antropogenizírana pŕst -e prstí ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
bíogeografíja -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
biotóp -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
črét -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
drobírski tók -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ekshumírana škráplja -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
gôla škráplja -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
gózd -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
grúda -e ž (ú) 1. kos sprijete prsti: na njivi razbijajo, tolčejo grude;
trda, velika, zdrobljena gruda // s prilastkom neoblikovan kos sprijete snovi: gruda suhega blata; črne grude premoga; sladkor v grudah / gruda masla kepa2. star. zemlja, prst2:
rahljati grudo / pesn. revna gruda mu je le malo dajala
● knjiž., ekspr. že nekaj časa je pod grudo je mrtev; vznes. domača ali rodna gruda domači kraj, domovina
♦ agr. gruda sprijeta snov v usirjenem mleku; alp. snežna gruda nestisnjena kepa snega; geol. gruda po prelomih razlomljen del zemeljske skorje; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
klímaksno stánje rastlínske zdrúžbe -ega -a -- -- s
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kójn -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kôpa -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
korenínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na korenino: koreninska zgradba / koreninski vršiček; koreninska povrhnjica
♦ bot. koreninski gomolj; koreninski gomoljčki tvorbe na koreninah metuljnic, ki jih povzročajo dušikove bakterije; koreninski laski; koreninski tlak sila, s katero potiska korenina vodo v steblo; koreninski vrat del rastline med korenino in steblom; koreninska čepica varovalno tkivo iz rahlo povezanih celic, ki obdaja vršičke korenin; vrtn. koreninska gruda korenine sadike s prstjo, ki se jih drži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
korítasti mákrožlebìč -ega -íča m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kúkmak kúkmaka samostalnik moškega spola [kúkmak] 1. iz biologije lističasta goba z navadno gladkim belim ali rjavkastim klobukom in trosovnico, ki z zorenjem temni; primerjaj lat. Agaricus; SINONIMI: šampinjon
STALNE ZVEZE: karbolni kukmak, poljski kukmak, travniški kukmak, veličastni kukmak ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Kugelmagen, Kuckenmucke, nejasnega izvora, morda iz lat. cucumago - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
kvén -a m
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému,
bíti si v laséh,
délati síve lasé kómu,
iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž,
kàj visí na lásu,
lasjé se jéžijo kómu,
lasjé so se najéžili kómu,
lasjé so šlì pokônci kómu,
na lás podóben kómu/čému,
ne délati sívih lás kómu,
ne popustíti níti za lás,
ne povzróčati sívih lás kómu,
ne premakníti se níti za lás,
ne spremeníti se níti za lás,
[níti] lasú ne skrivíti kómu,
povzróčati síve lasé kómu,
privléčen za lasé,
privléči kàj za lasé,
púliti si lasé,
skákati si v lasé,
skočíti si v lasé,
viséti na lásu,
za lasé privléčen,
za lás je mánjkalo,
za lás uíti čému,
življênje kóga visí na lásu
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
máčje prislov [máčje] takó kot pri mački ali da spominja na mačko
ETIMOLOGIJA: ↑mačji
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
márša -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
múlj -a m (ȗ) drobnozrnata usedlina počasi se gibajočih vod, zlasti sladkih: te živali prezimijo v mulju;
morski tok napolnjuje izlive rek s peskom in muljem;
rečni mulj;
širok pas mulja ob obali // zastar. zelo droben pesek, mivka: skale se pretvarjajo v prod, pesek in mulj; pokriti trto z muljem ali rahlo prstjo
♦ agr. saturacijski mulj snov, ki ostane po čiščenju sladkornega soka z apnom; saturacijsko blato; mont. separacijski mulj zelo gosta mešanica tekočine in drobnih zrnc, ki nastaja pri separaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
napháti -phám stil. -pšèm dov. (á ȃ, ȅ) 1. s phanjem priti do določene količine česa: naphali so veliko ječmenove kaše 2. s pehanjem, porivanjem spraviti kam: naphati seno iz senika / knjiž. veter je naphal velike zamete napihal, nanesel// star. napolniti, natlačiti: naphati kozolec s snopi / pleteno ograjo naphajo s prstjo nabijejonapháti se ekspr.
