pruti gl. proti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
proti prisl., F
32, I.
adversum, ẛupar,
pruti;
contrapositus, ẛuper ali
pruti poſtavlen;
contravenire, pruti priti, ẛupar priti, ſturiti ẛupar;
ex contrario, ṡuper,
pruti;
obenire, pruti priti, ſrezhati;
obversus, -a, -um, pruti obarnîen;
obvertere dorsum, harbat obarniti
pruti, ali ṡupar obarniti;
occursare, pruti tezhi,
pruti pertezhi;
versus, adverbium, pruti; II.
hostimentum, pruti povernenîe ene dobrute;
occursatio, pruti tekanîe;
occursus, -us, ṡaſtanik,
pruti pridik;
oppositus, -us, oppositio, pruti ſtavṡzhina,
pruti ſtanîe;
resplendere, reſveititi, mozhnú ſyati,
pruti ſvitlobo dajati;
restipulatio, pruti naprei obluba;
retonare, pruti ṡhtimo dajati, ali mozhnú ṡapeiti;
ventus adversus, ṡupar véter,
pruti véter;
prim. na proti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
proti predl., F
42,
a et âb, pruti;
ab illo friget, ſe ẛmerslu
pruti nĵemu darshý;
contra, ſupar,
pruti;
erga, pruti;
invicem, ṡkupai,
pruti drugimu, eden
pruti timu drugimu;
septentrio, -onis, krai
pruti pulnozhy;
solarium, en muſhoush
pruti ſonzi;
versus orientem, pruti jutru,
pruti jutrovi deṡheli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
na proti prisl., F
9, I.
adversitores, ty kateri
na pruti pridejo;
egredi obviam, vunkai poiti
na pruti;
obviam ire, na pruti poiti;
obviari, na pruti priti;
obvius, -a, -um, na pruti;
occurrere, na miſil priti,
na pruti priti, ali pertezhi, ſrezhati;
occurritur, ſe
na pruti pride;
ſe ſe obviam ferre alicui, enimu
na pruti poiti; II.
palinodia, -ae, ena
na pruti peſſim, peiſſim na péſſim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
polnoč ž, F
10,
aquilonaris, pruti
polnozhy, od
pulnozhy;
arcticus circulus, okrogloſt neba, pruti
polnozhy;
borialis, boreus, od
pulnozhy;
in aquilone, pruti
pulnozhy;
nox intempesta, poṡnu bliṡu
pulnozhi;
ornithiae, od
polnozhy vetrovi marṡeli, ṡlano inu poṡèb perneſſo;
septentrio, -onis, krai pruti
pulnozhy;
septentrionalis, -le, od
pulnozhy leſſem;
versus aquilonem, vel versus septentrionem, pruti
pulnozhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ptuji sam., F
12,
advena, -ae, en
ptuji, en perhodni, en neẛnani;
alienus, alienigena, alienigenus, en
ptuji, ludski, neẛnán;
allophylus, en
ptuji;
externus, vunainî,
ptuji, s'ene druge deṡhele;
externus, -a, -um, vunaînî, neṡnan,
ptuji;
extraneus, ptuji, vunani, neṡnan, s'druge deṡhele, ſtranski,
v:g: ſtranski ludje;
hospes, -tis, en oſhtèr, en gúſt, en neṡnani ali
ptuji;
hospitalitas, priaṡnoſt pruti tem
ptuim, inu tem guſtom, inu popotnikom;
inhospitabilis, nepriaṡnoſt pruti tem
ptuim, ali popotnim;
peregrinus, -a, -um, Ptuji;
perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem
ptuim, kateri yh rad gor vṡame, erperguje, inu ym vſo zháſt ṡkaṡhe, erpergliu;
proselytus, en
ptuji, kateri je naſhe poſtave ṡnou gori vṡèl, en perdruṡh
[n]ik k'naſhi veri
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prijaznost ž, F
9,
affabilitas, perjasnoſt, lubesnivoſt v'govorjenîu;
amititia, priasnoſt;
charitas, prava lubéẛen eniga zhlovéka pruti drugimu,
priaṡnoſt, lubau;
comitas, -tis, priasnoſt, lubeẛnivoſt, priaẛnivoſt, dopadlivoſt;
familiaritas, priaṡnoſt;
hospitalitas, priaṡnoſt pruti tem ptuim, inu tem guſtom, inu popotnikom;
popularitas, lubéṡan, inu
priaṡnoſt pruti timu folku;
praestare amorem, ſe priaṡniu ṡkaṡati, ali
priaṡnoſt ṡkaṡati;
venire in familiaritatem, v'priaṡnoſt priti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zoper prisl., F
49, I.
adversum, ẛupar, pruti;
contravenire, pruti priti,
ṡupar priti, ſturiti
ṡupar;
ex contrario, ẛuper, pruti;
impugnare, ṡupar ſhtritati, ṡupar ſtati;
obluctari, ſe
ṡupar fehtati, ſe ṡupar poſtaviti, ṡupar ſtati; II.
impugnare, ṡupar ſhtritati,
ṡupar ſtati;
obluctari, ſe ṡupar fehtati, ſe
ṡupar poſtaviti,
ṡupar ſtati;
ventus adversus, ṡupar véter, pruti véter
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ljubezen ž, F
18,
affectus, -us, lubéẛan, lubau, ẛhela, luſht, ſarzhnúſt;
amor, lubéẛen, priaẛen;
captus est amore, je ẛalublen, vnet
s'lubeṡanjo;
cestus, en pas, ali povai, en pas te
lubéſni;
charitas, prava
lubéẛen eniga zhlovéka pruti drugimu, priaṡnoſt, lubau;
dilectio, lubeṡan;
diſsimulatus amor, perkrita
lubéṡan;
erubescendus amor, ſramoṡhliva
lubéṡan;
foemineus amor, ṡhenṡka
lubéṡan;
inest in amore fructus, v'lubéṡni je neikai vṡhitka;
inordinatus amor, neſpodobna
lubéṡan;
mulierositas, lubéṡan, inu pegerovanîe k'ṡhenam;
pernamanter, s'veliko
lubéṡanîo, cilú lubesnivu;
popularitas, lubéṡan, inu priaṡnoſt pruti timu folku;
reciprocus amor, enaka v'mei ſabo
lubéṡan;
religio, -onis, vera, duhovni ſtán, Boṡhya ſluṡhba, inu
lubéṡan;
seraphim, gorezhi
v'lubeṡni Boṡhji;
Venus, -ris, ena Boginîa te
lubeṡni, ali nezhiſtoſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
odvrniti dov., F
4,
abdúcere, prózh odpelati,
odverniti, ẛapelati;
avertere, oberniti,
odverniti, prózh obrazhati;
obludere, ſhalo ſi ſhalo
odverniti, s'eno ſhalo ſe pruti ſhaliti, ſhali ſi ſhalo na pruti priti;
revocare, eniga
odverniti, naṡai klizati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
