kaj
prôstor-órasamostalnik moškega spola
  1. možnost bivanja, nahajanja
    • prostor na čem, kje
    • , prostor pod/nad čim, kje
    • , prostor pred čim, kje
    • , prostor med čim/kom, kje
    • , prostor pri/ob čem/kom, kje
PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:
  • prostor za
  • , prostor v
  • , prostor z/s
stráh-úsamostalnik moškega spola
  1. pogosto v povedku stanje vznemirjenosti zaradi možne ogroženosti
    • strah pred čim
    • , strah za koga/kaj
    • , strah zaradi/glede koga/česa
    • , strah ob čem
  2. težava, nevarnost, grožnja
    • strah koga/česa
    • , strah za koga/kaj
tŕg-asamostalnik moškega spola
  1. odprt prostor za prodajo in druženje
    • trg česa
    • , trg v čem, kje
    • , trg s čim
  2. dejavnost prodajanja in kupovanja
    • trg česa
    • , trg v čem, kje, kdaj
    • , trg s čim
    • , trg za kaj
trgovína-esamostalnik ženskega spola
  1. gospodarska dejavnost
    • trgovina česa
    • , trgovina s čim/kom
    • , trgovina v/na čem, kje
    • , trgovina za kaj/koga
  2. prostor za prodajo in kupovanje
    • trgovina česa
    • , trgovina s čim
    • , trgovina v/na čem, kje
    • , trgovina za koga/kaj
uràd-ádasamostalnik moškega spola
  1. služba ustanove, organizacije za urejanje in opravljanje določenih nalog
    • urad koga/česa
    • , urad za kaj/koga
    • , urad pri čem, kje
  2. navadno s prilastkom podjetje, agencija
    • urad za kaj
    • , urad s čim/kom
  3. poslopje, prostor določenih služb
    • urad v /na čem, kje
vrátavrátsamostalnik srednjega spola
  1. odprtina za dostop
    • vrata česa
    • , vrata v/na kaj, kam
    • , vrata za koga/kaj
    • , vrata do česa
  2. prostor med dvema mejnikoma
    • vrata za kaj
  3. prehod med območji
    • vrata v/na kaj, kam
  4. ekspresivno možnost
    • vrata za kaj
    • , vrata do česa/koga
žèpžêpasamostalnik moškega spola
  1. prostor v oblačilu za spravljanje
    • žep česa/koga
    • , žep v/na čem, kje
    • , žep za kaj
    • , žep s čim
  2. podoba površine, prostora
    • žep česa
    • , žep ob čem, kje
Število zadetkov: 38