zelo se najesti: naphati se mesa / naphati se z mesom
naphán -a -o:
sloj naphane ilovice; debela, naphana listnica; s puhom naphane pernice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
napháti -ám dov. naphánje; drugo gl. phati (á ȃ) kaj ~ seno iz senika; neobč. Veter je naphal velike zamete napihal, nanesel; pešaj. naphati kaj z/s čim ~ ograjo s prstjo nabiti; ~ kozolec s snopi napolniti, natlačitinapháti se -ám se (á ȃ) poud. |zelo se najesti|: česa ~ ~ mesa; naphati se z/s čim ~ ~ z mesom
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
nèzanesljívi klín -ega -a m
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
obsúti -sújem dov., obsúl in obsùl (ú ȗ) 1. vreči večjo količino česa sipkega, drobnega na koga: obsuti z rižem / obsuti s kamenjem, kroglami 2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: obsuti z grožnjami;
obsuti z očitki in psovkami;
ko se je vrnil, so ga obsuli z vprašanji 3. ekspr. narediti, da je kdo v veliki meri deležen česa: obsuti z ljubeznijo in spoštovanjem / obsuti s častmi / obsul jo je z darili 4. knjiž., ekspr. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: bridkosti in skrbi so jo obsule 5. osuti: obsuti krompir / obsuti s prstjo 6. ekspr. obstopiti, obkrožiti: ko je izstopil iz vlaka, so ga obsuli prijatelji;
učenci so obsuli učitelja / star. turška vojska je obsula tabor obkolila
● star. rdečica ga je obsula zardel jeobsút -a -o:
s cvetjem obsuti zmagovalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
ogréniti, -grę́nem, vb. pf. 1) umhäufeln: zelje o., jvzhŠt.; o. rastlino s suho prstjo, Cv.; — 2) zusammenscharren: čebele v panj o., Dol.; — einen Fang machen: ta je ogrenil! der hat einen guten Fang gemacht! Cig.; ve, da bo dobro ogrenil, Bes.; — ausfindig machen, Jan.; o. zaklad, LjZv.; tako smo ogrenili vso fabriko za izdelovanje desetakov, Nov.; — 3) o. koga, jemandem einen Schlag versetzen, Dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
podtálna korozíja -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
podtálna škávnica -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pokríta škráplja -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pokríti krás -ega -a m
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
pôlpokríta škráplja -e -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Prst in tlaV Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
restitúcija -e ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
sáblja -e ž
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
smŕt Frazemi s sestavino smŕt:
bél kot smŕt,
béla smŕt,
bíti na prágu smŕti,
bíti zapísan smŕti,
bléd kot smŕt,
bòj na življênje in smŕt,
bojeváti se na življênje in smŕt,
boríti se na življênje in smŕt,
čŕna smŕt,
glédati smŕti v obràz,
glédati smŕti v očí,
hláden kot smŕt,
igráti na življênje in smŕt,
[kot] kónjska smŕt,
kúrja smŕt,
na življênje in smŕt,
ne báti se ne smŕti ne vrága,
níhati med življênjem in smŕtjo,
poglédati smŕti v očí,
smŕt je pokosíla kóga,
spopádati se na življênje in smŕt,
v sénci smŕti,
viséti med življênjem in smŕtjo,
zapísan smŕti,
zréti smŕti v obràz,
zréti smŕti v očí,
življênje v sénci smŕti
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
Spodnje Bohinjske goreUrejam knjigo o bohinjskih planinah in dve lektorici sta ime Spodnje Bohinjske gore zapisali na dva različna načina:
- Spodnje Bohinjske gore;
- spodnje bohinjske gore.