priteči dov., F
13,
accurrere, pertezhi, hitru priti, dotezhi, hitru h'pomuzhi perſtopiti;
accurrere citò, perlomaſtiti, hitru
pertezhi;
affluere, obilnovati, obogatiti, vſiga ẛadoſti iméti, obilnu iméti,
pertezhi;
allabor, allabi, ſem paſti, ſem perderſéti, bliẛu
pertezhi, perléſti;
corrivatus, -a, -um, kar
je v'eno vodó v'kupai
perteklu;
influere, notar tezhi, notar
pertezhi;
intercursare, v'meis priti, v'meis
pertezhi;
invadere, na eniga planiti, ſe ga lotiti, ſe zhes eniga vṡdigniti, nad eniga ṡkozhiti,
pertezhi, obyti,
v:g: me je lakota, ali ṡhela obſhla;
occursare, pruti tezhi, pruti
pertezhi;
ocurrere, na miſel priti, na pruti priti, ali
pertezhi, ſrezhati;
recurrere, v'drugu
pertezhi, ṡupèt priti k'eni rizhi, ſe verniti,
pertezhi;
succurere, pomagati, pomozhi, h'pumozhi
pertezhi;
prim. pritekoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
si predl., F
3,
obludere, ſhalo
ſi ſhalo odverniti, s'eno ſhalo ſe pruti ſhaliti, ſhalo
ſi ſhalo na pruti priti;
palmes pampinarius, mladiza
ſi ſamim lyſtjam
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
stanje s, F
4,
manens, oſtajezh,
ſtanîe, oſtanek;
oppositus, -us, oppositio, pruti ẛtavṡzhina, pruti
ſtanîe;
patrocinium, -ÿ, bramba, perporoṡhtvu, na ſtrani
ſtanîe;
statio, ſtanîe, ſeidaliṡzhe, poſtavanîe, teh ṡholnerjeu poſtavlena vahta, ſtavka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zahod2 m, F
9,
ab ortu usque ad occasum solis, od ſonzhniga is hoda, do ſonzhniga
ṡahoda;
caurus, dolénî veiter od ſonzhniga
ẛahoda;
occasus, -us, ſolis, ſonzhni
ṡahod;
occidens, ſonzhni
ṡahod;
occidentalis, pruti ſonzhnimu
ṡahodu leṡhezhi;
occidio sole, v'ſonzhnim
ṡahodu;
usque ad occasum solis, do ſonzhniga
ṡahoda;
versus occidentem, pruti ſonzhnimu
ṡahodu;
zephirus, -ri, veiter od ſonzhniga
ṡahoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
jutro2 s, versus orientem, pruti
jutru, pruti jutrovi deṡheli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
jutrov prid., F
5,
amethystus, en shlahtni kamen od
jutrove deṡhele;
eous, s'jutrove deṡhele;
incolae Orientis, kateri pruti
jutrovi deṡheli prebivajo;
oriens, jutrova deṡhela, ſonzhni is hod, ſonza is hajanîe;
versus orientem, pruti jutru, pruti
jutrovi deṡheli
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
obrnjen del., F
8,
alienatus, ſpazhen, nenaiden, sgublen,
obernên;
dierecti, k'dnèvi
obarnêni;
gyratus, -a, -um, v'krog
obernîen, v'krok ṡvit;
inversus, -a, -um, okuli
obarnîen;
obversus, -a, -um, pruti
obarnîen;
orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od rèpa pruti glavi
obernîene;
revolutus, -a, -um, odvalen, prevalen, okuli
obarnên;
versus, -a, -um, obernîen
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
postaviti se dov., F
12,
aſsidere, perſeſti, polég ſedéti, tia ſeſti, tam ſedéti,
ſe poſtavit ſedéti;
collocare se, v'meiſtiti ſe, na enu meiſtu
ſe poſtaviti, ſe vſedlati;
exponere se periculo, v'nevarnoſt
ſe vdati,
poſtaviti;
intercedere, ṡaproſſiti, porok biti, s'eniga oblubiti,
ſe v'meis
poſtaviti;
negare, tajiti,
ſe v'taibo
poſtaviti;
obfirmare, obſtanoviti,
ſe ṡupar
poſtaviti, ṡupar ſtati;
obluctari, ſe ṡupar fehtati,
ſe ṡupar
poſtaviti, ṡupar ſtati;
obniti, ṡupar ſe darṡhati, s'vſó mozhjó
ſe ṡupar
poſtaviti;
opponere, ſe ṡupar
poſtaviti, pruti
poſtaviti;
resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati,
ſe v branbo
poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti, pruti ſtati;
vini radix, terta katera is korenie ṡhene, ali raſte, inu s'korenino rèd
ſe poſtavi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
srečati dov., F
4,
incidere, napaſti, ſe na koga nameriti,
ſrezhati: tudi ṡréṡati;
obvenire, pruti priti,
ſrezhati, enimu paſti kakòr ṡkuṡi loſſanîe;
obviare, ſrezhati;
ocurrere, na miſel priti, na pruti priti, ali pertezhi,
ſrezhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
stavščina ž, F
2,
oppositus, -us, oppositio, pruti
ſtavṡzhina, pruti ſtanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
šala ž, F
17,
austerè, oſtru, pres
ẛhaale;
calophanta, -ae, ſhpotliviz, ferṡmagoviz, kateri
v'ſhali ferṡhmaguje;
facetiae, ſhavkova govorjenîa,
ſhale;
jocus, -ci, ſhala;
jocularis, -re, poln
ſhale, inu kratkiga zhaſſa;
obludere, ſhalo ſi
ſhalo odverniti, s'eno
ſhalo ſe pruti ſhaliti,
ſhalo ſi
ſhalo na pruti priti;
sales, -lis, ſhala, ſherzanîe;
scurrilis jocus, lotarṡka, inu preſherna
ſhala;
scurrilitas, preſhernoſt, neſramna
ſhala;
seriè, vel seriò, pres
ſhale, riſnizhnu, nalaṡh;
serius, -a, -um, riſnizhin, preṡ
ſhale
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
šaliti se nedov., F
9,
alludo, -ere, norzhuvati,
ſe ſhaliti, ygrati;
colludere, ſe ygrati,
ẛhaliti;
jocari, ſe ſhaliti, ṡhpotati;
nugari, ſe norzhovati,
ſhaliti, berklati;
obludere, ſhalo ſi ſhalo odverniti, s'eno ſhalo
ſe pruti
ſhaliti, ſhalo ſi ſhalo na pruti priti;
simulare, ſe hiniti, ſe tayti, perglihati,
ſe ſhaliti, ſe perkaṡovati, ſe dober délati; sh, shalit,
tristari. ſh,
ſhalit [ſe],
jocari; shalit
significat contristare; at verò cum ſ
longo significat ſhalit [ſe],
jocari;
vexare, kumrati, fopati ...
ſe s'drugimi
ſhaliti;
prim. šaleoči
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
bližnji sam., F
5,
affinis, geschwägerte. tá
blishnî, svák;
affinis, tá
blishnî, ſvák, Dever, ſvèſt;
convicaneus, bliṡhnî, ſoſſid;
pietas, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, inu
bliṡhnîm;
proximus, -a, -um, bliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi
- najbližnjejši , proximus, -a, -um, bliṡhnî, raven ſoſſed, tá narbliṡhniſhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
bogarodnost ž, F
3,
longanimitas, Bogarodnoſt, odlaſhanîe, dolgu ṡanaſhanîe;
pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim, viſhiſhim, inu bliṡhnîm:
Bogarodnoſt;
theosebia, -ae, Boshya ſluṡhba,
Bogarodnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
branba ž, resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe
v'branbo poſtaviti, ſe nevaditi, ſe braniti, pruti ſtati;
prim. bramba
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dlaka ž, F
14,
â fronte ceciderint pili, od zhela bodo
dlake padle;
depilis, depilatus, -a, -um, gol preṡ
dlák, ali preṡ laſſi, pléſhaſt;
expilare, opuliti, cilú do
dlake porubiti;
expilatus, -a, -um, cilú do
dlake obrupan;
lanugo, -inis, pavoliza, perne
dláke na bradi, volna na ſadú;
orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te
dlake od rèpa pruti glavi obernîene;
penicillum, -li, enu perje
s'dlákami napolnîenu s'katerim ſe mala;
phoca, -ae, en morṡki volk, je velik kakòr enu tele, s'zhernimi inu gladkimi
dlakami;
pilare, laſſi, ali
dlake vunkai pukati, ali teṡati;
pilus, -li, dlaka;
pubes, pubis, perva pavoliza, ali
dlake na ſramu, vṡhè bradat;
pubescere, ṡazheti
dlake raſti na bradi, ali kei drugdi na ṡhivoti;
vibriſsae, -arum, te
dlake v'noſſi;
villus, -li, dlaka
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
dobrota ž, F
8,
antipelargia, dobrúte varnenîe;
benignitas, ṡvéſtúſt, dobrutlivoſt, priaṡnivoſt,
dobruta;
bonitas, dobruta, brumnoſt;
dulia, je tá zháſt, katera eni ſtvari ſliſhi, tolikain, kolikain je ona Boṡhye
dobrute deléshna;
favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt,
dobruta, lubau;
hostimentum, pruti povernenîe ene
dobrute;
lenitudo, krotkúſt,
dobruta, lahkúſt, mehkota;
probitas, brumnoſt,
dobruta
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
držati se nedov., F
27,
ab illo friget, ſe ṡmerslu pruti nĵemu
darṡhý;
aſsectari, ṡa enim hoditi, hitéti, s'véſtu
ſe eniga
derṡhati;
cohaerere, ſe v'kupai
derṡhati, v'kup ſtiſniti;
gloriari, ſe hvaliti, ſe ṡdeiti,
ſe prevṡètnu
darṡhati, ſe ṡnaſhati;
ineptire, ſe norzhaſtiga ṡkaṡati, klamoteriti, kauklati, ſe markakiga, ali ſmeſhniga délati,
ſe ṡa markakiga
darṡhati, inu malu vrédniga ſturiti;
insistere, nejenîati, ne nehati,
ſe mozhnu ene rizhy an vṡeti, ali
darṡhati, terdú na enim meiſti oſtati, s'beſſédo mozhnu naprei gnati;
laevam petere, na lévo ſtrán
ſe derṡhati;
levam tenere, na lévu
ſe derṡhati;
loci, -orum, materniza, v'kateri
ſe tú déte gori
darṡhy v'maternim telleſſi;
obniti, ṡupar
ſe darṡhati;
oesipum, -pi, ovzhji lein, tú blatu, kateru
ſe volne
darṡhy;
sectari justitiam, ſe te pravize
derṡhati;
sospes, -tis, tudi en oṡdravlenyk, kir
ſe ſhe gori
derṡhy
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
erpergljiv prid., perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad gor vṡame, erperguje, inu ym vſó zháſt ṡkaṡhe,
erpergliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
erpergovati nedov., F
5,
diversari, prebivati,
erpergovati, na erpergah biti;
hospitalis, -le, erperṡhni, kateri rád
erperguje;
hospitari, erpergovati, preſtanovati;
inhospitabilis, -le, kateri popotnike nerad
erperguje;
perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad vṡame,
erperguje, inu ym vſó zháſt ṡkaṡhe, erpergliu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
gnoj m, F
24,
bolbiton, volovṡki
gnui;
empyema, tur na perſih, de eden naſnago,
gnoi, inu kry vun mèzhe;
feretrum stercorarium, trage ṡa
gnui;
fimetum, -ti, kúp
gnojá, kamer ſe
gnoi ſpravla, gomila;
fimus, -mi, gnoi;
heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti prédalzi
s'gnojam ſturjeni;
laetamen, -nis, gnui, ṡa nyve gnoiti, inu po nyvah reſtreſſati;
marisca, -ae, tudi kurje okú, na sadnîzi bolezhina, inu
gnui;
muscerda, miſhji
gnoi, miſhji drek;
praetergere, obriſſati, otréti, en
gnui na eni bolezhini, ali ṡokervizo, lipú po malim;
pterygium, -gÿ, nuht, ali mreina v'ozheſſi, en raſt okuli nohtou, da
gnoi;
pus, -puris, gnoi;
sanies, -ei, gnoi, ſokerviza
s'gnojom, gnui;
saniosus, -a, -um, gnoján, polhin
gnoja, vuṡ gnyl;
saperda, en kúp ſmardezhiga
gnojá, inu ſmradú;
stercorarius, -a, -um, kar
k'gnoju ſliſhi;
stercorosus, -a, -um, polhin
gnoja, ali govne;
stercus, -oris, gouna, lén,
gnui, drek;
sterquilinium, -nÿ, gnoyṡzhe, ena jama ṡa
gnoi;
suscerda, -ae, ſvinski
gnoi;
tabes, -bis, gniloſt, jetika, ſahnota na ṡhivotu, ṡgul
gnui
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
gor prisl., F
2,
exurgere gor uſtati v' alioſſ'u
[!]. naſtajati
[poznejši pripis neznane roke];
perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad
gor vṡame, erperguje;
prim. gori
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
gorak prid., F
29,
adaestuare, vrozhe biti,
gorkú perhajati, perpékati;
calda, -ae, gorka voda;
caldaria cella, gorka kamra, ena paishtiba;
caldarium, kotel ṡa
gorko vodó;
caldus, -a, -um, gorák;
calens, topál,
gorák;
calescere, gorku, toplu perhajati, ſe greiti;
calidus, gorák, ali vrózh, hiter, pregnán, moder, raẛumen;
coctura, -ae, gorka roſſa,
gorku vremè;
concalefacere, concalescere, concalefieri, ſegréti,
gorku ſturiti;
congelilus, -a, -um, mlazhen, nikár merṡel, niti
gorák;
defervefacere, ṡavreiti, s'vrenîam