Kateri je pravilen?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
transverzála transverzále samostalnik ženskega spola [transverzála] 1. daljša označena pot, na kateri se ob obisku določenih krajev, točk, vrhov zbirajo žigi
2. glavna prometna pot čez večje ozemlje
3. ekspresivno zaporedje, niz med seboj povezanih enot v okviru celote
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Transversale, prvotno ‛prečna pot’, glej ↑transverzalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zadélati -am dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. s kako snovjo, predmetom narediti, da kak prostor v čem preneha obstajati: zadelati luknjice v tlaku, da bo površina čim bolj gladka;
zadelati špranjo s kitom / zadelati razbita okna z lepenko; pren., ekspr. zadelati vrzeli v znanju 2. narediti, da je kaj tesno obdano, prekrito s čim: zadelati oglarsko kopo s prstjo / megla je zadelala gorske vrhove // ekspr. namestiti odejo na koga tako, da se njeni robovi zatlačijo za kaj, da ob njih ni odprtin: spraviti otroka v posteljo in ga zadelati; zadelati bolnika z več odejami; dobro se zadelati / zadelati se v plašč zaviti se, obleči se3. na koncu izdelave namestiti za kaj, da se ne vidi, se ne para: zadelati nit pri šivanju, pletenju / robove tkanine nevidno zadelamo
● pog. tovornjaki so zadelali cesto zaprli; ekspr. zadelal si je pipo s tobakom natlačilzadélati se ekspr.
delajoč se zadržati kje predolgo: ali se zasedi pri pijači ali se zadela na polju
● star. sapnik se mu je zadelal zamašil; star. nebo se je zadelalo prekrilo z oblaki
zadélan -a -o:
vhod v jamo je zadelan z veliko skalo; z desko zadelana luknja v strehi
● ekspr. skladišče je do stropa zadelano s škatlami zapolnjeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zagréniti, -grę́nem, vb. pf. verscharren; kri s prstjo z., Dalm.; kdor najde zaklad, ga zagrene, Ravn.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zagrníti in zagŕniti -em dov. (ī ŕ) 1. zakriti kako stvar z namestitvijo tkanine, papirja čez njo, pred njo: zagrniti kip, ponesrečenca;
zagrniti okno, vhod;
zagrniti z odejo, zaveso;
zagrniti se čez glavo / zagrniti se v plašč / zagrniti zaveso razprostreti, namestiti jo, da kaj zakriva; pren., knjiž. z besedami skušati zagrniti resnico 2. zakriti kako stvar z namestitvijo kake snovi po njej, čez njo: zagrniti gomolj, seme s prstjo / vihar je zagrnil padle s peskom / zagrniti jamico, jarek / ekspr. zagrniti grob / velik val zagrne čoln, plavalca / ekspr. sneg zagrne pokrajino 3. ekspr. s svojo pojavitvijo, nastankom narediti, povzročiti, da postane kaj nevidno, nezaznavno: megla, mrak zagrne poti / mir, molk zagrne vas / oblak zagrne luno zakrije, zastre
● ekspr. vse to je že zagrnil mrak je že (skoraj) pozabljeno; ekspr. mesto zagrne žalost prevzame v zelo veliki stopnji; ekspr. zakaj si se zagrnil v molk, z molkom si trdovratno umolknilzagŕnjen -a -o:
zagrnjeno okno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.
zagrníti in zagŕniti -em dov. zagŕnjen -a; zagŕnjenje; drugo gl. grniti se (í/ȋ/ŕ ŕ) koga/kaj ~ okno; ~ ponesrečenca; poud. Molk ~e vas |V vasi vse utihne|; zagrniti kaj z/s čim ~ seme s prstjozagrníti se in zagŕniti se -em se (í/ȋ/ŕ ŕ) v kaj ~ ~ ~ plašč; poud. ~ ~ ~ molk |umolkniti, ne govoriti| zagrniti se z/s čim ~ ~ z odejo ogrniti se
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 17. 6. 2024.