gorku ſturiti, povréti;
excalefacere, ṡagréti,
gorku ſturiti;
excalefactoria vis, ena
gorka múzh;
fervidus, -a, -um, vrózh, vrél,
gorák, fliſſik;
heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je
gorku, kakòr ſo ti prédalzi s'gnojam ſturjeni;
ignitus, -a, -um, ognîen, reṡbélen,
gorák kakòr ogîn;
obcalere, ogréti, okuli, inu okuli
gorák biti, ali ſe ogréti;
praefervidus, -a, -um, prevrózh, ſylnu
gorák;
prester, -ris, vel praester, -ris, ena ṡlu ſtrupovita kazha, ali modras, inu gad, je
v'gorkih inu vrozhih deṡhelah;
propinigeon, ena kamra, ali
gorki shtibilz per hiſhi;
recalescere, ṡupèt ſagréti, ṡupèt toplu, ali
gorku perhajati;
refervere, ſylnu vrozhe biti, ṡupèt ṡavréti, ali
gorku ratati;
Sunamitis, je tudi imè ene shene, katera je ardezha, inu
gorka;
themas, en
gorák gvant;
thermopôla, -ae, en kuhar, kateri
gorke jidy predaja;
thermopolium, -lÿ, tú meiſtu kir ſe
gorke ṡhpiṡhe predajajo;
thermopotare, gorke ṡhupe pyti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
gost m, F
6,
conviva, guſt, goſtnyk, tá povableni;
diversor, -ris, en
gúſt, kateri pride na erperge;
epulo, -nis, en povablen
gúſt;
hospes, -tis, en oſhtèr, en
gúſt, en neṡnani ali ptuji;
hospitalitas, priaṡnoſt pruti tem ptuim, inu tem
guſtom, inu popotnikom;
vespertinus hospes, en
guſt, kateri na vèzher pride
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
hrbet m, F
11,
atlantius modus, Hyena, tá ẛgurnîa kuſt
v'herbtu;
dorsuarius, zigar, ali kateri kai na
herbti noſſi;
dorsum, -si, herbet;
equuleus, en liſſen, ali ṡheleiṡen koyn s'oſtrim
herbtom ṡa ludy martrati;
interscalpium, herbat v'mei plezhami;
jumentum clitellarium, ṡhivina katera tovori, ali na
harbti noſſi;
laedere equum in dorso, koinîa na
harbtu oſſeiniti;
obvertere dorsum, harbat obarniti pruti, ali ṡupar obarniti;
setiger, -ra, -rum, kateri ima ṡzhetine na
harbti;
terga dare, harbat oberniti, inu beiṡhati;
tergum, -gi, harbat
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
koza1 ž, F
14,
aegonomus, -mi, en koẛár, kateri
kosè paſſe;
capra, koẛa;
capreolus, divja
koẛa, tudi ſerniza;
caprimulgus, en tyzh, kateri po nozhi
koẛè ẛeẛa, ali ẛeſſe, kateri
koẛè molẛe;
capripes, koṡje noge ṡhival, kateri ima noge, kakòr
koṡa;
dama, -ae, ena ſerniza, ali divja
koṡa;
hinnulus, tú mladu ene ſerne, ali ṡaiza, ali divje
koṡè;
ibix, -cis, divja
koṡa. Job.39.v.1;
nebrides, ena jelenova, ali divje
koṡè koṡha;
oetonis annis pariunt caprae, oſſem leit
koṡè rodè;
orix, vel oryx, -gis, ena velika divja
koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od rèpa pruti glavi obernîene;
pygargus, -gi, ena neṡnana ẛvirina divji
koṡi, ali ſernizi enaka;
rupicapra, divja
koṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kričati nedov., F
13,
acclamare, krizhati, vpiti, vukati, s'enim drugim ſe resveſſeliti;
acclamitare, vezhkrat vpiti, inu glasnú
krizhati;
clamare, vpiti,
krizhati, ſhrajati, klizati;
clamitare, vſeṡkuṡi
krizhati, vriṡzhati;
conclamare, vpiti, s'enim drugim
krizhati;
crocire, crocitare, krokati,
krizhati, kakòr en krokar, ali zhern vrán;
declamitare, vſe ṡkuṡi vpiti, ali
krizhati;
gruere, krizhati kakòr ṡherjavi;
inclamare, en eniga
krizhati, na vus glas klizati;
occlamitare, pruti enimu vſeṡkuṡi
krizhati, ali vpiti;
perclamare, krizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali vpiti;
quiritare, vel quiritari, na pumozh upiti, inu na vuṡ glaṡ
krizhati;
vociferari, ukati, vpiti, na vus glaṡ,
krizhati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
krumpast prid., F
17,
anguipes, krumpaſta noga kakòr kazha;
arcatus, kakòr en lok
krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen;
claudus, hrom, ſhantou, krulou, ſhepaſt,
krumpaſt, ẛbèdren;
distortus, -a, -um, vkriven,
krumpaſt;
gelaisinus, -ni, tudi ena
krumpaſta uſta, kadar ſe eden ſmeya;
lituus, -tui, en ṡvyt, ali
krumpaſt rúg, ali trombeta, ſhalmai;
mancus, -a, -um, pres ene rokè,
krumpaſt, ṡhtamfaſt;
obliquare, krumpaſtu délati,
krumpaſtu ſturiti;
obliquus, -a, -um, kriu, po ſtrani,
krumpaſt;
obuncus, -a, -um, krevlaſt,
krumpaſt;
praetortus, -a, -um, ſylnu ṡavyt,
krumpaſt, martran;
silo, -onis, vel silus, -li, krumpaſt nuṡ, gori ṡavihan, ploſhaſt;
tortilis, -le, krumpaſt, ṡavit;
tortuosus, -a, -um, krumpaſt, krevlaſt;
valgus, -a, -um, katerimu ſo s'vunai koſty na nogah
krumpaſte;
varus, -ri, kateri pruti s'notarſhnîmu ima koſty
krumpaſte
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
leteti nedov., F
15,
ad fundum ire, k'dnú
leteti;
aetas acta, vel exacta, tá prideozha ſtaroſt, katera vṡhè v'grob
lety;
cadunt folia, lyſtje
lety, pada;
convolare, perletéti, v'kúp perletéti, v'kúp
letéti;
defluunt capilli, laſſi doli
letè;
evolitare, doſtikrat
letéti;
julus, zveit na verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli
lety;
praetervolare, mimú
letéti;
praevolare, naprei
leteiti, naprei tiá
leteiti, ali leitati;
provolare, odleteiti, prozh
leteiti, beiṡhati, kakòr tyza;
reboare, is une ſtrany mukati, pruti mukati, ali glás
leteiti;
revolare, naṡai
leteiti, naṡai perleteiti;
scintillae, -arum, ṡharki: od velikiga ognîa ṡharki
letè;
volare, letéti, leitati;
prim. leteč, letejoč
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ležeč del., F
13,
delitens, ṡkriven, na ṡkrivnim
leṡhezhi;
epirus, ne
leṡhezha ṡemla na murju, ali vodi;
immobilia bona, obſtojezhe blagú,
leṡhezhe blagú;
incubus, kadar eniga mora ſeſſa, verhu
lèṡhezhi;
jacens, leṡhezhi;
mediterraneus, -a, -um, ſerd
[!] ṡemle, delezh od morja
leṡhezh;
occidentalis, pruti ſonzhnimu ṡahodu
leṡhezhi;
perappositus, -a, -um, ṡalu
leṡhèzh, perſtavin, perſtavlen;
peroportunus, -a, -um, cilú dobru perloṡhiu, inu
leṡhèzhi;
plurimum refert, na tem je doſti
leṡhezhe;
reclivis, -ve, leṡhezhi, v'ṡnák
leṡhezhi;
resupinus, -a, -um, vṡnák
leṡhezhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
ljubav ž, F
10,
affectus, -us, lubeẛan,
lubau, ẛhela, luſht, ſarzhnúſt;
alleluja, enu veſſelje te
lubavi;
charitas, prava lubéẛan eniga zhlovéka pruti drugimu, priaṡnoſt,
lubau;
demereri, s'ſluṡhbó ſi
lubau ẛaſluṡhiti;
favor, gnada, priaṡen, voſhlivoſt, dobruta,
lubau;
gratificari, k'ſluṡhbi ſturiti,
lubau ṡkaṡati;
gratificatio, priaṡni,
lubave, ali ſluṡhbè ſturjenîe;
philologia, -ae, lubau tega piſma ali govorjenîa;
philosophia, -ae, lubau te poſvitne modruſti;
populare, tudi te gmaine
lubau sadobiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
losanje s, F
6,
clerus, -ri, loſſanîe, îe tudi en zhervizh v'ſatovjei, ſrèzhe padiz;
obvenire, pruti priti, ſrezhati, enimu paſti kakòr ṡkuṡi
loſſanîe;
sors, -tis, ſrèzha, lóṡ, ali
loſſanîe, permèrek, pergodenîe;
sortilegium, -gÿ, loſſanîe;
sortitò, ṡkuṡi
loſſanîe;
subsortiri, ta loṡ, ali
loſſanîe v'drugu vreizhi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
madal prid., F
15,
angustus, tenák, pregnán,
madál;
atrophia, boléẛen de ṡhivot gine, inu doli jemle,
madál perhaja;
effoetum corpus, en
madál inu ſlab ṡhivot;
emaciare, ẛmadleiti,
madál ratati;
externatus, -a, -um, ſtenzhán,
madál;
macer, -cra, -crum, madál, madla, kumern;
macere, madál biti;
macescere, madál perhajati;
macilentus, -a, -um, ſylnu
madál;
permacer, -ra, -rum, cilú do konza
madál;
popa, -ae, debeliga trebuha, en
madál zhlovik, kateri vſeskusi jei, inu mu nyzh natekne;
remacrescere, ṡupèt
madál perhajati;
strigosus, -a, -um, ſylnu
madál inu ſuh, kuſt inu koṡha, marṡou;
vegrandis, -de, neṡmaṡnu, ali ſylnu velik, ſylnu
madál pruti ti velikoſti;
prim. madlo
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mi zaim., F
29,
ager almus, nyva katera
nas hrani;
antipodes, -ti, ludjé pod
nami, kateri nogé pruti
nam derẛhè;
causati sumus, my ſmó s'urshoham ṡkaṡali. Rom:ṡ;
difficile nobis videtur, nam ſe teṡhku vidi;
Emanuel, nobiscum Deus, Búg
ṡnami;
malumus, my hozhemo raiſhi;
nobis, nam;
nos, my;
nosmet, my ſami;
prim. jest
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mušovž m, F
9,
auditorium, en velik proſtrani
muſhovṡh h'poſluſhanîu;
aula, muſſoush, dvór, dvoriṡzhe;
diaeta, -ae, tudi en
muſhouṡh, ali loupa kir ſe jei podnèvi, nikar po nozhi;
menianum, -ni, en ahker, ali gank,
muſhouṡh, ali kamra, katera je vunkai is ṡyda pahnîena, de nei is tal ṡydana;
paradromis, -dis, en nepokriti ṡa ṡhpanzeranîe
muſhouṡh, gank ali loupa;
pergula, -ae, en ahker, gank ali k'hiſhi perṡydani
muſhouṡh, ena luṡhtna lupa ṡa ṡhpanzeranîe po leiti;
solarium, ta ṡgurnî ſtrob, ali pod, tudi ſonzhna ura, en
muſhouſh pruti ſonzi;
triclinium, -nÿ, en
muſhouṡh, kumai ṡa eno miṡo, inu try poſtile;
xystus, -ti, en ſhirok proſtor, inu dolg, ṡa dolgzhaṡ ſe ſprehajati, en s'ſtrého
muſhouṡh, na katerim ſe prehaja, ali zhaṡ krati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
navaditi se dov., F
3,
consuefacere, consuescere, ſe navaditi;
insuescere, ſe navaditi;
resistere, ṡupar ſtati, ſe vpirati, ſe v'branbo poſtaviti,
ſe nevaditi, ſe braniti, pruti ſtati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
nedolžni sam., âb innocentia clementiſsimus, ſylnu dober, inu vſmilen pruti tem
nedolẛhnim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
obrniti dov., F
30,
abvertere, obarniti;
circunvertere, okuli vrézhi, ẛverniti, okuli
oberniti;
convertere, oberniti, preoberniti;
invergere, nagniti, nagnivati,
obarniti;
invertere, preobarniti, okuli
obarniti;
irredux, -cis, ut irredux via, en poot po katerim
ſe ne more naṡai
oberniti;
obvertere, obarniti;
obvertere dorsum, harbat
obarniti pruti, ali ṡupar
obarniti;
offlectere, okuli
oberniti;
terga dare, harbat
oberniti, inu beiṡhati;
vertere, obrazhati,
obarniti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pegerovanje s, F
11,
appetentia, appetitio, appetens, pegerovanîe;
cupienter, s'velikim
pegerovanîam, ali ṡheló;
diſsaviari, s'velikim veſſeljam inu
pegerovanîam kuſhati, ali kuſhovati;
mulierositas, lubéṡan, inu
pegerovanîe k'ṡhenam;
petitio, proſhnîa,
pegerovanîe;
postulatio, postulatum, -ti, pegerovanîe, proſhnîa;
postulatitius, -a, -um, k'pegerovanîu;
postulatorius, -a, -um, ṡa
pegerovanîe;
praetensio, preprèṡhenîe,
pegerovanîe;
repetitio, naṡai
pegerovanîe, terjanîe, v'drugu ṡkuſhati;
votum, -ti, obluba pruti Bogú, proſhnîa,
pegerovanîe, voṡzhenîe, ẛavèṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
podrasti dov., F
2,
subnasci, v'mei tem drugim raſti, ali
podraſti, pruti raſti;
succrescere, podraſti, poraſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pokorščina ž, F
7,
disciplina, ſtráh, navuk ... podviṡhanîe,
pokorṡzhina;
morigeratio, ſluſhanîe,
pokorṡzhina;
obaudire, ſluſhati,
s'pokorṡzhino poſluſhati. Eccl:39;
obedientia, pokorṡzhina, pokornoſt;
obsequentia, pokorṡzhina, pervolenîe, poſluṡhenîe;
perdomitus, -a, -um, kroták ſturjen,
v'pokorṡzhino perpravlen;
pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht,
pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim viſhiſhim, inu bliṡhnîm
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
popotni sam., F
2,
inhospitalitas, nepriaṡnoſt pruti tem ptuim, ali
popotnim;
sarcina, -ae, tovor, ali butora, en punkil, ali zula teh
popotnih
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
popotnik m, F
3,
hospitalitas, priaṡnoſt pruti tem ptuim, inu tem guſtom, inu
popotnikom;
inhospitalis, -le, kateri
popotnike nerad erperguje;
viator, -oris, peiſhiz,
popotnik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
predalec m, F
4,
heliocaminus, -ni, enu meiſtu v'verteh pruti ſonzi, de je gorku, kakòr ſo ti
prédalzi s'gnojam ſturjeni;
loculamentum, -ti, ena korba, ali kai druṡiga, polna
predalzu, ali lukén, de tyze notar hodio, inu gnéṡda délajo;
loculatus, -a, -um, kar doſti
prédalzeu ima;
loculosus, -a, -um, polhen
prédalzou
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pridek m, occursus, -us, ṡaſtanik, pruti
pridik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prošnja ž, F
26,
efflagitatus, -us, et efflagitatio, ṡvéſta
proſhnîa, ſylna
proſhnîa;
irritae preces, nevnuzne
proſhnîe;
obsecratio, proſhnîa;
petitio, proſhnîa, pegerovanîe;
precatio, proſhnîa, molitou;
preces, precum, proſhnîe;
rogatus, -us, ena
proſhnîa;
votum, -ti, obluba pruti Bogú,
proſhnîa, pegerovanîe, voṡzhenîe, ẛavèṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
razsvetiti dov., F
9,
dilucere, reſveititi;
dilucidare, reſveititi, prou dati viditi, ali ſpoṡnati;
elucere, elucescere, reſveititi;
illuminare, reſveititi;
inclarescere, reſveititi;
irradicare, reſveititi, ſvitlobo dati, reſyati;
promicare, reſveititi;
relucere, mozhnú ſe ſveititi,
reſveititi;
resplendere, reſveititi, mozhnú ſyati, pruti ſvitlobo dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
rep1 m, F
11,
alopecurus, enu ẛheliszhe enaku liſſizhimu
reepu;
cauda, -ae, rèp;
cinclus, -cli, pliṡk maihina tyzhiza, vſelei
s'repam ſtreſſa;
lactare caudâ, s'rèpom ſe radovati, mahati;
orix, vel oryx, -gis, ena velika divja koṡa v'Afriki, na kateri ſo te dlake od
rèpa pruti glavi obernîene;
penis, -nis, en
rèp;
raja, -ae, ena ploṡhnîata s'velikim
rèpom, inu s'oſtro koṡho morṡka riba, raza, morṡka platiza;
postilena, -ae, podrèpiza, koynṡkiga
rèpa jermen;
rector temnonis, tá kateri v'barki rudu, ali taiſti ṡadnî
rép rovná, ali viṡha;
syrma, -ae, ſuknîa s'dolgim
repom;
uropigium, -gÿ, tá ṡhpizhaſti koniz herbtiṡza
[!], v'katerim
[je] tú perje
v'rèpi, kurja rit, ali taiſta ṡhpiza
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
sijati nedov., F
4,
explendescere, vun ſveititi,
ſyati, laṡkatati;
resplendere, reſveititi, mozhnú
ſyati, pruti ſvitlobo dajati;
splendere, ſyati, ſe ſveititi;
translucere, v'prég
ſyati, ſe ṡkuṡi ſvitléti, ali laṡkatati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
skazati dov., F
18,
advenerari, zháſt
ṡkaṡati, zháſt ſturiti, pozhaſtiti;
aſsignare, ṡkaṡati, iskaṡati, tja djati;
attestari, ſprizhati,
ṡkaṡati, h'prizhi poklizati;
causari, isgovarjati ſe, toṡhiti ſe, Deut:30. tudi s'urṡhoham
ṡkasati, ali ṡvishati;
causati sumus, my ſmó s'urshoham
ṡkaẛali, Rom:ṡ;
cohonestare, zhaſt
ṡkaṡati, ſturiti, zhaſtiti;
colere, zhaſtiti, zhaſt
ṡkasati, v'zhaſti derṡhati;
glorificare, zháſt
ṡkaṡati;
gratificari, k'ſluṡhbi ſturiti, lubau
ṡkaṡati;
observans, kateri enimu zhaſt
ṡkaṡhe, ali na nîega merka;
percolere, veliko zháſt
ṡkaṡati, ſylnu zhaſtiti;
perhospitalis, ſylnu priaṡniu pruti tem ptuim, kateri yh rad gor vṡame, inu ym vſó zháſt
ṡkaṡhe, erpergliu;
praemostrare, poprei
ṡkaṡati, ali pokaṡati, ali podvuzhiti;
praestare amorem, ſe priaṡniu
ṡkaṡati, ali priaṡnoſt
ṡkaṡati;
propitiare, ṡmyriti, miloſt ali gnado
ṡkaṡati;
redarguere, pokrégati, s'beſſédo poſvariti,
ṡkaṡati, de nei reiṡ, preprizhati;
refellere, ṡkaṡati, de tá drugi krivu govory
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
skupaj prisl., F
40,
coalere, ſe v'kupai rediti, s'raſti,
ṡkupai raſti;
combibere, ṡkupai s'enim pyti;
copulatè, ṡkupai;
febris, epiala, kader je enimu vrozhe, inu marṡlu
ṡkupai;
idipsum, vſe
ṡkupai;
invicem, ṡkupai, pruti en drugimu, eden pruti timu drugimu;
simul, ṡkupai, rèd;
tremiſsus, ena jeid od vezh riht
ṡkupai;
una, ṡkupai, kmalu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
sonce s, F
34,
appricari, ſe na
ſonzi pariti;
atomus, -i, v'ſonzú práh;
dolet â sole caput, od
ſonza glava boly;
electron, ſonze;
locus apricus, meiſtu pruti
ſonzi;
praeumbrare, pred
ſonzom, ali ſvitlobo ſaſénzhiti, ſenzo ſturiti;
sol, -lis, ſonze;
titan, ſonze
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
stariši m mn., F
11,
avitus, -a, -um, dédou, dédina, tih
ſtariſhih blagú, kar od dédou pride;
cullus, en ṡledra meih, ali ṡhakel ṡa vbyavze teh
ſtariſhih;
exorbatus, -a, -um, kateri néma vezh
ſtariſhih;
impiè, pregréſhnu, ṡupar Boga, inu Boga, inu te
ſtariſhe;
maiores, ſtarishy;
majores nostri, naſhi ty
ſtariſhy;
orbitas, ſyroṡzhina, ſyrotúſt, ṡguba, ṡgublenîe ene lubeṡnive rizhy, pomankanîe teh
ſtariſhih;
parentalis, -le, animae parentales, duſhe teh
ſtariſhih;
parentare, pogreb, ſedmino, ali leitnizo po ſvoih
ſtariſhih doparneſti;
parentes, ty
ſtariſhi;
pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim
ſtariſhim, viſhiſhim, inu bliṡhnîm: Bogarodnoſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
svitloba ž, F
21,
claritas, claritudo, ſvitloba, zhiſtoſt, ſvitluſt, reſvizhenîe;
flagrantia oculorum, ṡvitloba, ali laṡkatanîe teh ozhy;
illustrans, kar
ſvitlobo daje;
interlucere, v'meis ſveititi, eno
ſvitlobo v'meis ſpuſtiti, ali dati;
irradicare, reſveititi,
ſvitlobo dati, reſyati;
jubar, jubaris, juternîa ṡvéṡda, ali daniza, inu tá s'vezherna ṡvéṡda:
ſvitloba, ſvitlúſt;
luminare, -ris, ſvitloba, lúzh;
lux, lúzh,
ſvitloba, ṡhivenîe;
nitor, -oris, ſvitloba, laṡkatanîe;
radius, -dÿ, ſvitloba, ſyanîe;
resplendere, reſveititi, mozhnu ſyati, pruti
ſvitlobo dajati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
usmiljen del., F
3,
âb innocentia clementiſsimus, ſylnu dober, inu
vſmilen pruti tem nedolẛhnim;
commiserans, vſmilen;
propitius, -a, -um, gnadliu,
vſmilen, miloſtin
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
velikost ž, F
7,
coloſseus, coloſsicus, ſturjen v'ſhtalti, inu
velikoſti eniga velikiga malika;
granditas, velikoſt;
immanitas, groṡovitnoſt, neẛmerna
velikoſt;
immensitas, neṡmerjenîe, pres mère,
velikoſt, neṡmèna
[!] velikoſt;
magnitudo, velikoſt, poglavitoſt;
vegrandis, -de, neṡmaṡén, ali ſylnu velik, ſylnu madál pruti ti
velikoſti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
višiši sam., F
2,
lumina civitatis, ty
viſhiſhi v'Méſti;
pietas, brumnoſt, ſtráh Boṡhji, andoht, pokorṡzhina pruti Bogú, ſvoim ſtariſhim,
viſhiſhim, inu bliṡhnîm
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vojskovati se nedov., F
4,
bellum intestinum, kadar
ſe v'mej ſabo
voiskujejo ty domazhi;
ferre anxam contra Patriam, pruti ſvoji deṡheli
ſe voiṡkovati;
gerens bella, kateri voiṡkè viṡha, pela, inu
ſe voiṡkuje;
gerere bellum, ſe voiṡkovati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
voščenje s, F
7,
eulogia, -ae, en ṡhègen, ali ſrézhe
voṡzhenîe;
optabiliter, po vſi ṡheli, inu
voṡzhenîu;
optatio, voṡzhenîe;
optatò, vel optatè, po
voṡzhenîu;
optatum, -ti, voṡzhenîe;
sitienter, ṡhelnu, s'luṡhtam, s'velikim
voṡzheinîam, ṡheinu;
votum, -ti, obluba pruti Bogú, proſhnîa, pegerovanîe,
voṡzhenîe, ẛavèṡa
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vpiti nedov., F
14,
acclamare, krizhati,
vpiti, vukati, s'enim drugim ſe resveſſeliti;
acclamitare, vezhkrat
vpiti, inu glaſnú krizhati;
clamare, vpiti, krizhati, ſhrajati, klizati;
conclamare, vpiti, s'enim drugim krizhati;
declamitare, vſe ṡkuṡi
vpiti, ali krizhati;
elatrare, lajati, glaſnu
vpiti;
obterere, na vus glas
vpiti. Jer:2;
occlamitare, pruti enimu vſeṡkuṡi krizhati, ali
vpiti;
perclamare, krizhati, inu glaſnu ſhrajati, ali
vpiti;
quiritare, vel quiritari, na pumozh
upiti, inu na vuṡ glaṡ krizhati;
suclamare, vel acclamare, s'temi drugimi
vpiti ṡa dati kai na ṡnanîe;
vagire, ſe jokati, inu
vpiti kakòr mladi otroci;
vociferare, upiti, ſylnu ſhrajati;
vociferari, ukati,
vpiti na vus glaṡ, krizhati;
prim. vpiječ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zapeti2 dov., retonare, pruti ṡhtimo dajati, ali mozhnú
ṡapeiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zmrzlo prisl., F
3,
ab illo friget, ſe
ẛmerslu pruti nĵemu darṡhy;
frigidè, ṡmerṡlu;
gelidè, ṡmarṡlu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zoperstati nedov., F
7,
adversari, ẛuperſtati, ẛupar biti, ſe ẛuparſtaviti, pruti biti;
contrastare, ẛuparſtati;
hostire, ṡuparſtati, ṡupèt poverniti, poverniti;
obsistere, ṡuperſtati, braniti, ṡadarṡhovati, na pootu biti, ṡadarṡhati;
obstrigillare, ṡuparſtati, ṡupar biti;
reluctari, ſe ṡuparſtaviti,
ṡuparſtati, ṡuparṡhtritati;
reniti, ſe braniti,
ṡuparſtati, ſe vpirati;
prim. zoperstoječ
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
kraj1 m, F
59,
aliò versum, v'en drugi
krai;
alterutrinquè, od obéh
kraju, ali ſtrany;
anceps mucro, mezh na obéh
kraih oſter;
bipatens, na dveih
kraih, ali meiſtih odpert;
convena, -ae, is mnogih
kraju ali deṡhèl;
diſsitus, -a, -um, v'dalnih
kraih, kar od naṡ dalezh leṡhy;
extremus, tá ṡadnî, ali tá na
kraju;
fines, pokraine,
kraji;
fori, -orum, jamizhi, ali
kraji na nyvi;
ididem, od tajſtiga
kraja, ali meiſta;
indigena, en deṡhelṡki zhlovik, en domazhi v'enim drugim
kraju rojen;
jugeratim, po
kraih en dán ṡoranîa, ali raly;
jugerum, -ri, oranie, ali en
krai nyve, kar more en par vollú en dan s'orati, plâsa;
labrum, vel labium, verh ali
krai oṡgorai ſléherne poſſode;
lacinia, -ae, falda, pleh, ali
krai gvanta, reſtergan gvant;
limborarius, -rÿ, tá kateri
kraje ſukna, ali pleh na ſuknîe, ali gvante perſhiva,
krajeu gvanta ṡhtikar;
marginatus, -a, -um, kar ima velike
kraje;
nullibi, nigdèr, v'obenim
kraju;
ora, -ae, ene ſléherne rizhy
krai ali konez,
kraji gvanta, deṡhele, vodè;
permeare, pretezhi, prevandrati, is eniga
kraja v'tá drugi preiti;
porca, -ae, tudi en
krai na nyvi;
riparius, -a, -um, kateri na
kraji prebiva;
quaquaversum, na vſe
kraje, ſtrany;
septentrio, -onis, krai pruti pulnozhy;
sesquijugerum, tolikain
kraja nyve, kar ſe more en dán ṡorati, inu pul dnè, tú je puldrugi dán;
tractus, -tus, krai, okoliza:
in hoc tractu, v'letem
kraju;
versari, pogoſtu v'enim
kraju prebivati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
luščina ž, F
6,
acipenser, -ris, morska riba, katera pruti glavi ima
luszhine;
calyx, -cis, calyculus, luszhine, ali luskine od ſléherniga ſadú, ali ſozhivja, tudi knof ene roṡhe, ẛlaſti gartroṡhe;
conditum, neikai od notar narieniga korenîa,
luṡzhyn, inu ſadú;
culeola, -orum, ṡelene oréhove lupine, ali
luṡzhine;
psora, -ae, ſerbezha grinta, ali hraſta
s'luṡzhinami, hude grinte;
spica mutica, en kláṡ pres yṡhýz, ali
luṡzhyn;
squamatim, s'luṡzhinami, ali po luṡkinah
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mrmrati nedov., F
7,
adfremere, dreẛhnîati, rushtlati,
mermrati, ſe jesiti;
admurmurare, omarmrati, pruti
mermrati, odmermrati;
commurmure, v'kupai
mermrati, godernîati, pomagati
mermrati;
emutire, mermrati, godernîati;
murmurare, nêrgati,
mermrati, godernîati, ravſhlati, nîergati;
obmurmurare, odmermrati, ṡuper
mermrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mukatati nedov., admugire, permukati, ali pruti
mukatati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
mukati nedov., F
6,
boare, mukati, erjovéti;
demugire, mukati, kakór volli, ali krave
mukati;
mugire, mukati, kakor goveda;
reboare, is une ſtrany
mukati, pruti
mukati, ali glás leteiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
neprijaznost ž, inhospitalitas, nepriaṡnoſt pruti tem ptuim, ali popotnim
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
odmrmrati dov., F
2,
admurmurare, omarmrati, pruti mermrati,
odmermrati;
obmurmurare, odmermrati, ṡupar marmrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
okroglost ž, F
14,
apsis, kar je krivú, kollèṡ
okrogloſt;
arcticus circulus, okrogloſt neba, pruti polnozhy;
circinus, circulus, zirkel, ſheſtilu, obrózh,
okrogloſt;
circus, -ci, okrogloſt, zirkel;
gyrus, -ri, v'okrog ṡavitje, ali
okrogloſt, kakòr ſe ena kazha ṡavia;
gyrus aërius, ena
okrogloſt v'lufti, okroṡhenîe;
halo, -nis, ena
okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi;
orbile rotae, platiṡzhe na koleſſi, ali
okrogloſt teh platyṡzh;
orbis, ſveit,
okrogloſt;
orbis terrarum, okrogloſt ſvitá, vus volen ſveit;
orbita, -ae, okrogloſt;
rotunditas, okrogloſt;
sphaera, -ae, zirkel, ſheſtilu,
okrogloſt, inu kar je okrogliga;
turbinatio, ena takeſhna
okrogloſt
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
omrmrati dov., admurmurare, omarmrati, pruti mermrati, odmermrati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
pak vez., F
17,
ast, ali,
pak;
ast ille, on
pak;
at, ali,
pak;
atqui, inu
pak;
attamen, ali, vſai, vener,
pak, niṡhter manîe;
autem, pak;
bruchus, ena maihina mlada kobiliza, katera ſhe peruti néma: kadar
pak ẛazhne létati, ſe imenuje Athacus;
enimvero, ẛa gviſhnu, ṡakai
pak, pruti timu;
groſsus, -si, te perve debèle fige, katere zvétke imenujejo, eni
pak, te neṡréle fige, katere nigdar ne ṡorè;
halus, -li, enu ṡeliṡzhe s'perjam dobri miſli podobnu, s'zveitjam
pak materini duſhizi, laṡhki ali vertni;
legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni
pak 10000. ali en milion;
napta, ena reizh ogîn pervarovati, kakòr ſo olikina ṡerza s'grampo, ali
pak nepridnu predivu;
quod autem evenerit, de je
pak tú ſe ṡgodilu;
quoniam, dokler, potehmál, dokler
pak;
syndicus, -ei, méſtni ſhribar, v'enih deṡhelah
pak, méſtni Rihtar;
verò, ali
pak;
vir, si comam nutriat, ignominia est illi: mulier verò, si comam nutriat, gloria est illi. 1.Corint:cap:11.v.14.15. enimu moshú je ſramota, kadar on dolge laſſy redy: kadar
pak ena shena dolge laſſy redy, je nîei ena zháſt
Iz Slovarja Pohlinovih pripisov: pak vez., Dat veniam corvis vexat censura columbas. [D. J. Juvenalis, Sat.II., 63]. Ta male tat na gavgah visy Ta velik
pak, se ſa miſo posady. Truber, fol. 127.; glej opombo pri geslu gavge
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
poldan1 m, F
3,
australis, od
poldnèva;
meridies, poldán;
versus meridiem, pruti
puldnèvi
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
povrnjenje s, F
8,
charis, dobru djanîe,
povernenîe, darovanîe, ẛahvalenîe;
hostimentum, pruti
povernenîe ene dobrute;
pensitatio, povernenîe;
receptus, -us, povernenîe;
reciprocatio, ṡupèt naṡai
povernenîe;
redditio, povernenîe, vrazhilu, povrazhilu;
restitutio, povernenîe, povrazhilu, naṡai danîe;
retributio, povernenîe, povrazhanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
prijazniv prid., F
15,
affabilis, resgovoren, v'govorjenîu lubesniu,
priasniu, dopadajezh;
blandus, -a, -um, lubeẛniu,
priaẛniu;
clemens, miloſtiu, dobrutliu,
priaṡniu;
familiaris, -ris, priaṡniu, domazhi, dober priatel, domazhi;
gratiosus, -a, -um, lubeṡniu,
priaṡniu, lubankaſt;
hospitaliter, po
priaṡnivimu erpergovanîu;
humanus, priaṡniu, perluden;
invitabilis, -le, povabliu,
priaṡniu, lubeṡnivu, luṡhtnu;
percomis, -me, cilú lubeṡniu,
perjaṡniu, inu pryeten;
perfamiliaris, -re, cilú domazhi, inu
priaṡniu;
perhospitalis, ſylnu
priaṡniu pruti tem ptuim;
perhumanus, -a, -um, cilú do konza perluden, inu
priaṡniu;
perurbanus, -a, -um, cilú perludin, zhedin, inu
priaṡniu;
praestare amorem, ſe
priaṡniu ṡkaṡati, ali priaṡnoſt ṡkaṡati;
urbanus, -a, -um, méſtni, perludin,
priaṡniu
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
primukati dov., admugire, permukati, ali pruti mukati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
rezetati nedov., F
5,
adhinnire, rasatati, pruti
rasatati;
barit, reẛazhe;
hinit, rasazhe;
hinnire, reṡitati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
sončen prid., F
30,
ab ortu usque ad occasum solis, od
ſonzhniga is hoda, do
ſonzhniga ṡahoda;
eclipsis, ſonzhnu, ali lune merknenîe;
occidentalis, pruti
ſonzhnimu ṡahodu leṡhezhi;
occiduo sole, v'ſonzhnim ṡahodu;
solaris, -re, ſonzhni, ſonzhna ura;
solis radius, ſonzhna ſvitloba,
ſonzhni ṡharki;
zephirus, -ri, veiter od
ſonzhniga ṡahoda
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
tekanje2 s, F
16,
acupedius, hitir na nogah
h'teikanîu;
captatio, lovlenîe, tú
teikanîe, inu vpraſhanîe po enim ky bi bil;
catadromus, en pláz ẛa derjanîe, ẛa
tékanîe junazhku;
catulatio, tú
tékanîe, ali goinenîe;
discursio, vſeṡkuṡi
tékanîe;
discursus, -us, ſem ter tám
tékanîe;
dromos, graecè, cursus, tékanîe, ték;
intercursus, -us, intercursio, v'meis
tékanîe;
levipes, hitrih nog, hiter, lagák h'hoji,
h'teikanîu;
meatus, -us, tudi
teikanîe, pomujanîe;
occursatio, pruti
tekanîe;
percursio, teik, ali
teikanîe;
procursatio, vunkai
tékanîe nad eniga;
procursus, -us, procursio, vunkai gnanîe, ali vunkai
teikanîe;
stadium, -dÿ, tudi en proſtor ṡa
teikanîe;
transcursus, -sus, en hiter, inu lagák tek, ali
teikanîe
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
vzteklina ž, ad morsum bestiarum, pruti
vſteklini
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zastanek m, occursus, -us, ṡaſtanik, pruti pridik
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
znotršnje (z'notršnje) sam., F
2,
penetrale, -lis, penetralis, et le, tú cilú
ṡnotarshnîe v'eni hiſhi, ali v'Cerqui, tú narṡkriunéſhe meiſtu;
varus, -ri, kateri pruti
s'notarſhnîmu ima koſty krumpaſte
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.
zoperstaviti se nedov., F
3,
adversari, ẛuperſtati, ẛupar biti,
ſe ẛuparſtaviti, pruti biti;
reluctari, ſe ṡuparſtaviti, ṡuparſtati, ṡuparṡhtritati;
repugnare, ſe vpirati,
ṡuparſtaviti, ṡupar biti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 6. 2024.